Objavili smo pričevanje na Pohodu za življenje 4. oktobra letos. Pretresljiva zgodba Igorja Vojinovića, ki je leta spremljal hudo trpljenje svoje matere, dokler ni izvedel, da je imela po ločitvi od njegovega očeta tri splave. Izvedel je, da je bilo še pred rojstvom v nevarnosti tudi njegovo življenje. A mama je odrešitev našla v Božjem usmiljenju, on pa v odpuščanju in ljubezni do nje. 

Ozdraveti od bolečine izgube zahteva čas in potrpežljivost. Pri tem so nam v pomoč tudi Psalmi. Ali ste vedeli, da je v tej knjigi Svetega pisma več žalostink kakor hvalnic? To nam pove, da je ubesedovanje notranjega dogajanja, ki je namenjeno tudi Bogu, zelo zdravilno in koristno. Zato je tokratna kateheza Zdravilne besede namenjena vlogi solza in pisanju lastne žalostinke. Pričevanje je pripravila ustvarjalka krščanske slavilne glasbe Bena Briški.

Trenutek, ko se življenje ustavi - s temi besedami opisujejo svoje občutke starši, katerih otroci so naredili samomor. Preveva jih strašna praznika, občutek krivde, poraja se jim nešteto vprašanj. Kako jim na tej poti žalovanja pomaga trimesečni program za žalovanje po izgubi otroka zaradi samomora, ste slišali v oddaji Večer za zakonce in družine.

V avgustovskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Tatjana Fink, ki je pred upokojitvijo vodila hišo Ljubhospic. V tokratnem pogovoru je poudarila pomen sočutja, spoštovanja in dostojanstva do umirajočih in njihovih svojcev, pa tudi o tem, kako pomembno je živeti kvalitetno do zadnjega diha, podprt z ljubeznijo. 

V junijskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Tatjana Fink, ki je pred nedavno upokojitvijo vodila hišo Ljubhospic. V tokratnem pogovoru poudarja pomen sprave za umirajočega pa tudi za njegove bližnje. Spregovori tudi o pomenu slovesa od umrlega telesa. Naša gostja poudarja pomen odpuščanja, ki lahko bistveno spremeni odnose med umirajočim in njegovimi bližnjimi. 

Zgodovinarka, novinarka, teologinja, popotnica in prostovoljka v Hospicu Andreja Rustja je napisala knjigo z naslovom Nemo žalovanje. V njej govori o žalovanju po spontanem splavu, ki je v naši družbi popolnoma prezrto. Čeprav otroka ljudje okrog nas še niso vedeli, ne pomeni, da ni obstajal. Posebna vez se je že spletla med njim in njegovo materjo. Katere so napačne tolažilne besede materi po spontanem splavu? Kako je pri nas urejen pokop nerojenega otroka in zakaj je pomembno, da te bolečine ne potlačimo? To so le nekatera od vprašanj, ki smo jih odprli v oddaji Srečanja. 

Kdo je človek, ki umira in česa si želi? Na univerzi Sigmunda Freuda so 11. marca pripravili okroglo mizo z naslovom Žalovanje in paliativna oskrba. Ena od gostov je bila asist. mag. Mateja Lopuh, nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliative v Sloveniji, je nanizala uspehe in pomanjkljivosti na tem področju. 

Na Univerzi Sigmunda Freuda so pripravili aktualno okroglo mizo: Žalovanje v času paliativne oskrbe in umiranja bližnje osebe. Gostje: nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliativne medicine  Mateja Lopuh, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladih pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović in pediater dr. Urh Grošelj kot član Komisije RS za medicinsko etiko. O vsebini je spregovorila prof. dr. Andreja Poljanec.