Iščem...

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ... |
Fiziologija v ekstremnih pogojih - Od Planice do Marsa

Naš gost v Zanimivostih nočnega neba je bil vodja laboratorija za vesoljsko fiziologijo prof. dr. Igor Mekjávič. Planiški laboratorij je kot eden izmed treh v Evropi akreditiran za izvajanje medicinskih raziskav za Evropsko vesoljsko agencijo. Opisal je, kako znanstveniki v Sloveniji premikajo meje razumevanja človeškega telesa v ekstremnih razmerah in med drugim tudi, zakaj prostovoljci v okviru študij 60 dni ležijo z glavo navzdol in kako s tem simulirajo učinke breztežnosti.

Fiziologija v ekstremnih pogojih - Od Planice do Marsa

Naš gost v Zanimivostih nočnega neba je bil vodja laboratorija za vesoljsko fiziologijo prof. dr. Igor Mekjávič. Planiški laboratorij je kot eden izmed treh v Evropi akreditiran za izvajanje medicinskih raziskav za Evropsko vesoljsko agencijo. Opisal je, kako znanstveniki v Sloveniji premikajo meje razumevanja človeškega telesa v ekstremnih razmerah in med drugim tudi, zakaj prostovoljci v okviru študij 60 dni ležijo z glavo navzdol in kako s tem simulirajo učinke breztežnosti.

Blaž Lesnik

vesoljebreztežnostmedicinaekstremne razmerečloveško telogravitacija

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati bolje

Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi pri klientih opazila nenavaden vzorec: Klienti se pritožujejo, da preveč razmišljajo, da jim možgani ne dajo miru niti ponoči, da imajo dovolj dvomov in ostrih čutov, ki jim ne uide nobena podrobnost. Zavedajo se, da so drugačni od drugih in se želijo vsaj malo odklopiti. Simptome in spoznanja je začela podrobneje preučevati in težave poimenovala s simptomi oseb z umskim presežkom. Napisala je dve knjigi. Tokrat smo predstavili nekaj odlomkov iz njene druge knjige z naslovom Kako razmišljati bolje.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati bolje

Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi pri klientih opazila nenavaden vzorec: Klienti se pritožujejo, da preveč razmišljajo, da jim možgani ne dajo miru niti ponoči, da imajo dovolj dvomov in ostrih čutov, ki jim ne uide nobena podrobnost. Zavedajo se, da so drugačni od drugih in se želijo vsaj malo odklopiti. Simptome in spoznanja je začela podrobneje preučevati in težave poimenovala s simptomi oseb z umskim presežkom. Napisala je dve knjigi. Tokrat smo predstavili nekaj odlomkov iz njene druge knjige z naslovom Kako razmišljati bolje.

Tadej Sadar

izobraževanjedružbaodnosisvetovanjevzgoja

Globine

VEČ ... |
Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Blaž Lesnik

sveto pismostara zaveza1. Mojzesova knjigaGenezaduhovnost

Naš gost

VEČ ... |
Martina Piskar, sočutna bližina

Naša gostja je bila Martina Piskar, zaposlena v hospicu. Delo z umirajočimi sprejema kot plemenito poslanstvo in je za to delo hvaležna.

Martina Piskar, sočutna bližina

Naša gostja je bila Martina Piskar, zaposlena v hospicu. Delo z umirajočimi sprejema kot plemenito poslanstvo in je za to delo hvaležna.

Mateja Sobutičanec

spominživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
8. marec bo posvečen Bruni Dorbolò

Že vrsto let tudi v Benečiji praznujejo mednarodni dan žena. Letos pripravljajo posebno prireditev v spomin na Bruno Dorbolò, ustanoviteljico Zveze beneških žena. Prireditev bo potekala v tovarni, prav tam, kjer je bil leta 1978 prvi Dan žena v organizaciji omenjene zveze, saj ji niso hoteli dati na voljo nobenega drugega prostora. Beneško gledališče bo letos obudilo igro Tonina Drejova, ki jo je prvič uprizorilo istega leta 1978. Priredila jo je Marina Cernetig, ki skrbi tudi za režijo. Pred igro bodo govorili o vztrajnosti in ustvarjalnosti beneških žena. Kot piše petnajstdnevik Dom, je bila Bruna Dorbolò (1947-2017) med protagonisti preporoda beneških Slovencev in je imela pri srcu domači slovenski jezik, ki se ga je naučila v maminem naročju, ga govorila s sestrami, na vasi in povsod, kjer je le mogla. V njem je pisala pesmi, komentarje, gledališka besedila... Svojo pot v kulturi je začela pri Študijskem centru Nediža, zadnja leta je posvetila pa Inštitutu za slovensko kulturo, ki mu je od ustanovitve predsedovala. Veliko entuziazma pa tudi truda je vložla v izvajanje evropskega projekta Jezik-Lingua, skozi katerega se je rodil tudi multimedijski muzej SMO. Bruna Dorbolò je bla aktivna tudi v politiki. Za časa njenega županovanja (1999–2004) je špetrska občina kot prva v Videmski pokrajini v svoj statut vključila slovensko narodno identiteto kot temeljno sestavino občinske skupnosti.

8. marec bo posvečen Bruni Dorbolò

Že vrsto let tudi v Benečiji praznujejo mednarodni dan žena. Letos pripravljajo posebno prireditev v spomin na Bruno Dorbolò, ustanoviteljico Zveze beneških žena. Prireditev bo potekala v tovarni, prav tam, kjer je bil leta 1978 prvi Dan žena v organizaciji omenjene zveze, saj ji niso hoteli dati na voljo nobenega drugega prostora. Beneško gledališče bo letos obudilo igro Tonina Drejova, ki jo je prvič uprizorilo istega leta 1978. Priredila jo je Marina Cernetig, ki skrbi tudi za režijo. Pred igro bodo govorili o vztrajnosti in ustvarjalnosti beneških žena. Kot piše petnajstdnevik Dom, je bila Bruna Dorbolò (1947-2017) med protagonisti preporoda beneških Slovencev in je imela pri srcu domači slovenski jezik, ki se ga je naučila v maminem naročju, ga govorila s sestrami, na vasi in povsod, kjer je le mogla. V njem je pisala pesmi, komentarje, gledališka besedila... Svojo pot v kulturi je začela pri Študijskem centru Nediža, zadnja leta je posvetila pa Inštitutu za slovensko kulturo, ki mu je od ustanovitve predsedovala. Veliko entuziazma pa tudi truda je vložla v izvajanje evropskega projekta Jezik-Lingua, skozi katerega se je rodil tudi multimedijski muzej SMO. Bruna Dorbolò je bla aktivna tudi v politiki. Za časa njenega županovanja (1999–2004) je špetrska občina kot prva v Videmski pokrajini v svoj statut vključila slovensko narodno identiteto kot temeljno sestavino občinske skupnosti.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Aleš Maver in moralni teolog dr. Ivan Štuhec.

Družbeno dogajanje je močno razgreto, družbena omrežja so polna objav, nekatera se v strahu pred njimi zapirajo, pred politiko se zapira tudi šolski prostor. Kako brati dogajanje in kako ovrednotiti mandat vlade, ki se izteka? O tem sta v današnji oddaji spregovorila zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver in moralni teolog dr. Ivan Štuhec.  

Dr. Aleš Maver in moralni teolog dr. Ivan Štuhec.

Družbeno dogajanje je močno razgreto, družbena omrežja so polna objav, nekatera se v strahu pred njimi zapirajo, pred politiko se zapira tudi šolski prostor. Kako brati dogajanje in kako ovrednotiti mandat vlade, ki se izteka? O tem sta v današnji oddaji spregovorila zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver in moralni teolog dr. Ivan Štuhec.  

Radio Ognjišče

politika

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 7. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 7. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Umirajoča deklica | Sveto pismo v zgodbah

Ko se je Jezus pojavil na ulici, ga je vedno obkrožila množica ljudi. Vsi so se hoteli preriniti do njega, se ga dotakniti in govoriti z njim. Vsak ga je želel tudi kaj prositi, mnogi so prosili, da bi jih ozdravil. Tokrat pa se je v množici znašel nekdo, ki ga ljudje niso pričakovali, saj je bil vpliven in uveljavljen mož v družbi, ti pa Jezusa niso sprejemali. Prisluhnite, kaj se je zgodilo.

Umirajoča deklica | Sveto pismo v zgodbah

Ko se je Jezus pojavil na ulici, ga je vedno obkrožila množica ljudi. Vsi so se hoteli preriniti do njega, se ga dotakniti in govoriti z njim. Vsak ga je želel tudi kaj prositi, mnogi so prosili, da bi jih ozdravil. Tokrat pa se je v množici znašel nekdo, ki ga ljudje niso pričakovali, saj je bil vpliven in uveljavljen mož v družbi, ti pa Jezusa niso sprejemali. Prisluhnite, kaj se je zgodilo.

Nika Mandelj

otrocizgodbe za otrokepravljicesveto pismosveto pismo v zgodbah

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molile so redovnice - Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja.

Žalostni del

Molile so redovnice - Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja.

Radio Ognjišče

Ritem srca

VEČ ... |
Himni Oratorija 2026 in srečanja hrvaške katoliške mladine ter kopica dobre glasbe

Prisluhnili smo himni letošnjega Oratorija z naslovom Živeti je lepo, potem šli na Hrvaško in himni srečanja tamkajšnje katoliške mladine, za konec oddaje pa pogledali med nekatere tuje glasbene novosti in zanimivosti; .

V oddaji smo slišali:

  • Oratorij 2026 - Živeti je lepo
  • Himna SHKM 2026 - Ja sam trst, vi ste loze
  • Terrian (feat. Eli Soares) - King Of Kings
  • Frannie Cash - Jesus All Along
  • ALIVE - Pokoj

Himni Oratorija 2026 in srečanja hrvaške katoliške mladine ter kopica dobre glasbe

Prisluhnili smo himni letošnjega Oratorija z naslovom Živeti je lepo, potem šli na Hrvaško in himni srečanja tamkajšnje katoliške mladine, za konec oddaje pa pogledali med nekatere tuje glasbene novosti in zanimivosti; .

V oddaji smo slišali:

  • Oratorij 2026 - Živeti je lepo
  • Himna SHKM 2026 - Ja sam trst, vi ste loze
  • Terrian (feat. Eli Soares) - King Of Kings
  • Frannie Cash - Jesus All Along
  • ALIVE - Pokoj

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovosti