Življenje ovdovelih je precej skrito in neopaženo. Kdor te izkušnje nima, težko razume, kaj so doživeli in kako živijo naprej kljub bolečini, praznini in žalosti. Zato so toliko bolj dragocena pričevanja. Hvaležni smo Alenki in Teodorju za iskreno delitev izkušnje izgube, žalovanja in življenja za ljubljeno osebo na drugačen način. Vse to zmoreta v moči vere v večno življenje, kjer ne bo več solz, bolečine in smrti. 

Po prazniku Vseh svetih, ko se še posebej v molitvi povezujemo z našimi rajnimi, so bili z nami v Družinski katehezi nekateri člani skupine ovdovelih iz Ljubljane. Njihov duhovni spremljevalec p. Mio Kekić nam je povedal, kako lahko takšna skupina možem in ženam, katerih sozakonci so že v večnosti, pomaga. Vdova in vdovec pa sta nam zaupala svojo zgodbo ranjenosti, pa tudi podpore drug drugemu v skupini. Kot pravita, so v skupini ovdovelih sprejeti takšni, kot so, obenem pa nudijo objem, prijazno besedo in poslušanje.

Tako kot rojstvo in osebni prazniki, je tudi smrt prelomnica - to je praznovanje za nebesa. A spomini na tiste drage osebe, ki so odšle iz našega življenja, so lahko še zelo živi in boleči. Katere misli in načini žalovanja nam lahko pomagajo in kako nam lahko tudi žalovanje pomaga na poti bo boljše samopodobe - o tem je tekla beseda v oddaji Za življenje. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

V tokratni oddaji je bila naša sogovornica predsednica Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban. Spregovorili smo o tem, kako biti sočutna opora žalujočim, dotaknili smo se tudi posebnosti otroškega in moškega žalovanja. 

Vsi smo se že ali pa se še bomo soočili z izgubo ljubljene osebe. Velikokrat pa smo ljudje v stiski, ko nekdo od bližnjih doživi izgubo in ne vemo kako se na to odzvati. Predsednico Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban je spregovorila o tem kako biti sočutna opora žalujočim. 

Smrt je del našega življenja, a v naši družbi čisto preveč potisnjena v ozadje. S tem pa tudi žalujoči, ki so izgubili drago osebo. Tamara Tedesco Ljutić iz Slovenskega društva Hospic to ve iz lastne izkušnje izgube najstniške hčerke, ki je zbolela za rakom. Marjetica Stojanovič Verdinek pa je v prometni nesreči izgubila moža in sina. Za obema je dolg proces žalovanja, zdaj pa pri Slovenskem društvu Hospic pomagata drugim, da odžalujejo in začnejo novo življenje.

15. september je v Cerkvi v Sloveniji postal Dan žalujočih. Zato  smo tokrat spregovorili o procesu žalovanja otrok, ki so večkrat prezrti žalovalci, pravita gostji iz Slovenskega društva Hospic Marjetica Stojanovič Verdinek in Tamara Tedesco Ljutić. Kako žalujejo otroci in katerih napak odrasli pri tem ne smemo delati? Kako poteka program Levjesrčnih in katere sadove daje? 

V februarskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Spregovorila je o pomenu spremljanja umirajočih, ki je nenadomestljivo za umirajočega in obenem zelo dragoceno za spremljevalca. V oddaji tudi o tem, zakaj žalovanje postaja še večji tabu od umiranja in zakaj šele z zavedanjem minljivosti začnemo bolj polno živeti.