Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|22. 11. 2020
Sveta dežela

Izrael kljub nedokončanemu sporu med Izraelci in Palestinci privlačita romarje z vsega sveta. Skozi pogled dveh biblicistov boste slišali o ozadju tega spora, ter o poslanstvu in stiskah malih krščanskih skupnostih.

Sveta dežela

Izrael kljub nedokončanemu sporu med Izraelci in Palestinci privlačita romarje z vsega sveta. Skozi pogled dveh biblicistov boste slišali o ozadju tega spora, ter o poslanstvu in stiskah malih krščanskih skupnostih.

duhovnostdružbaCerkev

Iz življenja vesoljne Cerkve

Sveta dežela

Izrael kljub nedokončanemu sporu med Izraelci in Palestinci privlačita romarje z vsega sveta. Skozi pogled dveh biblicistov boste slišali o ozadju tega spora, ter o poslanstvu in stiskah malih krščanskih skupnostih.

VEČ ...|22. 11. 2020
Sveta dežela

Izrael kljub nedokončanemu sporu med Izraelci in Palestinci privlačita romarje z vsega sveta. Skozi pogled dveh biblicistov boste slišali o ozadju tega spora, ter o poslanstvu in stiskah malih krščanskih skupnostih.

Meta Potočnik

duhovnostdružbaCerkev

Svetovalnica

VEČ ...|16. 11. 2020
Kakšno moč daje pogovor ob stiskah zaradi epidemije?

Stiske, ki jih povzroča epidemija, so vse večje. Posbej se stopnjujejo pri osebah in njihovih odnosih, kjer je bilo že prej napeto. Kako lahko pomaga pogovor s strokovnjakom, kakšno vlogo ima psihološko svetovanje v teh časih in kaj lahko storimo sami za svoje notranje počutje? Naša sogovornica specialistka za psihološko svetovanje Julija Pelc je opozorila tudi na pomen telefona za psihološko podporo ob epidemiji: 080 51 00.

Kakšno moč daje pogovor ob stiskah zaradi epidemije?

Stiske, ki jih povzroča epidemija, so vse večje. Posbej se stopnjujejo pri osebah in njihovih odnosih, kjer je bilo že prej napeto. Kako lahko pomaga pogovor s strokovnjakom, kakšno vlogo ima psihološko svetovanje v teh časih in kaj lahko storimo sami za svoje notranje počutje? Naša sogovornica specialistka za psihološko svetovanje Julija Pelc je opozorila tudi na pomen telefona za psihološko podporo ob epidemiji: 080 51 00.

koronavirusdružbasvetovanjeodnosistrahepidemijapsiha

Svetovalnica

Kakšno moč daje pogovor ob stiskah zaradi epidemije?

Stiske, ki jih povzroča epidemija, so vse večje. Posbej se stopnjujejo pri osebah in njihovih odnosih, kjer je bilo že prej napeto. Kako lahko pomaga pogovor s strokovnjakom, kakšno vlogo ima psihološko svetovanje v teh časih in kaj lahko storimo sami za svoje notranje počutje? Naša sogovornica specialistka za psihološko svetovanje Julija Pelc je opozorila tudi na pomen telefona za psihološko podporo ob epidemiji: 080 51 00.

VEČ ...|16. 11. 2020
Kakšno moč daje pogovor ob stiskah zaradi epidemije?

Stiske, ki jih povzroča epidemija, so vse večje. Posbej se stopnjujejo pri osebah in njihovih odnosih, kjer je bilo že prej napeto. Kako lahko pomaga pogovor s strokovnjakom, kakšno vlogo ima psihološko svetovanje v teh časih in kaj lahko storimo sami za svoje notranje počutje? Naša sogovornica specialistka za psihološko svetovanje Julija Pelc je opozorila tudi na pomen telefona za psihološko podporo ob epidemiji: 080 51 00.

Blaž Lesnik

koronavirusdružbasvetovanjeodnosistrahepidemijapsiha

Globine

VEČ ...|10. 11. 2020
O žalovanju

V novembrskih Globinah smo razmišljali o temi, ki jo hitro odrinemo na stran: o žalovanju in poslavljanju. V resnici je smrt vsak trenutek blizu, kar morda bolj občutimo v časih, ko svet stiska pandemija... Z nami je bil turniški župnik minorit p. Toni Brinjovc, ki je delil svoj pogled na zmotna prepričanja o žalovanju, ki so še kako razširjenja med nami. Povezava do video posnetka oddaje: https://www.facebook.com/RadioOgnjisce/videos/801050024029466/

O žalovanju

V novembrskih Globinah smo razmišljali o temi, ki jo hitro odrinemo na stran: o žalovanju in poslavljanju. V resnici je smrt vsak trenutek blizu, kar morda bolj občutimo v časih, ko svet stiska pandemija... Z nami je bil turniški župnik minorit p. Toni Brinjovc, ki je delil svoj pogled na zmotna prepričanja o žalovanju, ki so še kako razširjenja med nami. Povezava do video posnetka oddaje: https://www.facebook.com/RadioOgnjisce/videos/801050024029466/

duhovnostsmrtžalovanjeslovo

Globine

O žalovanju
V novembrskih Globinah smo razmišljali o temi, ki jo hitro odrinemo na stran: o žalovanju in poslavljanju. V resnici je smrt vsak trenutek blizu, kar morda bolj občutimo v časih, ko svet stiska pandemija... Z nami je bil turniški župnik minorit p. Toni Brinjovc, ki je delil svoj pogled na zmotna prepričanja o žalovanju, ki so še kako razširjenja med nami. Povezava do video posnetka oddaje: https://www.facebook.com/RadioOgnjisce/videos/801050024029466/
VEČ ...|10. 11. 2020
O žalovanju
V novembrskih Globinah smo razmišljali o temi, ki jo hitro odrinemo na stran: o žalovanju in poslavljanju. V resnici je smrt vsak trenutek blizu, kar morda bolj občutimo v časih, ko svet stiska pandemija... Z nami je bil turniški župnik minorit p. Toni Brinjovc, ki je delil svoj pogled na zmotna prepričanja o žalovanju, ki so še kako razširjenja med nami. Povezava do video posnetka oddaje: https://www.facebook.com/RadioOgnjisce/videos/801050024029466/

Blaž Lesnik

duhovnostsmrtžalovanjeslovo

Svetovalnica

VEČ ...|8. 10. 2020
Društvo za terapijo s pomočjo živali

V Svetovalnici smo tokrat predstavili Slovensko društvo za terapijo s pomočjo živali – Ambasadorji nasmeha. Ob tednu otroka smo spregovorili tudi o tem, kako lahko živali pomagajo otroku pri različnih stiskah in kako otroci izgubijo denimo strah pred psom. Društvo sicer pogosto riše nasmehe tudi na obraze starejših, kako, nam je povedala naša gostja Urša Ivanovič.

Društvo za terapijo s pomočjo živali

V Svetovalnici smo tokrat predstavili Slovensko društvo za terapijo s pomočjo živali – Ambasadorji nasmeha. Ob tednu otroka smo spregovorili tudi o tem, kako lahko živali pomagajo otroku pri različnih stiskah in kako otroci izgubijo denimo strah pred psom. Društvo sicer pogosto riše nasmehe tudi na obraze starejših, kako, nam je povedala naša gostja Urša Ivanovič.

svetovanjeotrocimladi

Svetovalnica

Društvo za terapijo s pomočjo živali
V Svetovalnici smo tokrat predstavili Slovensko društvo za terapijo s pomočjo živali – Ambasadorji nasmeha. Ob tednu otroka smo spregovorili tudi o tem, kako lahko živali pomagajo otroku pri različnih stiskah in kako otroci izgubijo denimo strah pred psom. Društvo sicer pogosto riše nasmehe tudi na obraze starejših, kako, nam je povedala naša gostja Urša Ivanovič.
VEČ ...|8. 10. 2020
Društvo za terapijo s pomočjo živali
V Svetovalnici smo tokrat predstavili Slovensko društvo za terapijo s pomočjo živali – Ambasadorji nasmeha. Ob tednu otroka smo spregovorili tudi o tem, kako lahko živali pomagajo otroku pri različnih stiskah in kako otroci izgubijo denimo strah pred psom. Društvo sicer pogosto riše nasmehe tudi na obraze starejših, kako, nam je povedala naša gostja Urša Ivanovič.

Tanja Dominko

svetovanjeotrocimladi

Karitas

VEČ ...|2. 8. 2020
Počitnice Biserov

Slovenska karitas že petnajst let organizira strokovno vodena letovanja socialno ogroženih otrok na slovenski obali. Počitnic Biserov se bo v tem poletju udeležilo več kot 200 otrok in mladostnikov. Pogovarjali smo se s koordinatorico projekta Andrejo Urh in z mladimi animatorji.

Počitnice Biserov

Slovenska karitas že petnajst let organizira strokovno vodena letovanja socialno ogroženih otrok na slovenski obali. Počitnic Biserov se bo v tem poletju udeležilo več kot 200 otrok in mladostnikov. Pogovarjali smo se s koordinatorico projekta Andrejo Urh in z mladimi animatorji.

družbapomočstiskaotroci

Karitas

Počitnice Biserov
Slovenska karitas že petnajst let organizira strokovno vodena letovanja socialno ogroženih otrok na slovenski obali. Počitnic Biserov se bo v tem poletju udeležilo več kot 200 otrok in mladostnikov. Pogovarjali smo se s koordinatorico projekta Andrejo Urh in z mladimi animatorji.
VEČ ...|2. 8. 2020
Počitnice Biserov
Slovenska karitas že petnajst let organizira strokovno vodena letovanja socialno ogroženih otrok na slovenski obali. Počitnic Biserov se bo v tem poletju udeležilo več kot 200 otrok in mladostnikov. Pogovarjali smo se s koordinatorico projekta Andrejo Urh in z mladimi animatorji.

Petra Stopar

družbapomočstiskaotroci

Karitas

VEČ ...|21. 6. 2020
Akcija Otroci nas potrebujejo

Jana Flajs in Alenka Petek o tem, kako Karitas zbira šolske potrebščine za 12 000 otrok v Sloveiji in o stiskah družin z otroki.

Akcija Otroci nas potrebujejo

Jana Flajs in Alenka Petek o tem, kako Karitas zbira šolske potrebščine za 12 000 otrok v Sloveiji in o stiskah družin z otroki.

družbaotrociKaritasšolske potrebščine

Karitas

Akcija Otroci nas potrebujejo
Jana Flajs in Alenka Petek o tem, kako Karitas zbira šolske potrebščine za 12 000 otrok v Sloveiji in o stiskah družin z otroki.
VEČ ...|21. 6. 2020
Akcija Otroci nas potrebujejo
Jana Flajs in Alenka Petek o tem, kako Karitas zbira šolske potrebščine za 12 000 otrok v Sloveiji in o stiskah družin z otroki.

Petra Stopar

družbaotrociKaritasšolske potrebščine

Komentar Družina

VEČ ...|21. 5. 2020
Tomaž Erzar: Stiska je bila že pred pandemijo

Poskusimo ta teden premisliti trenutno stanje v politični in družbeni sferi pri nas ob izteku izjemnih razmer.

Tomaž Erzar: Stiska je bila že pred pandemijo

Poskusimo ta teden premisliti trenutno stanje v politični in družbeni sferi pri nas ob izteku izjemnih razmer.

komentar

Komentar Družina

Tomaž Erzar: Stiska je bila že pred pandemijo
Poskusimo ta teden premisliti trenutno stanje v politični in družbeni sferi pri nas ob izteku izjemnih razmer.
VEČ ...|21. 5. 2020
Tomaž Erzar: Stiska je bila že pred pandemijo
Poskusimo ta teden premisliti trenutno stanje v politični in družbeni sferi pri nas ob izteku izjemnih razmer.

Tomaž Erzar

komentar

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

duhovnostzdravstvovzgoja

Informativni prispevki

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Alen Salihović

duhovnostzdravstvovzgoja

Karitas

VEČ ...|2. 2. 2020
ŠK Murska Sobota in starejši

Gost tokratne oddaje je bil predsenik Škofijske karitas Murska Sobota in duhovnik Jože Hozjan. Predstavil nam je delovanje skupin za starejše in spregovoril o stiskah, ki jih karitativni sodelavci opažajo med upokojenci.

ŠK Murska Sobota in starejši

Gost tokratne oddaje je bil predsenik Škofijske karitas Murska Sobota in duhovnik Jože Hozjan. Predstavil nam je delovanje skupin za starejše in spregovoril o stiskah, ki jih karitativni sodelavci opažajo med upokojenci.

družbapogovorkaritas

Karitas

ŠK Murska Sobota in starejši
Gost tokratne oddaje je bil predsenik Škofijske karitas Murska Sobota in duhovnik Jože Hozjan. Predstavil nam je delovanje skupin za starejše in spregovoril o stiskah, ki jih karitativni sodelavci opažajo med upokojenci.
VEČ ...|2. 2. 2020
ŠK Murska Sobota in starejši
Gost tokratne oddaje je bil predsenik Škofijske karitas Murska Sobota in duhovnik Jože Hozjan. Predstavil nam je delovanje skupin za starejše in spregovoril o stiskah, ki jih karitativni sodelavci opažajo med upokojenci.

Petra Stopar

družbapogovorkaritas

Karitas

VEČ ...|20. 10. 2019
Revščina zaposlenih in dolgotrajno brezposlnih

Za nami je 17. oktober, mednarodni dan boja proti revščini. V oddaji Karitassmo s strokovno delavko Škofijske Karitas Ljubljana Alenko Petek govorili o stiskah dolgotrajno brezposelnih, pa tudi zaposlenih, ki kljub plači le stežka shajajo iz meseca v mesec.

Revščina zaposlenih in dolgotrajno brezposlnih

Za nami je 17. oktober, mednarodni dan boja proti revščini. V oddaji Karitassmo s strokovno delavko Škofijske Karitas Ljubljana Alenko Petek govorili o stiskah dolgotrajno brezposelnih, pa tudi zaposlenih, ki kljub plači le stežka shajajo iz meseca v mesec.

družbaodnosi

Karitas

Revščina zaposlenih in dolgotrajno brezposlnih
Za nami je 17. oktober, mednarodni dan boja proti revščini. V oddaji Karitassmo s strokovno delavko Škofijske Karitas Ljubljana Alenko Petek govorili o stiskah dolgotrajno brezposelnih, pa tudi zaposlenih, ki kljub plači le stežka shajajo iz meseca v mesec.
VEČ ...|20. 10. 2019
Revščina zaposlenih in dolgotrajno brezposlnih
Za nami je 17. oktober, mednarodni dan boja proti revščini. V oddaji Karitassmo s strokovno delavko Škofijske Karitas Ljubljana Alenko Petek govorili o stiskah dolgotrajno brezposelnih, pa tudi zaposlenih, ki kljub plači le stežka shajajo iz meseca v mesec.

Petra Stopar

družbaodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 7. 2019
Vrh slovenskega zdravstva: paliativno oskrbo je treba nujno vključiti v izobraževanje zdravnikov

Paliativno oskrbo je treba vključiti v redni študij medicine, so bili na tiskovni konferenci jasni prvi možje zdravniških organizacij. Znanje spremljanja neozdravljivo bolnega človeka danes namreč zdravniki pridobivajo le na raznih seminarjih. Drug izziv pa je prostorska stiska po bolnišnicah, zaradi katere paliativni bolniki nimajo primerne obravnave.

Vrh slovenskega zdravstva: paliativno oskrbo je treba nujno vključiti v izobraževanje zdravnikov

Paliativno oskrbo je treba vključiti v redni študij medicine, so bili na tiskovni konferenci jasni prvi možje zdravniških organizacij. Znanje spremljanja neozdravljivo bolnega človeka danes namreč zdravniki pridobivajo le na raznih seminarjih. Drug izziv pa je prostorska stiska po bolnišnicah, zaradi katere paliativni bolniki nimajo primerne obravnave.

družbaduhovnostizobraževanjeodnosipolitikavzgojazdravstvo

Informativni prispevki

Vrh slovenskega zdravstva: paliativno oskrbo je treba nujno vključiti v izobraževanje zdravnikov
Paliativno oskrbo je treba vključiti v redni študij medicine, so bili na tiskovni konferenci jasni prvi možje zdravniških organizacij. Znanje spremljanja neozdravljivo bolnega človeka danes namreč zdravniki pridobivajo le na raznih seminarjih. Drug izziv pa je prostorska stiska po bolnišnicah, zaradi katere paliativni bolniki nimajo primerne obravnave.
VEČ ...|3. 7. 2019
Vrh slovenskega zdravstva: paliativno oskrbo je treba nujno vključiti v izobraževanje zdravnikov
Paliativno oskrbo je treba vključiti v redni študij medicine, so bili na tiskovni konferenci jasni prvi možje zdravniških organizacij. Znanje spremljanja neozdravljivo bolnega človeka danes namreč zdravniki pridobivajo le na raznih seminarjih. Drug izziv pa je prostorska stiska po bolnišnicah, zaradi katere paliativni bolniki nimajo primerne obravnave.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjeodnosipolitikavzgojazdravstvo

Družinska kateheza

VEČ ...|2. 7. 2019
Kako biti blizu parom v neurejenih razmerah?

Z Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo se pogovarjali o tem, kako spremljati pare, ki so se znašli v kakrnihkoli stiskah in živijo v neurejenih razmerah. Gre za ločene, izven zakonske skupnosti in vnovič poročene. Osrednja misel je bila, da nikoli ne moremo obsojati drugih in da Božja milost lahko deluje povsod. Zato jim je treba pomagati, da napredujejo na njihovi poti k Bogu. Mladim, ki se ne morejo odločiti za zakon in samo živijo skupaj, pa naj bi krščanske družine dale zgled lepote poročenosti. Vabljeni k poslušanju!

Kako biti blizu parom v neurejenih razmerah?

Z Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo se pogovarjali o tem, kako spremljati pare, ki so se znašli v kakrnihkoli stiskah in živijo v neurejenih razmerah. Gre za ločene, izven zakonske skupnosti in vnovič poročene. Osrednja misel je bila, da nikoli ne moremo obsojati drugih in da Božja milost lahko deluje povsod. Zato jim je treba pomagati, da napredujejo na njihovi poti k Bogu. Mladim, ki se ne morejo odločiti za zakon in samo živijo skupaj, pa naj bi krščanske družine dale zgled lepote poročenosti. Vabljeni k poslušanju!

duhovnostizobraževanjemladiodnosipapežpogovorsvetovanjevzgoja

Družinska kateheza

Kako biti blizu parom v neurejenih razmerah?
Z Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo se pogovarjali o tem, kako spremljati pare, ki so se znašli v kakrnihkoli stiskah in živijo v neurejenih razmerah. Gre za ločene, izven zakonske skupnosti in vnovič poročene. Osrednja misel je bila, da nikoli ne moremo obsojati drugih in da Božja milost lahko deluje povsod. Zato jim je treba pomagati, da napredujejo na njihovi poti k Bogu. Mladim, ki se ne morejo odločiti za zakon in samo živijo skupaj, pa naj bi krščanske družine dale zgled lepote poročenosti. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|2. 7. 2019
Kako biti blizu parom v neurejenih razmerah?
Z Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo se pogovarjali o tem, kako spremljati pare, ki so se znašli v kakrnihkoli stiskah in živijo v neurejenih razmerah. Gre za ločene, izven zakonske skupnosti in vnovič poročene. Osrednja misel je bila, da nikoli ne moremo obsojati drugih in da Božja milost lahko deluje povsod. Zato jim je treba pomagati, da napredujejo na njihovi poti k Bogu. Mladim, ki se ne morejo odločiti za zakon in samo živijo skupaj, pa naj bi krščanske družine dale zgled lepote poročenosti. Vabljeni k poslušanju!

Marjana Debevec

duhovnostizobraževanjemladiodnosipapežpogovorsvetovanjevzgoja

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|5. 4. 2019
Ocenjevanje olj

V prvem tednu aprila 2019 poteka ocenjevanje hladno stiskanih olj v okviru priprav na 30. razstavo Dobrote slovenskih kmetij.

Ocenjevanje olj

V prvem tednu aprila 2019 poteka ocenjevanje hladno stiskanih olj v okviru priprav na 30. razstavo Dobrote slovenskih kmetij.

kmetijstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Ocenjevanje olj
V prvem tednu aprila 2019 poteka ocenjevanje hladno stiskanih olj v okviru priprav na 30. razstavo Dobrote slovenskih kmetij.
VEČ ...|5. 4. 2019
Ocenjevanje olj
V prvem tednu aprila 2019 poteka ocenjevanje hladno stiskanih olj v okviru priprav na 30. razstavo Dobrote slovenskih kmetij.

Robert Božič

kmetijstvo

Kari

VEČ ...|17. 3. 2019
Pomoč ljudem v JV Evropi

Predstavili smo postno dobrodelno akcijo Ne pozabimo - za pomoč ljudem v stiski v Albaniji, Srbiji, BiH in Makedoniji.

Pomoč ljudem v JV Evropi

Predstavili smo postno dobrodelno akcijo Ne pozabimo - za pomoč ljudem v stiski v Albaniji, Srbiji, BiH in Makedoniji.

stiskadobrodelnost

Kari

Pomoč ljudem v JV Evropi
Predstavili smo postno dobrodelno akcijo Ne pozabimo - za pomoč ljudem v stiski v Albaniji, Srbiji, BiH in Makedoniji.
VEČ ...|17. 3. 2019
Pomoč ljudem v JV Evropi
Predstavili smo postno dobrodelno akcijo Ne pozabimo - za pomoč ljudem v stiski v Albaniji, Srbiji, BiH in Makedoniji.

Petra Stopar

stiskadobrodelnost

Iz Betanije

VEČ ...|8. 2. 2019
SOS molitev - kakšne so stiske?

Ali veste, da je vsak večer nekdo pripravljen moliti z vami in za vaše potrebe? Ljudje na SOS molitev pokličejo v raznoraznih osebnih stiskah in zaskrbljenosti. Prostovoljci pravijo, da se po izročitvi namena in po molitvi ljudje poslavljajo pomirjeno, spokojnejši, z večjim zaupanjem v Božjo navzočnost.

SOS molitev - kakšne so stiske?

Ali veste, da je vsak večer nekdo pripravljen moliti z vami in za vaše potrebe? Ljudje na SOS molitev pokličejo v raznoraznih osebnih stiskah in zaskrbljenosti. Prostovoljci pravijo, da se po izročitvi namena in po molitvi ljudje poslavljajo pomirjeno, spokojnejši, z večjim zaupanjem v Božjo navzočnost.

duhovnostmolitevstiskadružba

Iz Betanije

SOS molitev - kakšne so stiske?
Ali veste, da je vsak večer nekdo pripravljen moliti z vami in za vaše potrebe? Ljudje na SOS molitev pokličejo v raznoraznih osebnih stiskah in zaskrbljenosti. Prostovoljci pravijo, da se po izročitvi namena in po molitvi ljudje poslavljajo pomirjeno, spokojnejši, z večjim zaupanjem v Božjo navzočnost.
VEČ ...|8. 2. 2019
SOS molitev - kakšne so stiske?
Ali veste, da je vsak večer nekdo pripravljen moliti z vami in za vaše potrebe? Ljudje na SOS molitev pokličejo v raznoraznih osebnih stiskah in zaskrbljenosti. Prostovoljci pravijo, da se po izročitvi namena in po molitvi ljudje poslavljajo pomirjeno, spokojnejši, z večjim zaupanjem v Božjo navzočnost.

Blaž Lesnik

duhovnostmolitevstiskadružba

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 2. 2019
Pomoč družinam, otrokom in starejšim v Mariboru

Predsednik Nadškofijske karitas Maribor predstavi aktualne stiske in akcijo Stiska 2019.

Pomoč družinam, otrokom in starejšim v Mariboru

Predsednik Nadškofijske karitas Maribor predstavi aktualne stiske in akcijo Stiska 2019.

infootrocidružba

Informativni prispevki

Pomoč družinam, otrokom in starejšim v Mariboru
Predsednik Nadškofijske karitas Maribor predstavi aktualne stiske in akcijo Stiska 2019.
VEČ ...|7. 2. 2019
Pomoč družinam, otrokom in starejšim v Mariboru
Predsednik Nadškofijske karitas Maribor predstavi aktualne stiske in akcijo Stiska 2019.

Petra Stopar

infootrocidružba

Iz Betanije

VEČ ...|6. 2. 2019
SOS molitev - kdo moli?

V različnih stiskah, trpljenju, v bolezni nam lahko zaupanje v moč molitve odločilno pomaga pri premagovanju težav. Če ne vemo, kako se molitve lotiti, nam je na voljo tudi SOS molitev, ki jo izvajajo v skupnosti Emanuel. Kdo in kako moli za vas? Pojasnili sta prostovoljki Urška in Mirjam.

SOS molitev - kdo moli?

V različnih stiskah, trpljenju, v bolezni nam lahko zaupanje v moč molitve odločilno pomaga pri premagovanju težav. Če ne vemo, kako se molitve lotiti, nam je na voljo tudi SOS molitev, ki jo izvajajo v skupnosti Emanuel. Kdo in kako moli za vas? Pojasnili sta prostovoljki Urška in Mirjam.

duhovnostmolitevstiskadružba

Iz Betanije

SOS molitev - kdo moli?
V različnih stiskah, trpljenju, v bolezni nam lahko zaupanje v moč molitve odločilno pomaga pri premagovanju težav. Če ne vemo, kako se molitve lotiti, nam je na voljo tudi SOS molitev, ki jo izvajajo v skupnosti Emanuel. Kdo in kako moli za vas? Pojasnili sta prostovoljki Urška in Mirjam.
VEČ ...|6. 2. 2019
SOS molitev - kdo moli?
V različnih stiskah, trpljenju, v bolezni nam lahko zaupanje v moč molitve odločilno pomaga pri premagovanju težav. Če ne vemo, kako se molitve lotiti, nam je na voljo tudi SOS molitev, ki jo izvajajo v skupnosti Emanuel. Kdo in kako moli za vas? Pojasnili sta prostovoljki Urška in Mirjam.

Blaž Lesnik

duhovnostmolitevstiskadružba

Iz Betanije

VEČ ...|4. 2. 2019
O začetkih SOS molitve

V skupnosti Emanuel je 9. septembra 2013 začela delovati SOS molitev. O tem, kako poteka ta molitev in od kod ideja, sta spregovorili prostovoljki Urška in Mirjam.

O začetkih SOS molitve

V skupnosti Emanuel je 9. septembra 2013 začela delovati SOS molitev. O tem, kako poteka ta molitev in od kod ideja, sta spregovorili prostovoljki Urška in Mirjam.

duhovnostmolitevstiskadružba

Iz Betanije

O začetkih SOS molitve
V skupnosti Emanuel je 9. septembra 2013 začela delovati SOS molitev. O tem, kako poteka ta molitev in od kod ideja, sta spregovorili prostovoljki Urška in Mirjam.
VEČ ...|4. 2. 2019
O začetkih SOS molitve
V skupnosti Emanuel je 9. septembra 2013 začela delovati SOS molitev. O tem, kako poteka ta molitev in od kod ideja, sta spregovorili prostovoljki Urška in Mirjam.

Blaž Lesnik

duhovnostmolitevstiskadružba

Karitas

VEČ ...|6. 1. 2019
Generalni tajnik Cveto Uršič o izzivih v novem letu

Gostili smo magistra Cveta Uršiča, ki nam je zaupal nekaj izzivov sodelavcev in prostovoljcev v tem letu. Objavili smo tudi stisko starejšega para, ki ji lahko po svojih močeh pomagamo.

Generalni tajnik Cveto Uršič o izzivih v novem letu

Gostili smo magistra Cveta Uršiča, ki nam je zaupal nekaj izzivov sodelavcev in prostovoljcev v tem letu. Objavili smo tudi stisko starejšega para, ki ji lahko po svojih močeh pomagamo.

družbastiskapomoč

Karitas

Generalni tajnik Cveto Uršič o izzivih v novem letu
Gostili smo magistra Cveta Uršiča, ki nam je zaupal nekaj izzivov sodelavcev in prostovoljcev v tem letu. Objavili smo tudi stisko starejšega para, ki ji lahko po svojih močeh pomagamo.
VEČ ...|6. 1. 2019
Generalni tajnik Cveto Uršič o izzivih v novem letu
Gostili smo magistra Cveta Uršiča, ki nam je zaupal nekaj izzivov sodelavcev in prostovoljcev v tem letu. Objavili smo tudi stisko starejšega para, ki ji lahko po svojih močeh pomagamo.

Petra Stopar

družbastiskapomoč

Iz Betanije

VEČ ...|26. 12. 2018
Alkoholizem

Okrašen dom, prepolna miza dobrot, polni kozarci...v duši pa stiska, zato ker nekdo preveč pije.Kako velika stiska lahko nastane ob tem pojavi, nam je zaupala članica skupine Al-anon v rubriki Iz Betanije. Z nami je Ana, bodite tudi vi.

Alkoholizem

Okrašen dom, prepolna miza dobrot, polni kozarci...v duši pa stiska, zato ker nekdo preveč pije.Kako velika stiska lahko nastane ob tem pojavi, nam je zaupala članica skupine Al-anon v rubriki Iz Betanije. Z nami je Ana, bodite tudi vi.

svetovanje

Iz Betanije

Alkoholizem
Okrašen dom, prepolna miza dobrot, polni kozarci...v duši pa stiska, zato ker nekdo preveč pije.Kako velika stiska lahko nastane ob tem pojavi, nam je zaupala članica skupine Al-anon v rubriki Iz Betanije. Z nami je Ana, bodite tudi vi.
VEČ ...|26. 12. 2018
Alkoholizem
Okrašen dom, prepolna miza dobrot, polni kozarci...v duši pa stiska, zato ker nekdo preveč pije.Kako velika stiska lahko nastane ob tem pojavi, nam je zaupala članica skupine Al-anon v rubriki Iz Betanije. Z nami je Ana, bodite tudi vi.

Mateja Subotičanec

svetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|24. 12. 2018
Kako oblikovati Sveti večer

Bog pride tja, kamor ga pustimo. Koseški župnik Igor Dolinšek je spregovoril o pomenu priprave Svetega večera v cerkvah, predvsem pa doma, v družinah, kjer so središče božjega vzdušja jaslice. V vseh opravilih svetega večera (blagoslovu jaslic, molitvi, petju) je pomembno, da si družina poišče svoj način, hkrati pa da ne pozabi na vse, ki morda ta večer doživljajo drugače, so v stiskah in preizkušnjah.

Kako oblikovati Sveti večer

Bog pride tja, kamor ga pustimo. Koseški župnik Igor Dolinšek je spregovoril o pomenu priprave Svetega večera v cerkvah, predvsem pa doma, v družinah, kjer so središče božjega vzdušja jaslice. V vseh opravilih svetega večera (blagoslovu jaslic, molitvi, petju) je pomembno, da si družina poišče svoj način, hkrati pa da ne pozabi na vse, ki morda ta večer doživljajo drugače, so v stiskah in preizkušnjah.

duhovnostsvetovanjejasliceblagoslov

Svetovalnica

Kako oblikovati Sveti večer
Bog pride tja, kamor ga pustimo. Koseški župnik Igor Dolinšek je spregovoril o pomenu priprave Svetega večera v cerkvah, predvsem pa doma, v družinah, kjer so središče božjega vzdušja jaslice. V vseh opravilih svetega večera (blagoslovu jaslic, molitvi, petju) je pomembno, da si družina poišče svoj način, hkrati pa da ne pozabi na vse, ki morda ta večer doživljajo drugače, so v stiskah in preizkušnjah.
VEČ ...|24. 12. 2018
Kako oblikovati Sveti večer
Bog pride tja, kamor ga pustimo. Koseški župnik Igor Dolinšek je spregovoril o pomenu priprave Svetega večera v cerkvah, predvsem pa doma, v družinah, kjer so središče božjega vzdušja jaslice. V vseh opravilih svetega večera (blagoslovu jaslic, molitvi, petju) je pomembno, da si družina poišče svoj način, hkrati pa da ne pozabi na vse, ki morda ta večer doživljajo drugače, so v stiskah in preizkušnjah.

Blaž Lesnik

duhovnostsvetovanjejasliceblagoslov

Iz Betanije

VEČ ...|28. 11. 2018
Na obisku v Domu starejših Škofljica

V tednu Karitas je o svojem delu spregovorila gospa Zdenka, ki kot prostovoljka pomaga starejšim. Ker tudi doma skrbi za moža invalida, bolje razume starostnike v njihovih boleznih in stiskah. Pravi, da smo jih dolžni pomagati.

Na obisku v Domu starejših Škofljica

V tednu Karitas je o svojem delu spregovorila gospa Zdenka, ki kot prostovoljka pomaga starejšim. Ker tudi doma skrbi za moža invalida, bolje razume starostnike v njihovih boleznih in stiskah. Pravi, da smo jih dolžni pomagati.

družbastarejšikaritasduhovna oskrba

Iz Betanije

Na obisku v Domu starejših Škofljica
V tednu Karitas je o svojem delu spregovorila gospa Zdenka, ki kot prostovoljka pomaga starejšim. Ker tudi doma skrbi za moža invalida, bolje razume starostnike v njihovih boleznih in stiskah. Pravi, da smo jih dolžni pomagati.
VEČ ...|28. 11. 2018
Na obisku v Domu starejših Škofljica
V tednu Karitas je o svojem delu spregovorila gospa Zdenka, ki kot prostovoljka pomaga starejšim. Ker tudi doma skrbi za moža invalida, bolje razume starostnike v njihovih boleznih in stiskah. Pravi, da smo jih dolžni pomagati.

Blaž Lesnik

družbastarejšikaritasduhovna oskrba

Pogovor o

VEČ ...|18. 7. 2018
So joga, homeopatija in bioenergija združljive s krščanstvom?

V prelomnih časih, kot so tudi današnji, se ljudje zatekamo v iskanje različnih odgovorov. Najbolj privlačni so instant odgovori, ki ponujajo takojšnje rešitve. Žal pa nas ne pripeljejo tja, kamor si želimo, ampak nas še bolj oddaljijo od bistva življenja. Tudi kristjani se včasih, predvsem v stiskah zaradi bolezni ali drugih težav, obračamo na te rešitve, obenem pa se premalo zavedamo, da nas pravzaprav oddaljujejo od naše vere. Družba sama nas sicer k temu spodbuja; dovolj je prižgati televizijo in v dopoldanskem času bomo videli, kako cveti dejavnost vedeževanja. Po šolah pa je že povsem normalno, da ponujajo tudi jogo. Kako je s tem in v kakšne pasti sodobne družbe se lahko ujamemo, smo se pogovarjali s teologom Boštjanom Harijem, ki raziskuje ta mejna področja.

So joga, homeopatija in bioenergija združljive s krščanstvom?

V prelomnih časih, kot so tudi današnji, se ljudje zatekamo v iskanje različnih odgovorov. Najbolj privlačni so instant odgovori, ki ponujajo takojšnje rešitve. Žal pa nas ne pripeljejo tja, kamor si želimo, ampak nas še bolj oddaljijo od bistva življenja. Tudi kristjani se včasih, predvsem v stiskah zaradi bolezni ali drugih težav, obračamo na te rešitve, obenem pa se premalo zavedamo, da nas pravzaprav oddaljujejo od naše vere. Družba sama nas sicer k temu spodbuja; dovolj je prižgati televizijo in v dopoldanskem času bomo videli, kako cveti dejavnost vedeževanja. Po šolah pa je že povsem normalno, da ponujajo tudi jogo. Kako je s tem in v kakšne pasti sodobne družbe se lahko ujamemo, smo se pogovarjali s teologom Boštjanom Harijem, ki raziskuje ta mejna področja.

družbaduhovnostpogovor

Pogovor o

So joga, homeopatija in bioenergija združljive s krščanstvom?
V prelomnih časih, kot so tudi današnji, se ljudje zatekamo v iskanje različnih odgovorov. Najbolj privlačni so instant odgovori, ki ponujajo takojšnje rešitve. Žal pa nas ne pripeljejo tja, kamor si želimo, ampak nas še bolj oddaljijo od bistva življenja. Tudi kristjani se včasih, predvsem v stiskah zaradi bolezni ali drugih težav, obračamo na te rešitve, obenem pa se premalo zavedamo, da nas pravzaprav oddaljujejo od naše vere. Družba sama nas sicer k temu spodbuja; dovolj je prižgati televizijo in v dopoldanskem času bomo videli, kako cveti dejavnost vedeževanja. Po šolah pa je že povsem normalno, da ponujajo tudi jogo. Kako je s tem in v kakšne pasti sodobne družbe se lahko ujamemo, smo se pogovarjali s teologom Boštjanom Harijem, ki raziskuje ta mejna področja.
VEČ ...|18. 7. 2018
So joga, homeopatija in bioenergija združljive s krščanstvom?
V prelomnih časih, kot so tudi današnji, se ljudje zatekamo v iskanje različnih odgovorov. Najbolj privlačni so instant odgovori, ki ponujajo takojšnje rešitve. Žal pa nas ne pripeljejo tja, kamor si želimo, ampak nas še bolj oddaljijo od bistva življenja. Tudi kristjani se včasih, predvsem v stiskah zaradi bolezni ali drugih težav, obračamo na te rešitve, obenem pa se premalo zavedamo, da nas pravzaprav oddaljujejo od naše vere. Družba sama nas sicer k temu spodbuja; dovolj je prižgati televizijo in v dopoldanskem času bomo videli, kako cveti dejavnost vedeževanja. Po šolah pa je že povsem normalno, da ponujajo tudi jogo. Kako je s tem in v kakšne pasti sodobne družbe se lahko ujamemo, smo se pogovarjali s teologom Boštjanom Harijem, ki raziskuje ta mejna področja.

Marjana Debevec

družbaduhovnostpogovor

Za življenje

VEČ ...|16. 6. 2018
Stiske v zakonu in vzgoji - zakonca Tavčar

Naša gosta sta bila imago-terapevta Meta in Rudi Tavčar. Govorili bomo o stiskah v zakonu in vzgoji in o tem, da rešitev za težave nosimo sami v sebi, le poiskati jo moramo.

Stiske v zakonu in vzgoji - zakonca Tavčar

Naša gosta sta bila imago-terapevta Meta in Rudi Tavčar. Govorili bomo o stiskah v zakonu in vzgoji in o tem, da rešitev za težave nosimo sami v sebi, le poiskati jo moramo.

vzgojasvetovanje

Za življenje

Stiske v zakonu in vzgoji - zakonca Tavčar
Naša gosta sta bila imago-terapevta Meta in Rudi Tavčar. Govorili bomo o stiskah v zakonu in vzgoji in o tem, da rešitev za težave nosimo sami v sebi, le poiskati jo moramo.
VEČ ...|16. 6. 2018
Stiske v zakonu in vzgoji - zakonca Tavčar
Naša gosta sta bila imago-terapevta Meta in Rudi Tavčar. Govorili bomo o stiskah v zakonu in vzgoji in o tem, da rešitev za težave nosimo sami v sebi, le poiskati jo moramo.

Mateja Subotičanec

vzgojasvetovanje

Za sožitje

VEČ ...|22. 5. 2018
Stranpoti sožitja

Potek našega vsakdanjega življenja je zelo odvisen od drugih, pri sožitju z njimi smo sami edina spremenljivka, ki jo lahko izboljšamo in je v naši oblasti, pravi dr. Jože Ramovš. Z njim smo se pogovarjali, katerih slepih ulic v sožitju se je treba izogibati, kaj nas uči zgodovina, kje so največje zmote in seveda katere rešitve za dobre medsebojne odnose so boljša izbira.

Stranpoti sožitja

Potek našega vsakdanjega življenja je zelo odvisen od drugih, pri sožitju z njimi smo sami edina spremenljivka, ki jo lahko izboljšamo in je v naši oblasti, pravi dr. Jože Ramovš. Z njim smo se pogovarjali, katerih slepih ulic v sožitju se je treba izogibati, kaj nas uči zgodovina, kje so največje zmote in seveda katere rešitve za dobre medsebojne odnose so boljša izbira.

Izobraževanjevzgojasvetovanje

Za sožitje

Stranpoti sožitja
Potek našega vsakdanjega življenja je zelo odvisen od drugih, pri sožitju z njimi smo sami edina spremenljivka, ki jo lahko izboljšamo in je v naši oblasti, pravi dr. Jože Ramovš. Z njim smo se pogovarjali, katerih slepih ulic v sožitju se je treba izogibati, kaj nas uči zgodovina, kje so največje zmote in seveda katere rešitve za dobre medsebojne odnose so boljša izbira.
VEČ ...|22. 5. 2018
Stranpoti sožitja
Potek našega vsakdanjega življenja je zelo odvisen od drugih, pri sožitju z njimi smo sami edina spremenljivka, ki jo lahko izboljšamo in je v naši oblasti, pravi dr. Jože Ramovš. Z njim smo se pogovarjali, katerih slepih ulic v sožitju se je treba izogibati, kaj nas uči zgodovina, kje so največje zmote in seveda katere rešitve za dobre medsebojne odnose so boljša izbira.

Nataša Ličen

Izobraževanjevzgojasvetovanje

Naš gost

VEČ ...|19. 5. 2018
Prof. dr. Onja Tekavčič Grad: Pogovor rešuje, v besedi pomoč je MOČ

Vedenje ljudi, kot da smo nesmrtni, je le zaščita, je v oddaji Naš gost dejala prof. dr. Onja Tekavčič Grad, specialistka klinične psihologije, družinska psihoterapevtka, supervizorka, ki je bila zaposlena na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Štirideset let je zavzeto delala z ljudmi in zanje.

Prof. dr. Onja Tekavčič Grad: Pogovor rešuje, v besedi pomoč je MOČ

Vedenje ljudi, kot da smo nesmrtni, je le zaščita, je v oddaji Naš gost dejala prof. dr. Onja Tekavčič Grad, specialistka klinične psihologije, družinska psihoterapevtka, supervizorka, ki je bila zaposlena na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Štirideset let je zavzeto delala z ljudmi in zanje.

Naš gost

Prof. dr. Onja Tekavčič Grad: Pogovor rešuje, v besedi pomoč je MOČ
Vedenje ljudi, kot da smo nesmrtni, je le zaščita, je v oddaji Naš gost dejala prof. dr. Onja Tekavčič Grad, specialistka klinične psihologije, družinska psihoterapevtka, supervizorka, ki je bila zaposlena na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Štirideset let je zavzeto delala z ljudmi in zanje.
VEČ ...|19. 5. 2018
Prof. dr. Onja Tekavčič Grad: Pogovor rešuje, v besedi pomoč je MOČ
Vedenje ljudi, kot da smo nesmrtni, je le zaščita, je v oddaji Naš gost dejala prof. dr. Onja Tekavčič Grad, specialistka klinične psihologije, družinska psihoterapevtka, supervizorka, ki je bila zaposlena na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Štirideset let je zavzeto delala z ljudmi in zanje.

Nataša Ličen

Via positiva

VEČ ...|30. 1. 2018
Čustvena abeceda

Čustva so informacije, moramo jih zaznati in znati tudi razbrati, nekatera čustva so nam všeč, druga ne. Nobeno čustvo se ne pojavi, če ni potrebe zanj. O čustveni abecedi smo se pogovarjali z jezuitom p. dr. Silvom Šinkovcem ter Geštalt psihoterapevtkama Tatjano Verbnik Dobnikar in Julijo Pelc.

Čustvena abeceda

Čustva so informacije, moramo jih zaznati in znati tudi razbrati, nekatera čustva so nam všeč, druga ne. Nobeno čustvo se ne pojavi, če ni potrebe zanj. O čustveni abecedi smo se pogovarjali z jezuitom p. dr. Silvom Šinkovcem ter Geštalt psihoterapevtkama Tatjano Verbnik Dobnikar in Julijo Pelc.

Izobraževanjevzgojasvetovanje

Via positiva

Čustvena abeceda
Čustva so informacije, moramo jih zaznati in znati tudi razbrati, nekatera čustva so nam všeč, druga ne. Nobeno čustvo se ne pojavi, če ni potrebe zanj. O čustveni abecedi smo se pogovarjali z jezuitom p. dr. Silvom Šinkovcem ter Geštalt psihoterapevtkama Tatjano Verbnik Dobnikar in Julijo Pelc.
VEČ ...|30. 1. 2018
Čustvena abeceda
Čustva so informacije, moramo jih zaznati in znati tudi razbrati, nekatera čustva so nam všeč, druga ne. Nobeno čustvo se ne pojavi, če ni potrebe zanj. O čustveni abecedi smo se pogovarjali z jezuitom p. dr. Silvom Šinkovcem ter Geštalt psihoterapevtkama Tatjano Verbnik Dobnikar in Julijo Pelc.

Nataša Ličen

Izobraževanjevzgojasvetovanje

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|21. 11. 2020
Poslavljanje od bližnjih

V oddaji Za življenje je bila z nami doktorica Verena Perko. November je mesec, ki ga začnemo s praznikom, ki s seboj prinaša poslavljanje in prav to bo ena tem pogovora. V oddaji tudi o trenutni krizi in o odnosih, ki so bili v preteklosti vse preveč usmerjeni vase.

Poslavljanje od bližnjih

V oddaji Za življenje je bila z nami doktorica Verena Perko. November je mesec, ki ga začnemo s praznikom, ki s seboj prinaša poslavljanje in prav to bo ena tem pogovora. V oddaji tudi o trenutni krizi in o odnosih, ki so bili v preteklosti vse preveč usmerjeni vase.

Mateja Subotičanec

družbaduhovnostodnosi

Pogovor o

VEČ ...|25. 11. 2020
Teden Karitas in zagovorništvo ranljivih skupin

Izhodišče oddajePogovor o je bilo geslo letošnjega Tedna Karitas »Slišim te«. Zgosti smo skušali odgovoriti na vprašanje, kako slišati ljudi izranljivih skupin. Osredotočili smo se na osebe s težavami vduševnem zdravju, starejše in dolgotrajno brezposelne. O tem sogovorili Edo P. Belak, Marija Puc in Saraja Špec. Kaj pomeniposlušati, pa nam je povedala psihologinja in mediatorka ŠpelaTušek.

Teden Karitas in zagovorništvo ranljivih skupin

Izhodišče oddajePogovor o je bilo geslo letošnjega Tedna Karitas »Slišim te«. Zgosti smo skušali odgovoriti na vprašanje, kako slišati ljudi izranljivih skupin. Osredotočili smo se na osebe s težavami vduševnem zdravju, starejše in dolgotrajno brezposelne. O tem sogovorili Edo P. Belak, Marija Puc in Saraja Špec. Kaj pomeniposlušati, pa nam je povedala psihologinja in mediatorka ŠpelaTušek.

Petra Stopar

pogovordružbasvetovanjeKaritas

Globine

VEČ ...|10. 11. 2020
O žalovanju

V novembrskih Globinah smo razmišljali o temi, ki jo hitro odrinemo na stran: o žalovanju in poslavljanju. V resnici je smrt vsak trenutek blizu, kar morda bolj občutimo v časih, ko svet stiska pandemija... Z nami je bil turniški župnik minorit p. Toni Brinjovc, ki je delil svoj pogled na zmotna prepričanja o žalovanju, ki so še kako razširjenja med nami. Povezava do video posnetka oddaje: https://www.facebook.com/RadioOgnjisce/videos/801050024029466/

O žalovanju

V novembrskih Globinah smo razmišljali o temi, ki jo hitro odrinemo na stran: o žalovanju in poslavljanju. V resnici je smrt vsak trenutek blizu, kar morda bolj občutimo v časih, ko svet stiska pandemija... Z nami je bil turniški župnik minorit p. Toni Brinjovc, ki je delil svoj pogled na zmotna prepričanja o žalovanju, ki so še kako razširjenja med nami. Povezava do video posnetka oddaje: https://www.facebook.com/RadioOgnjisce/videos/801050024029466/

Blaž Lesnik

duhovnostsmrtžalovanjeslovo

Dogodki

VEČ ...|1. 11. 2020
Pogovorni večer ob Vseh svetih s Christianom Gostečnikom

Oblikovali smo praznično občestvo vseh, ki smo na poti proti Nebeškemu Jeruzalemu. V pogovoru s poslušalci, ki so delili svoje zgodbe, so prav tako sodelovali  tudi duhovniki iz vseh škofij: Frančiškan p. Marko Novak - NM; s. Emanuela Žerdin - CE; Toni Brinjovc - MS; Miro Šlibar - LJ; Marko Rijavec - KP in Simon Potnik - MB.

Pogovorni večer ob Vseh svetih s Christianom Gostečnikom

Oblikovali smo praznično občestvo vseh, ki smo na poti proti Nebeškemu Jeruzalemu. V pogovoru s poslušalci, ki so delili svoje zgodbe, so prav tako sodelovali  tudi duhovniki iz vseh škofij: Frančiškan p. Marko Novak - NM; s. Emanuela Žerdin - CE; Toni Brinjovc - MS; Miro Šlibar - LJ; Marko Rijavec - KP in Simon Potnik - MB.

Blaž Lesnik

družbaduhovnostkoronavirusodnosipogovor

Duhovna misel

VEČ ...|25. 11. 2020
Kako odgovarjati

Todapreden se bo vse to zgodilo, bodo stegnili roke po vas, preganjalivas bodo, izročali v shodnice in ječe in zaradi mojega imenavlačili pred kralje in oblastnike. Vam pa bo to dalo priložnost zapričevanje.

(Lk 21, 12-13)

Kako odgovarjati

Todapreden se bo vse to zgodilo, bodo stegnili roke po vas, preganjalivas bodo, izročali v shodnice in ječe in zaradi mojega imenavlačili pred kralje in oblastnike. Vam pa bo to dalo priložnost zapričevanje.

(Lk 21, 12-13)

Gregor Čušin

duhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ...|24. 11. 2020
Kralj in njegovi trije sinovi

»Sinovi moji! Prestar sem že, da bi mogel še dalje kraljevati, pa tudi čutim, da mi ne bo več dolgo živeti. Vse tri ljubim z enako ljubeznijo, a na mojem prestolu bo le en naslednik.« V pravljici ga bomo poiskali.

Kralj in njegovi trije sinovi

»Sinovi moji! Prestar sem že, da bi mogel še dalje kraljevati, pa tudi čutim, da mi ne bo več dolgo živeti. Vse tri ljubim z enako ljubeznijo, a na mojem prestolu bo le en naslednik.« V pravljici ga bomo poiskali.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokeotrociotrokzgodbezgodbaslovenskoslovenskepravljicapravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 11. 2020
Razstava Hinka Smrekarja - Umetnost Ptuja

Razstava Hinka Smrekarja - Umetnost Ptuja

Jože Bartolj

kulturaPtuj

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|25. 11. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|25. 11. 2020
Teden Karitas in zagovorništvo ranljivih skupin

Izhodišče oddajePogovor o je bilo geslo letošnjega Tedna Karitas »Slišim te«. Zgosti smo skušali odgovoriti na vprašanje, kako slišati ljudi izranljivih skupin. Osredotočili smo se na osebe s težavami vduševnem zdravju, starejše in dolgotrajno brezposelne. O tem sogovorili Edo P. Belak, Marija Puc in Saraja Špec. Kaj pomeniposlušati, pa nam je povedala psihologinja in mediatorka ŠpelaTušek.

Teden Karitas in zagovorništvo ranljivih skupin

Izhodišče oddajePogovor o je bilo geslo letošnjega Tedna Karitas »Slišim te«. Zgosti smo skušali odgovoriti na vprašanje, kako slišati ljudi izranljivih skupin. Osredotočili smo se na osebe s težavami vduševnem zdravju, starejše in dolgotrajno brezposelne. O tem sogovorili Edo P. Belak, Marija Puc in Saraja Špec. Kaj pomeniposlušati, pa nam je povedala psihologinja in mediatorka ŠpelaTušek.

Petra Stopar

pogovordružbasvetovanjeKaritas

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 11. 2020
Razstava Gorenjskega muzeja o Črni kroniki 1850 - 1941

Razstava Gorenjskega muzeja o Črni kroniki 1850 - 1941

Jože Bartolj

kulturaBarbara Kalan