Obeležili smo 1.10. Mednarodni dan starejših. Spominja nas, da je spoštovanje starejših, ter njihovo vključevanje v družbo, velikega pomena zanje in za celotno družbo, saj medgeneracijsko povezovanje prinaša dobro za vsakogar. V Cankarjevem domu pa so pripravili že 23. Festival za tretje življenjsko obdobje pod naslovom Vsi smo ena generacija. V teh letih je postal največja prireditev za starejše v Evropi. O nujnosti medgeneracijske solidarnosti in skrbi za nemočne je spregovoril dr. Jože Ramovš.
Obeležili smo 1.10. Mednarodni dan starejših. Spominja nas, da je spoštovanje starejših, ter njihovo vključevanje v družbo, velikega pomena zanje in za celotno družbo, saj medgeneracijsko povezovanje prinaša dobro za vsakogar. V Cankarjevem domu pa so pripravili že 23. Festival za tretje življenjsko obdobje pod naslovom Vsi smo ena generacija. V teh letih je postal največja prireditev za starejše v Evropi. O nujnosti medgeneracijske solidarnosti in skrbi za nemočne je spregovoril dr. Jože Ramovš.
V tokratni oddaji Modrost v očeh smo govorili, kako si osmisliti življenje po upokojitvi. Naša gostja je bila gospa Milena Majzelj, študentka Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki si svoj vsakdan popestri na različne načine: z obiskovanjem študijskih krožkov, branjem, prostovoljstvom v Prirodoslovnem muzeju, vrtnarjenjem in preživljanjem časa z družino.
V tokratni oddaji Modrost v očeh smo govorili, kako si osmisliti življenje po upokojitvi. Naša gostja je bila gospa Milena Majzelj, študentka Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki si svoj vsakdan popestri na različne načine: z obiskovanjem študijskih krožkov, branjem, prostovoljstvom v Prirodoslovnem muzeju, vrtnarjenjem in preživljanjem časa z družino.
Naša gostja v tokratnem sobotnem popoldnevu je bila dr. Dušàna Findeisen, kivodi Inštitut za raziskovanje in razvoj izobraževanja pri Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje.
Z izobraževanjem starejših se ukvarja že več desetletij. Bila je izvedenka Age Platform Europe in zunanja izvedenka Evropske komisije za izobraževanje starejših. Je ustanoviteljica Šole za tretje življenjsko obdobje in soustanoviteljica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, podpredsednica obdonavskega združenja DANET, avtorica večih monografij in več sto člankov ter soavtorica več kot 25 evropskih projektov na temo družbeno angažiranega izobraževanja in družbeno angažirane umetnosti starejših.
V pogovoru je med drugim spregovorila tudi o svoji izkušnji z izgorelostjo in kaj je bilo tisto, kar ji je pomagalo, da se je izvila iz njenega primeža.
Naša gostja v tokratnem sobotnem popoldnevu je bila dr. Dušàna Findeisen, kivodi Inštitut za raziskovanje in razvoj izobraževanja pri Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje.
Z izobraževanjem starejših se ukvarja že več desetletij. Bila je izvedenka Age Platform Europe in zunanja izvedenka Evropske komisije za izobraževanje starejših. Je ustanoviteljica Šole za tretje življenjsko obdobje in soustanoviteljica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, podpredsednica obdonavskega združenja DANET, avtorica večih monografij in več sto člankov ter soavtorica več kot 25 evropskih projektov na temo družbeno angažiranega izobraževanja in družbeno angažirane umetnosti starejših.
V pogovoru je med drugim spregovorila tudi o svoji izkušnji z izgorelostjo in kaj je bilo tisto, kar ji je pomagalo, da se je izvila iz njenega primeža.
Znanstvena dognanja so ovrgla zmotno mnenje, da se možgani starajo. Se, če z njimi ne delamo. Če smo aktivni in vse do zadnjega diha učeči, pa svoj um razvijamo. Lahko bi rekli, da postajamo pametnejši. Zakaj se učiti, tudi v starosti, kako nas učenja uči uveljavljeni izobraževalni sistem?, ter številne druge poudarke in odgovore smo slišali v pogovoru s prof. dr. Ano Krajnc, pedagoginjo, andragoginjo, med drugim predsednico Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje.
Znanstvena dognanja so ovrgla zmotno mnenje, da se možgani starajo. Se, če z njimi ne delamo. Če smo aktivni in vse do zadnjega diha učeči, pa svoj um razvijamo. Lahko bi rekli, da postajamo pametnejši. Zakaj se učiti, tudi v starosti, kako nas učenja uči uveljavljeni izobraževalni sistem?, ter številne druge poudarke in odgovore smo slišali v pogovoru s prof. dr. Ano Krajnc, pedagoginjo, andragoginjo, med drugim predsednico Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje.
Naš sobotni gost je bil geograf, pedagog, jamar in velik ljubitelj narave zaslužni profesor dr. Jurij Kunaver. Kljub skorajšnjemu vstopu v svoje deveto desetletje je še zelo aktiven: poučuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, potuje ter piše strokovno poljudne prispevke. Spregovoril je o spominih na otroštvo, svojega očeta legendarnega Pavla Kunaverja in o svoji akademski karieri, ko je med drugim vodil tudi gradnjo današnje Pedagoške fakultete v Ljubljani.
Naš sobotni gost je bil geograf, pedagog, jamar in velik ljubitelj narave zaslužni profesor dr. Jurij Kunaver. Kljub skorajšnjemu vstopu v svoje deveto desetletje je še zelo aktiven: poučuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, potuje ter piše strokovno poljudne prispevke. Spregovoril je o spominih na otroštvo, svojega očeta legendarnega Pavla Kunaverja in o svoji akademski karieri, ko je med drugim vodil tudi gradnjo današnje Pedagoške fakultete v Ljubljani.
V avgustovski oddaji Modrost v očeh je bila predstavljena Univerza za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, ki se pripravlja na jesenski vpis v študijske skupine. Nekaj osnovnih informacij nam je predstavila Aljana Šantej, vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje, z nami so bili tudi trije mentorji: Mojca Močnik, dr. Boštjan Plut in Neli Filipić, ki so predstavili vsebine študijskih krožkov.
V avgustovski oddaji Modrost v očeh je bila predstavljena Univerza za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, ki se pripravlja na jesenski vpis v študijske skupine. Nekaj osnovnih informacij nam je predstavila Aljana Šantej, vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje, z nami so bili tudi trije mentorji: Mojca Močnik, dr. Boštjan Plut in Neli Filipić, ki so predstavili vsebine študijskih krožkov.
Če nam je življenje podarilo dolga leta, nujno pridemo v t.i. tretje življenjsko obdobje. In pride čas, ko je potrebno začeti razmišljati o selitvi v Dom za starejše, še posebej, če nekdo nima svojcev, ki bi skrbeli zanj, ali pa tega kljub trudu in ljubezni ne zmorejo več. Ker je to zahteven čas za vse, se je dobro nanj pripraviti.
Če nam je življenje podarilo dolga leta, nujno pridemo v t.i. tretje življenjsko obdobje. In pride čas, ko je potrebno začeti razmišljati o selitvi v Dom za starejše, še posebej, če nekdo nima svojcev, ki bi skrbeli zanj, ali pa tega kljub trudu in ljubezni ne zmorejo več. Ker je to zahteven čas za vse, se je dobro nanj pripraviti.
Prvi oktober je mednarodni dan starejših. Na ta dan se je v letu 2021 sklenil tradicionalni Festival za tretje življenjsko obdobje, zato smo z Antonom Donko ter Karmen Štefančič, strokovno sodelavko v Dnevnih centrih aktivnosti za starejše Ljubljana, odkrito spregovorili o priložnostih zrelih let, o stereotipih in predsodkih do starosti in starejših, o pomenu pridobivanja novih znanj in spretnosti tudi v starejših letih ter kako s tem ohranjamo vitalnost telesa kot duha.
Prvi oktober je mednarodni dan starejših. Na ta dan se je v letu 2021 sklenil tradicionalni Festival za tretje življenjsko obdobje, zato smo z Antonom Donko ter Karmen Štefančič, strokovno sodelavko v Dnevnih centrih aktivnosti za starejše Ljubljana, odkrito spregovorili o priložnostih zrelih let, o stereotipih in predsodkih do starosti in starejših, o pomenu pridobivanja novih znanj in spretnosti tudi v starejših letih ter kako s tem ohranjamo vitalnost telesa kot duha.
Še vedno je odprto vprašanje nove koncesije za izvajanje Javne službe kmetijskega svetovanja. Slišite lahko, kako na ta zaplet gledajo predstavniki list, ki se potegujejo za vodenje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Mag. Jože Mohar pa je pripravil nekaj nasvetov pred setvijo ozimin.
S prihodom hladnejših dni izbiramo vse bolj zaprto obutev. Zato je pomembno posvetiti več pozornosti negi stopal. Vida Ozis, strokovnjakinja medicinske pedikure, je svetovala o vsakodnevni skrbi nog ter o izboru nogavic in obutve.
Poslanske skupine koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica so pripravile novelo zakona o javnem redu in miru, katere namen naj bi bil prepoved poveličevanja nacizma in fašizma. Kritiki trdijo, da namerava vladna koalicija z omenjenimi spremembami napadati politične nasprotnike, ki bi jih označili kot fašiste in prepovedati vsakršne spomine na domobrance, sovražnike komunistov v drugi svetovni vojni pred 80 leti. Gosta sta bila sodelavec Študijskega centra za narodno spravo, dr. Renato Podbersič in pa predsednik Nove slovenske zaveze dr. Matija Ogrin.
Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.
Ne zamerite mi, dragi poslušalci radia Ognjišče, da bom danes svoj komentar obarvala po frančiškansko, saj vsi frančiškanski redovi praznujemo veliki praznik našega svetega očeta Frančiška.
Pomembno je ozavestiti si na praznik svetega Frančiška, da smo del Cerkve, del Kristusovega telesa, in da rane, ki jih naša Cerkev nosi tudi danes, lahko postanejo vir obnove in novega življenja. Da bi bilo potem več veselja in več sreče tako v Cerkvi kot v svetu.
Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.
Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj pripravlja zanimiva koncerta slovenskih popularnih skladb v zborovski preobleki (5. in 6. 10). Predsednica zbora Eva Jelovčan nam je predstavila program in povabila na koncert!
Ne zamerite mi, dragi poslušalci radia Ognjišče, da bom danes svoj komentar obarvala po frančiškansko, saj vsi frančiškanski redovi praznujemo veliki praznik našega svetega očeta Frančiška.
Pomembno je ozavestiti si na praznik svetega Frančiška, da smo del Cerkve, del Kristusovega telesa, in da rane, ki jih naša Cerkev nosi tudi danes, lahko postanejo vir obnove in novega življenja. Da bi bilo potem več veselja in več sreče tako v Cerkvi kot v svetu.
Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.
Pogledali smo v pester romarsko-pohodniški konec tedna. Napovedali smo prvo peš romanje Po poteh Magdalene Gornik, oktobrsko romanje po Rožnovenski poti, voden pohod po krajšem delu Poti cistercijanov, v dolini Soče pa se odvija Festival pohodništva.