Informativni prispevki
V pogovoru ob 30-letnici postavitve kapelice v Šentjoštu, 80-letnici konca druge svetovne vojne in 35-letnici začetka samostojne Slovenije je nekdanji predsednik vlade Lojze Peterle povezal različne zgodovinske prelomnice v eno osrednjo misel: brez očiščenega zgodovinskega spomina ne moremo graditi skupne prihodnosti. »Mi ne moremo naprej z miti, z zgodovinskimi zameglevanji v političnem interesu,« je dejal in odločno zavrnil delitev na izdajalce in osvoboditelje, ki je v njegovih očeh politično konstruirana in zgodovinsko netočna.
Informativni prispevki
V pogovoru ob 30-letnici postavitve kapelice v Šentjoštu, 80-letnici konca druge svetovne vojne in 35-letnici začetka samostojne Slovenije je nekdanji predsednik vlade Lojze Peterle povezal različne zgodovinske prelomnice v eno osrednjo misel: brez očiščenega zgodovinskega spomina ne moremo graditi skupne prihodnosti. »Mi ne moremo naprej z miti, z zgodovinskimi zameglevanji v političnem interesu,« je dejal in odločno zavrnil delitev na izdajalce in osvoboditelje, ki je v njegovih očeh politično konstruirana in zgodovinsko netočna.
Moja zgodba
V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Prisluhnete lahko drugi oddaja v kateri sta spregovorila Peter Hribar, ki je predstavil gibanje Rado in Ksenija Hribar – gibanje za odpuščanje in sožitje in pa dr. Jože Dežman, predsedniku Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je v referatu primerjal tri totalitarne režime nacionalsocializem, fašizem in komunizem in ugotavljal njihove skupne imenovalce.
Moja zgodba
V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Prisluhnete lahko drugi oddaja v kateri sta spregovorila Peter Hribar, ki je predstavil gibanje Rado in Ksenija Hribar – gibanje za odpuščanje in sožitje in pa dr. Jože Dežman, predsedniku Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je v referatu primerjal tri totalitarne režime nacionalsocializem, fašizem in komunizem in ugotavljal njihove skupne imenovalce.
Moja zgodba
V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Poslušate lahko prvo oddajo z referatoma Marte Keršič iz Študijskega centra za narodno spravo ter pobudnice civilno družbenega gibanja Vseposvojitev Romane Bider.
Moja zgodba
V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Poslušate lahko prvo oddajo z referatoma Marte Keršič iz Študijskega centra za narodno spravo ter pobudnice civilno družbenega gibanja Vseposvojitev Romane Bider.
Moja zgodba
Poslušate lahko še peto pričevanje Miklavža Kavčiča, rojenega leta 1932 v Šentjoštu nad Horjulom. V prejšnjih štirih oddajah Moja zgodba nas je popeljal skozi bogato in s preizkušnjami prežeto življenjsko pot. V povojnih pobojih je izgubil pet bratov, eden je šel kot begunec v Argentino, očeta je ubila ročna bomba. Mama je ostala sama s sedmimi otroki. Tokrat nam je Miklavž natresel še nekaj spominov iz povojnega časa in svojih študijskih let.
Moja zgodba
Poslušate lahko še peto pričevanje Miklavža Kavčiča, rojenega leta 1932 v Šentjoštu nad Horjulom. V prejšnjih štirih oddajah Moja zgodba nas je popeljal skozi bogato in s preizkušnjami prežeto življenjsko pot. V povojnih pobojih je izgubil pet bratov, eden je šel kot begunec v Argentino, očeta je ubila ročna bomba. Mama je ostala sama s sedmimi otroki. Tokrat nam je Miklavž natresel še nekaj spominov iz povojnega časa in svojih študijskih let.
Moja zgodba
Do zdaj smo že v treh oddajah poslušali pričevanje Miklavža Kavčiča, rojenega leta 1932 iz Šentjošta nad Horjulom. Čas vojne in po njej ga je globoko zaznamoval. V povojnih pobojih je Miklavž izgubil pet svojih bratov, eden pa se je kasneje iz begunskega taborišča umaknil v Argentino. Tokrat nam je predstavil čas konec štiridesetih let, ko je dobil zaposlitev v podjetju oziroma trgovini tovornjakov, avtobusov in avtomobilov Autocommerce, ki je skrbela za nabavo vozil in rezervnih delov zanje.
Moja zgodba
Do zdaj smo že v treh oddajah poslušali pričevanje Miklavža Kavčiča, rojenega leta 1932 iz Šentjošta nad Horjulom. Čas vojne in po njej ga je globoko zaznamoval. V povojnih pobojih je Miklavž izgubil pet svojih bratov, eden pa se je kasneje iz begunskega taborišča umaknil v Argentino. Tokrat nam je predstavil čas konec štiridesetih let, ko je dobil zaposlitev v podjetju oziroma trgovini tovornjakov, avtobusov in avtomobilov Autocommerce, ki je skrbela za nabavo vozil in rezervnih delov zanje.
Moja zgodba
V prejšnji dveh oddajah Moja zgodba smo spremljali Miklavža Kavčiča rojenega leta 1932 iz Šentjošta nad Horjulom, ki nas je v svojih spominih vodil skozi čas druge svetovne vojne in prvih povojnih let, ko je v Šentjoštu zavladala smrtna tišina. Tokrat lahko poslušate tretji del pričevanja, ki osvetljuje povojni čas, kako je oblast pritiskala na študente in dijake, ki so bili iz tabora nasprotnikov komunizma vzgojeni v krščanski veri, demokratičnem duhu in zato nevarni ideologiji enoumja.
Moja zgodba
V prejšnji dveh oddajah Moja zgodba smo spremljali Miklavža Kavčiča rojenega leta 1932 iz Šentjošta nad Horjulom, ki nas je v svojih spominih vodil skozi čas druge svetovne vojne in prvih povojnih let, ko je v Šentjoštu zavladala smrtna tišina. Tokrat lahko poslušate tretji del pričevanja, ki osvetljuje povojni čas, kako je oblast pritiskala na študente in dijake, ki so bili iz tabora nasprotnikov komunizma vzgojeni v krščanski veri, demokratičnem duhu in zato nevarni ideologiji enoumja.
Moja zgodba
Tokrat smo poslušali pričevanje Miklavža Kavčiča, ki je bil rojen na Šentjoštu nad Horjulom, večino življenja pa je preživel v Ljubljani. Spregovoril nam je o svojih spominih na otroška leta, začetek vojne, nastanek vaške straže v Šentjoštu in na prvi partizanski napad na Šentjošt. To je bil prvi del njegovih spominov, ki jih bomo predvajali še v nekaj naslednjih oddajah.
Moja zgodba
Tokrat smo poslušali pričevanje Miklavža Kavčiča, ki je bil rojen na Šentjoštu nad Horjulom, večino življenja pa je preživel v Ljubljani. Spregovoril nam je o svojih spominih na otroška leta, začetek vojne, nastanek vaške straže v Šentjoštu in na prvi partizanski napad na Šentjošt. To je bil prvi del njegovih spominov, ki jih bomo predvajali še v nekaj naslednjih oddajah.
Kulturni utrinki
V cerkvi sv. Jošta v Šentjoštu je na ogled slikarska razstava akademskega slikarja Jošta Snoja z naslovom Preobrazba sveta. Serija slik je nastala po tem, ko je slikar obiskal Hudo jamo. Slike bodo na ogled do konca meseca julija! Razstavo smo predstavili v pogovoru z avtorjem.
Kulturni utrinki
V cerkvi sv. Jošta v Šentjoštu je na ogled slikarska razstava akademskega slikarja Jošta Snoja z naslovom Preobrazba sveta. Serija slik je nastala po tem, ko je slikar obiskal Hudo jamo. Slike bodo na ogled do konca meseca julija! Razstavo smo predstavili v pogovoru z avtorjem.
Kmetijska oddaja
V oddaji je odmevalo odprtje sejma Agra, dogajanje povezano z širitvijo bolezni modrikastega jezika, mag. Jože Mohar pa je svetoval glede setve trav in travnodeteljnih mešanic, ter drugih dosevkov za zimsko ozelenitev njiv.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Z njim smo govorili o več temah, ki so zaznamovale to poletje. Najprej smo izpostavili tisoče otrok, ki so obiskovali oratorije na cerkvenih dvoriščih, kaj je nedvomno znamenje tihega zaupanja v vzgojno vlogo Cerkve. Ob tem smo se spomnili tudi 80-letnice konca 2. svetovne vojne in se vprašali, ali res ne znamo brez vojne v Evropi in v Sveti deželi?
Naš pogled
Pred vrati je vroča politična jesen z medijsko vojno, v kateri bo vladajoča stran poskušala dokazati, da je izpolnila svoje obljube, da živimo bolje kot smo pred tremi leti; da smo gospodarsko ena najuspešnejših držav; da smo si povrnili ugled v svetu in da je Slovenija danes država, ki Evropi vliva upanje, kot je pred meseci dejal premier Golob. A nekateri opozarjajo, da glede na občutno višje davčne dajatve, državljani nikakor ne občutimo boljših storitev. In še nekaj o zdravstvu, zastojih na cesti, popoplavni obnovi, reševanju Palestinskega vprašanja ...
Doživetja narave
Predstavili smo letošnje radijsko kolesarjenje Od Marije k Mariji - od prijatelja k prijatelju. Tokrat se radijska ekipa odpravlja v deželo Martina Krpana: od Ilirske Bistrice do Stične. Kje natančno bo tekla kolesarska pot, kakšni bodo vsebinski poudarki in kje postanki? V drugem delu se nam je oglasil alpinist Aleš Česen, ki je točno pred mesecem dni z avstrijskim soplezalcem stopil na vrh še neosvojenega šest tisočaka v Karakorumu.
Sobotni duhovni večer
V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede, berili in evangelij, ki so izbrani za 22. nedeljo med letom. Sledil je duhovni nagovor, ki ga je pripravil škof Jurij Bizjak in molitev rožnega venca, s katerim smo prosili za blagoslov novega šolskega in veroučnega leta. Mariji v čast smo zapeli lavretanske litanije in se z molitvijo izročili v njeno varstvo.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Naš gost
Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.
Za življenje
Tokrat smo z našim gostom spregovorili o vstopu v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto, o naporih in vsem lepem v tem omenjenem času.