Ritem srca

VEČ ...|11. 12. 2019
Večer SKG s Petro Stopar in nov album Kanye-ja West-a

Povabili smo na Večer sodobne krščanske glasbe na Rakovniku, ki ga tokrat pripravlja Petra Stopar. Drug del oddaje pa smo namenili novemu albumu ameriškega raperja Kanye-ja West-a. Ta že z naslovom pove, da gre za povsem novo smer v glasbenem ustvarjanju tega zvezdnika - Jesus is King.

V oddaji smo slišali: Petra Stopar - Brez besed, Petra Stopar - Hodi Naprej, Kanye West - Jesus is Lord, Kanye West - Selah, Kanye West (feat. Fred Hammond) - Hands On, Kanye West - Closed On Sunday, Kanye West - Use This Gospel.

Večer SKG s Petro Stopar in nov album Kanye-ja West-a

Povabili smo na Večer sodobne krščanske glasbe na Rakovniku, ki ga tokrat pripravlja Petra Stopar. Drug del oddaje pa smo namenili novemu albumu ameriškega raperja Kanye-ja West-a. Ta že z naslovom pove, da gre za povsem novo smer v glasbenem ustvarjanju tega zvezdnika - Jesus is King.

V oddaji smo slišali: Petra Stopar - Brez besed, Petra Stopar - Hodi Naprej, Kanye West - Jesus is Lord, Kanye West - Selah, Kanye West (feat. Fred Hammond) - Hands On, Kanye West - Closed On Sunday, Kanye West - Use This Gospel.

glasbasodobna krščanska glasbaSKG večerrap

Ritem srca

Večer SKG s Petro Stopar in nov album Kanye-ja West-a
Povabili smo na Večer sodobne krščanske glasbe na Rakovniku, ki ga tokrat pripravlja Petra Stopar. Drug del oddaje pa smo namenili novemu albumu ameriškega raperja Kanye-ja West-a. Ta že z naslovom pove, da gre za povsem novo smer v glasbenem ustvarjanju tega zvezdnika - Jesus is King.

V oddaji smo slišali: Petra Stopar - Brez besed, Petra Stopar - Hodi Naprej, Kanye West - Jesus is Lord, Kanye West - Selah, Kanye West (feat. Fred Hammond) - Hands On, Kanye West - Closed On Sunday, Kanye West - Use This Gospel.
VEČ ...|11. 12. 2019
Večer SKG s Petro Stopar in nov album Kanye-ja West-a
Povabili smo na Večer sodobne krščanske glasbe na Rakovniku, ki ga tokrat pripravlja Petra Stopar. Drug del oddaje pa smo namenili novemu albumu ameriškega raperja Kanye-ja West-a. Ta že z naslovom pove, da gre za povsem novo smer v glasbenem ustvarjanju tega zvezdnika - Jesus is King.

V oddaji smo slišali: Petra Stopar - Brez besed, Petra Stopar - Hodi Naprej, Kanye West - Jesus is Lord, Kanye West - Selah, Kanye West (feat. Fred Hammond) - Hands On, Kanye West - Closed On Sunday, Kanye West - Use This Gospel.

Tadej VindišAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaSKG večerrap

Sol in luč

VEČ ...|10. 12. 2019
Benedict Groeschel: Vstani iz teme

Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Benedict Groeschel: Vstani iz teme

Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

družbaduhovnostodnosi

Sol in luč

Benedict Groeschel: Vstani iz teme
Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.
VEČ ...|10. 12. 2019
Benedict Groeschel: Vstani iz teme
Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|2. 12. 2019
Tanko, tolsto in debelo

Prva decembrska oddaja o ljudski glasbi je prinesla posnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, ki se je odvila konec oktobra v Ljubljani. Na večeru z naslovom Tanko, tolsto in debelo je bilo mogoče slišati vse te glasove: torej od visokih do nizkih, a posebna pozornost je bila namenjena dvema, ki izstopata v najvišji legi. To je tako imenovano petje na tretjo in na četrto.

Tanko, tolsto in debelo

Prva decembrska oddaja o ljudski glasbi je prinesla posnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, ki se je odvila konec oktobra v Ljubljani. Na večeru z naslovom Tanko, tolsto in debelo je bilo mogoče slišati vse te glasove: torej od visokih do nizkih, a posebna pozornost je bila namenjena dvema, ki izstopata v najvišji legi. To je tako imenovano petje na tretjo in na četrto.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Tanko, tolsto in debelo
Prva decembrska oddaja o ljudski glasbi je prinesla posnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, ki se je odvila konec oktobra v Ljubljani. Na večeru z naslovom Tanko, tolsto in debelo je bilo mogoče slišati vse te glasove: torej od visokih do nizkih, a posebna pozornost je bila namenjena dvema, ki izstopata v najvišji legi. To je tako imenovano petje na tretjo in na četrto.
VEČ ...|2. 12. 2019
Tanko, tolsto in debelo
Prva decembrska oddaja o ljudski glasbi je prinesla posnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, ki se je odvila konec oktobra v Ljubljani. Na večeru z naslovom Tanko, tolsto in debelo je bilo mogoče slišati vse te glasove: torej od visokih do nizkih, a posebna pozornost je bila namenjena dvema, ki izstopata v najvišji legi. To je tako imenovano petje na tretjo in na četrto.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|25. 11. 2019
p. mag. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione

V oddaji je bil naš gost duhovnik Branko Cestnik, ki je v teh dneh izdal tudi svoj prvi roman, o prihodu krščanstva na Ptuj, z naslovom Sonce Petovione. O tem pa tudi o aktualnem družbenem in cerkvenem življenju na pragu adventnega časa je tokrat tekla beseda.

p. mag. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione

V oddaji je bil naš gost duhovnik Branko Cestnik, ki je v teh dneh izdal tudi svoj prvi roman, o prihodu krščanstva na Ptuj, z naslovom Sonce Petovione. O tem pa tudi o aktualnem družbenem in cerkvenem življenju na pragu adventnega časa je tokrat tekla beseda.

izobraževanjepogovorkulturapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

p. mag. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione
V oddaji je bil naš gost duhovnik Branko Cestnik, ki je v teh dneh izdal tudi svoj prvi roman, o prihodu krščanstva na Ptuj, z naslovom Sonce Petovione. O tem pa tudi o aktualnem družbenem in cerkvenem življenju na pragu adventnega časa je tokrat tekla beseda.
VEČ ...|25. 11. 2019
p. mag. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione
V oddaji je bil naš gost duhovnik Branko Cestnik, ki je v teh dneh izdal tudi svoj prvi roman, o prihodu krščanstva na Ptuj, z naslovom Sonce Petovione. O tem pa tudi o aktualnem družbenem in cerkvenem življenju na pragu adventnega časa je tokrat tekla beseda.

Jože Bartolj

izobraževanjepogovorkulturapolitika

Radijski roman

VEČ ...|21. 11. 2019
Pa sem jo našel!

V Radijskem romanu smo se poslovili od humoresk p. Karla Gržana. Tokrat ste slišali še njegovo zgodbico z naslovom Pa sem jo našel!

Pa sem jo našel!

V Radijskem romanu smo se poslovili od humoresk p. Karla Gržana. Tokrat ste slišali še njegovo zgodbico z naslovom Pa sem jo našel!

kultura

Radijski roman

Pa sem jo našel!
V Radijskem romanu smo se poslovili od humoresk p. Karla Gržana. Tokrat ste slišali še njegovo zgodbico z naslovom Pa sem jo našel!
VEČ ...|21. 11. 2019
Pa sem jo našel!
V Radijskem romanu smo se poslovili od humoresk p. Karla Gržana. Tokrat ste slišali še njegovo zgodbico z naslovom Pa sem jo našel!

Marjan Bunič

kultura

Sol in luč

VEČ ...|19. 11. 2019
Thomas Erikson; Intervju z avtorjem svetovne knjižne uspešnice Obkroženi z idioti.

V eni od preteklih oddaj smo že poslušali predstavitev izjemne knjige z naslovom Obkroženi z idioti, tokrat pa smo poslušali intervju, ki smo ga z njim posneli posebej za radio Ognjišče. Erikson: Ko sem bil mlad, se nikoli nisem zares pogledal v ogledalo... Vsi mislimo, da smo nastavljeni na nekakšen osnovni program. Toda ta nam ne omogoča samorefleksije!; Zanimivo je to, da veliko ljudi želi biti rdečih, očitno so jim všeč njihove lastnosti. To so »alfe«, ti so rdeči in vsak bi rad bil »alfa«, toda večina ljudi ni. Na drugi strani pa veliko rdečih ne želi biti tako »rdeč«. Vse življenje namreč poslušajo, kako zelo so agresivni.

Thomas Erikson; Intervju z avtorjem svetovne knjižne uspešnice Obkroženi z idioti.

V eni od preteklih oddaj smo že poslušali predstavitev izjemne knjige z naslovom Obkroženi z idioti, tokrat pa smo poslušali intervju, ki smo ga z njim posneli posebej za radio Ognjišče. Erikson: Ko sem bil mlad, se nikoli nisem zares pogledal v ogledalo... Vsi mislimo, da smo nastavljeni na nekakšen osnovni program. Toda ta nam ne omogoča samorefleksije!; Zanimivo je to, da veliko ljudi želi biti rdečih, očitno so jim všeč njihove lastnosti. To so »alfe«, ti so rdeči in vsak bi rad bil »alfa«, toda večina ljudi ni. Na drugi strani pa veliko rdečih ne želi biti tako »rdeč«. Vse življenje namreč poslušajo, kako zelo so agresivni.

družbaizobraževanjeodnosi

Sol in luč

Thomas Erikson; Intervju z avtorjem svetovne knjižne uspešnice Obkroženi z idioti.
V eni od preteklih oddaj smo že poslušali predstavitev izjemne knjige z naslovom Obkroženi z idioti, tokrat pa smo poslušali intervju, ki smo ga z njim posneli posebej za radio Ognjišče. Erikson: Ko sem bil mlad, se nikoli nisem zares pogledal v ogledalo... Vsi mislimo, da smo nastavljeni na nekakšen osnovni program. Toda ta nam ne omogoča samorefleksije!; Zanimivo je to, da veliko ljudi želi biti rdečih, očitno so jim všeč njihove lastnosti. To so »alfe«, ti so rdeči in vsak bi rad bil »alfa«, toda večina ljudi ni. Na drugi strani pa veliko rdečih ne želi biti tako »rdeč«. Vse življenje namreč poslušajo, kako zelo so agresivni.
VEČ ...|19. 11. 2019
Thomas Erikson; Intervju z avtorjem svetovne knjižne uspešnice Obkroženi z idioti.
V eni od preteklih oddaj smo že poslušali predstavitev izjemne knjige z naslovom Obkroženi z idioti, tokrat pa smo poslušali intervju, ki smo ga z njim posneli posebej za radio Ognjišče. Erikson: Ko sem bil mlad, se nikoli nisem zares pogledal v ogledalo... Vsi mislimo, da smo nastavljeni na nekakšen osnovni program. Toda ta nam ne omogoča samorefleksije!; Zanimivo je to, da veliko ljudi želi biti rdečih, očitno so jim všeč njihove lastnosti. To so »alfe«, ti so rdeči in vsak bi rad bil »alfa«, toda večina ljudi ni. Na drugi strani pa veliko rdečih ne želi biti tako »rdeč«. Vse življenje namreč poslušajo, kako zelo so agresivni.

Tadej Sadar

družbaizobraževanjeodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Kulturni utrinki

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč
Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.
VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč
Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Jože Bartolj

Sol in luč

VEČ ...|12. 11. 2019
Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

družbaodnosivzgoja

Sol in luč

Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«
Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.
VEČ ...|12. 11. 2019
Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«
Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Tadej Sadar

družbaodnosivzgoja

Sol in luč

VEČ ...|5. 11. 2019
Tanja Skaza: O osebni rasti in o medsebojnih odnosih.

Ljudje lahko hodijo samo po plačo, ampak takrat niso srečni, komaj čakajo da mine dan. Denar je posledica tvojih dobrih del. Tanja Skaza, dolgoletna direktorica Plastike Skaza se je nedavno podala na novo poslovno pot. Ob predstavitvi svoje knjige z naslovom »Spremembe vredna«, smo jo gostili tudi na radiu Ognjišče.

Tanja Skaza: O osebni rasti in o medsebojnih odnosih.

Ljudje lahko hodijo samo po plačo, ampak takrat niso srečni, komaj čakajo da mine dan. Denar je posledica tvojih dobrih del. Tanja Skaza, dolgoletna direktorica Plastike Skaza se je nedavno podala na novo poslovno pot. Ob predstavitvi svoje knjige z naslovom »Spremembe vredna«, smo jo gostili tudi na radiu Ognjišče.

družbaizobraževanjeodnosi

Sol in luč

Tanja Skaza: O osebni rasti in o medsebojnih odnosih.
Ljudje lahko hodijo samo po plačo, ampak takrat niso srečni, komaj čakajo da mine dan. Denar je posledica tvojih dobrih del. Tanja Skaza, dolgoletna direktorica Plastike Skaza se je nedavno podala na novo poslovno pot. Ob predstavitvi svoje knjige z naslovom »Spremembe vredna«, smo jo gostili tudi na radiu Ognjišče.
VEČ ...|5. 11. 2019
Tanja Skaza: O osebni rasti in o medsebojnih odnosih.
Ljudje lahko hodijo samo po plačo, ampak takrat niso srečni, komaj čakajo da mine dan. Denar je posledica tvojih dobrih del. Tanja Skaza, dolgoletna direktorica Plastike Skaza se je nedavno podala na novo poslovno pot. Ob predstavitvi svoje knjige z naslovom »Spremembe vredna«, smo jo gostili tudi na radiu Ognjišče.

Tadej SadarNataša Ličen

družbaizobraževanjeodnosi

Moja zgodba

VEČ ...|3. 11. 2019
Predstavitev publikacije: Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku predstavitve publikacije z naslovom Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!, ki opisuje begunsko zgodbo družine Adamič iz Sodražice. Zaradi medvojnega in povojnega nasilja je v begunstvo, ob koncu vojne najprej odšel oče, ostali člani pa so se mu pridružili leta 1955. Adamičevi zdaj živijo v Clevelandu v Združenih državah Amerike.

Predstavitev publikacije: Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku predstavitve publikacije z naslovom Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!, ki opisuje begunsko zgodbo družine Adamič iz Sodražice. Zaradi medvojnega in povojnega nasilja je v begunstvo, ob koncu vojne najprej odšel oče, ostali člani pa so se mu pridružili leta 1955. Adamičevi zdaj živijo v Clevelandu v Združenih državah Amerike.

Jaz vem da sem Slovenka jaz ljubim domovinoMira AdamičPavla AdamičMira Kosem Bršnik

Moja zgodba

Predstavitev publikacije: Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku predstavitve publikacije z naslovom Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!, ki opisuje begunsko zgodbo družine Adamič iz Sodražice. Zaradi medvojnega in povojnega nasilja je v begunstvo, ob koncu vojne najprej odšel oče, ostali člani pa so se mu pridružili leta 1955. Adamičevi zdaj živijo v Clevelandu v Združenih državah Amerike.
VEČ ...|3. 11. 2019
Predstavitev publikacije: Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku predstavitve publikacije z naslovom Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!, ki opisuje begunsko zgodbo družine Adamič iz Sodražice. Zaradi medvojnega in povojnega nasilja je v begunstvo, ob koncu vojne najprej odšel oče, ostali člani pa so se mu pridružili leta 1955. Adamičevi zdaj živijo v Clevelandu v Združenih državah Amerike.

Jože Bartolj

Jaz vem da sem Slovenka jaz ljubim domovinoMira AdamičPavla AdamičMira Kosem Bršnik

Za življenje

VEČ ...|2. 11. 2019
Izgube so del življenja

O tem, kako sprejeti izgube bližnjih in tudi o različnih vrstah izgub smo razmišljali v tokratni oddaji s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. Izguba ljubljene osebe se namreč na svoj način zgodi tudi ob bolezni v starosti, ko se bližnji več ne odziva na našo bližino.

Izgube so del življenja

O tem, kako sprejeti izgube bližnjih in tudi o različnih vrstah izgub smo razmišljali v tokratni oddaji s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. Izguba ljubljene osebe se namreč na svoj način zgodi tudi ob bolezni v starosti, ko se bližnji več ne odziva na našo bližino.

odnosislovoizgubaduhovnostsmrt

Za življenje

Izgube so del življenja
O tem, kako sprejeti izgube bližnjih in tudi o različnih vrstah izgub smo razmišljali v tokratni oddaji s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. Izguba ljubljene osebe se namreč na svoj način zgodi tudi ob bolezni v starosti, ko se bližnji več ne odziva na našo bližino.
VEČ ...|2. 11. 2019
Izgube so del življenja
O tem, kako sprejeti izgube bližnjih in tudi o različnih vrstah izgub smo razmišljali v tokratni oddaji s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. Izguba ljubljene osebe se namreč na svoj način zgodi tudi ob bolezni v starosti, ko se bližnji več ne odziva na našo bližino.

Blaž Lesnik

odnosislovoizgubaduhovnostsmrt

Radijski roman

VEČ ...|31. 10. 2019
Karel Gržan - humoreske, 27. del

Pred nami je humoreska patra Karla Gržana z naslovom Jaz, stereo tip.

Karel Gržan - humoreske, 27. del

Pred nami je humoreska patra Karla Gržana z naslovom Jaz, stereo tip.

humoreskaGržansmeh

Radijski roman

Karel Gržan - humoreske, 27. del
Pred nami je humoreska patra Karla Gržana z naslovom Jaz, stereo tip.
VEČ ...|31. 10. 2019
Karel Gržan - humoreske, 27. del
Pred nami je humoreska patra Karla Gržana z naslovom Jaz, stereo tip.

Marjan Bunič

humoreskaGržansmeh

Via positiva

VEČ ...|31. 10. 2019
Žalovanje nima pravil

Pozitivno govoriti o žalovanju se zdi na prvi pogled paradoksalno. P. dr. Ivan Platovnjak je predstavil nova razmišljanja o tem procesu, ki je med najtežjimi v življenju, s katerim se soočamo ljudje. Vsak lahko žaluje nekoliko drugače, ker smo edinstveni, se nas tudi slovo ljubljenih drugače dotakne, to si moramo dopustiti.

Žalovanje nima pravil

Pozitivno govoriti o žalovanju se zdi na prvi pogled paradoksalno. P. dr. Ivan Platovnjak je predstavil nova razmišljanja o tem procesu, ki je med najtežjimi v življenju, s katerim se soočamo ljudje. Vsak lahko žaluje nekoliko drugače, ker smo edinstveni, se nas tudi slovo ljubljenih drugače dotakne, to si moramo dopustiti.

družbaduhovnostizobraževanjesvetovanjevzgojaodnosikulturapogovor

Via positiva

Žalovanje nima pravil
Pozitivno govoriti o žalovanju se zdi na prvi pogled paradoksalno. P. dr. Ivan Platovnjak je predstavil nova razmišljanja o tem procesu, ki je med najtežjimi v življenju, s katerim se soočamo ljudje. Vsak lahko žaluje nekoliko drugače, ker smo edinstveni, se nas tudi slovo ljubljenih drugače dotakne, to si moramo dopustiti.
VEČ ...|31. 10. 2019
Žalovanje nima pravil
Pozitivno govoriti o žalovanju se zdi na prvi pogled paradoksalno. P. dr. Ivan Platovnjak je predstavil nova razmišljanja o tem procesu, ki je med najtežjimi v življenju, s katerim se soočamo ljudje. Vsak lahko žaluje nekoliko drugače, ker smo edinstveni, se nas tudi slovo ljubljenih drugače dotakne, to si moramo dopustiti.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjesvetovanjevzgojaodnosikulturapogovor

Sveta maša

VEČ ...|29. 10. 2019
Spominska sv. maša za Davida Tasića iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani smo prenašali spominsko sv. mašo za Davida Tasića. Somaševanje je vodil nadškof Anton Stres. Orglal je Saša Frelih Mišo. Pri sveti maši je pela tudi Lejla Irgel in vokalna skupina Prijatelji iz Šentvida pri Stični pod vodstvom Robija Markoviča. Po sv. maši so pokojnemu Davidu Tasiću v slovo spregovorili Marko Klavora, Peter Bergant, Igor Omerza, Milan Zver, Jože Možina in Aleš Primc.

Spominska sv. maša za Davida Tasića iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani smo prenašali spominsko sv. mašo za Davida Tasića. Somaševanje je vodil nadškof Anton Stres. Orglal je Saša Frelih Mišo. Pri sveti maši je pela tudi Lejla Irgel in vokalna skupina Prijatelji iz Šentvida pri Stični pod vodstvom Robija Markoviča. Po sv. maši so pokojnemu Davidu Tasiću v slovo spregovorili Marko Klavora, Peter Bergant, Igor Omerza, Milan Zver, Jože Možina in Aleš Primc.

duhovnost

Sveta maša

Spominska sv. maša za Davida Tasića iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani smo prenašali spominsko sv. mašo za Davida Tasića. Somaševanje je vodil nadškof Anton Stres. Orglal je Saša Frelih Mišo. Pri sveti maši je pela tudi Lejla Irgel in vokalna skupina Prijatelji iz Šentvida pri Stični pod vodstvom Robija Markoviča. Po sv. maši so pokojnemu Davidu Tasiću v slovo spregovorili Marko Klavora, Peter Bergant, Igor Omerza, Milan Zver, Jože Možina in Aleš Primc.
VEČ ...|29. 10. 2019
Spominska sv. maša za Davida Tasića iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani smo prenašali spominsko sv. mašo za Davida Tasića. Somaševanje je vodil nadškof Anton Stres. Orglal je Saša Frelih Mišo. Pri sveti maši je pela tudi Lejla Irgel in vokalna skupina Prijatelji iz Šentvida pri Stični pod vodstvom Robija Markoviča. Po sv. maši so pokojnemu Davidu Tasiću v slovo spregovorili Marko Klavora, Peter Bergant, Igor Omerza, Milan Zver, Jože Možina in Aleš Primc.

Radio Ognjišče

duhovnost

Petkov večer

VEČ ...|25. 10. 2019
Spomini...

Pogledali smo med spomine in se posvetili slovesu. Na pragu jeseni smo namreč pomahali v slovo kar nekaj ustvarjalcem narodno zabavne glasbe. Z besedami in njihovim delom smo se spomnili: basista Janeza Dolenca, pesnice Malči Božič, glasbenika Vinka Cverleta in pevcev Staneta Mancinija in Julija Brodnika. Njihova glasba je naš najlepši poklon.

Spomini...

Pogledali smo med spomine in se posvetili slovesu. Na pragu jeseni smo namreč pomahali v slovo kar nekaj ustvarjalcem narodno zabavne glasbe. Z besedami in njihovim delom smo se spomnili: basista Janeza Dolenca, pesnice Malči Božič, glasbenika Vinka Cverleta in pevcev Staneta Mancinija in Julija Brodnika. Njihova glasba je naš najlepši poklon.

glasbakultura

Petkov večer

Spomini...
Pogledali smo med spomine in se posvetili slovesu. Na pragu jeseni smo namreč pomahali v slovo kar nekaj ustvarjalcem narodno zabavne glasbe. Z besedami in njihovim delom smo se spomnili: basista Janeza Dolenca, pesnice Malči Božič, glasbenika Vinka Cverleta in pevcev Staneta Mancinija in Julija Brodnika. Njihova glasba je naš najlepši poklon.
VEČ ...|25. 10. 2019
Spomini...
Pogledali smo med spomine in se posvetili slovesu. Na pragu jeseni smo namreč pomahali v slovo kar nekaj ustvarjalcem narodno zabavne glasbe. Z besedami in njihovim delom smo se spomnili: basista Janeza Dolenca, pesnice Malči Božič, glasbenika Vinka Cverleta in pevcev Staneta Mancinija in Julija Brodnika. Njihova glasba je naš najlepši poklon.

Jure Sešek

glasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 10. 2019
Po sili vojak 2 - Elite starejše železne dobe

V Gorenjskem muzeju v Kranju so odprli razstavo Po sili vojak II - prisilno mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemško vojsko 1943-1945.Dolenjski muzej Novo mesto vabi na odprtje arheološke razstave Bratje po orožju s podnaslovom Elite starejše železne dobe.

Po sili vojak 2 - Elite starejše železne dobe

V Gorenjskem muzeju v Kranju so odprli razstavo Po sili vojak II - prisilno mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemško vojsko 1943-1945.Dolenjski muzej Novo mesto vabi na odprtje arheološke razstave Bratje po orožju s podnaslovom Elite starejše železne dobe.

Monika Kokal Kočevar

Kulturni utrinki

Po sili vojak 2 - Elite starejše železne dobe
V Gorenjskem muzeju v Kranju so odprli razstavo Po sili vojak II - prisilno mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemško vojsko 1943-1945.Dolenjski muzej Novo mesto vabi na odprtje arheološke razstave Bratje po orožju s podnaslovom Elite starejše železne dobe.
VEČ ...|25. 10. 2019
Po sili vojak 2 - Elite starejše železne dobe
V Gorenjskem muzeju v Kranju so odprli razstavo Po sili vojak II - prisilno mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemško vojsko 1943-1945.Dolenjski muzej Novo mesto vabi na odprtje arheološke razstave Bratje po orožju s podnaslovom Elite starejše železne dobe.

Jože Bartolj

Monika Kokal Kočevar

Naš pogled

VEČ ...|22. 10. 2019
Silvestra Sadar: Ulica da ali ne

Ko se je 10. oktobra zgodil protest Rešimo Slovenijo na Prešernovem trgu v Ljubljani, sem se spomnila protestov v letih Janševe vlade. Kaj točno je prignalo množice predvsem na ulice Ljubljane in Maribora, da imajo na internetu, Wikipediji, kar samostojno stran z naslovom Protesti v Sloveniji v letih 2012 do 2014? Bi verjeli, če vam povem, da je bilo samo v novembru in decembru leta 2012 kar sedemnajst protestov. Pet vseslovenskih splošnih vstaj se je odvilo v samo petih mesecih. Do junija 2014 se je zvrstilo še 29 protestov in njihovih slavnih obletnic. Preteči naslovi Gotof je! Mariborska vstaja, Nesimo ga vun! Spečimo hobotnico! Pometimo jih vun! so polnili takratne medije.

Silvestra Sadar: Ulica da ali ne

Ko se je 10. oktobra zgodil protest Rešimo Slovenijo na Prešernovem trgu v Ljubljani, sem se spomnila protestov v letih Janševe vlade. Kaj točno je prignalo množice predvsem na ulice Ljubljane in Maribora, da imajo na internetu, Wikipediji, kar samostojno stran z naslovom Protesti v Sloveniji v letih 2012 do 2014? Bi verjeli, če vam povem, da je bilo samo v novembru in decembru leta 2012 kar sedemnajst protestov. Pet vseslovenskih splošnih vstaj se je odvilo v samo petih mesecih. Do junija 2014 se je zvrstilo še 29 protestov in njihovih slavnih obletnic. Preteči naslovi Gotof je! Mariborska vstaja, Nesimo ga vun! Spečimo hobotnico! Pometimo jih vun! so polnili takratne medije.

komentar

Naš pogled

Silvestra Sadar: Ulica da ali ne
Ko se je 10. oktobra zgodil protest Rešimo Slovenijo na Prešernovem trgu v Ljubljani, sem se spomnila protestov v letih Janševe vlade. Kaj točno je prignalo množice predvsem na ulice Ljubljane in Maribora, da imajo na internetu, Wikipediji, kar samostojno stran z naslovom Protesti v Sloveniji v letih 2012 do 2014? Bi verjeli, če vam povem, da je bilo samo v novembru in decembru leta 2012 kar sedemnajst protestov. Pet vseslovenskih splošnih vstaj se je odvilo v samo petih mesecih. Do junija 2014 se je zvrstilo še 29 protestov in njihovih slavnih obletnic. Preteči naslovi Gotof je! Mariborska vstaja, Nesimo ga vun! Spečimo hobotnico! Pometimo jih vun! so polnili takratne medije.
VEČ ...|22. 10. 2019
Silvestra Sadar: Ulica da ali ne
Ko se je 10. oktobra zgodil protest Rešimo Slovenijo na Prešernovem trgu v Ljubljani, sem se spomnila protestov v letih Janševe vlade. Kaj točno je prignalo množice predvsem na ulice Ljubljane in Maribora, da imajo na internetu, Wikipediji, kar samostojno stran z naslovom Protesti v Sloveniji v letih 2012 do 2014? Bi verjeli, če vam povem, da je bilo samo v novembru in decembru leta 2012 kar sedemnajst protestov. Pet vseslovenskih splošnih vstaj se je odvilo v samo petih mesecih. Do junija 2014 se je zvrstilo še 29 protestov in njihovih slavnih obletnic. Preteči naslovi Gotof je! Mariborska vstaja, Nesimo ga vun! Spečimo hobotnico! Pometimo jih vun! so polnili takratne medije.

Silvestra Sadar

komentar

A štekaš?

VEČ ...|16. 10. 2019
Prihaja prvi slovenski muzikalni film z naslovom Tim. V oddaji boste slišali kaj o njem pravijo njegovi ustvarjalci in kaj je novega v svetu popularne glasbe.

Predstavljene skladbe: Niall Horan - Nice To Meet Ya; Julia Michaels – If you need me; Karra – Spet in spet; The Script – The last time; Zedd & Kehlani - Good Thing; Joker Out – Gola; Maroon 5 – Memories; Dan + Shay, Justin Bieber - 10,000 Hours; Harry Styles – Lights up; Lavender - Jesen.

Prihaja prvi slovenski muzikalni film z naslovom Tim. V oddaji boste slišali kaj o njem pravijo njegovi ustvarjalci in kaj je novega v svetu popularne glasbe.

Predstavljene skladbe: Niall Horan - Nice To Meet Ya; Julia Michaels – If you need me; Karra – Spet in spet; The Script – The last time; Zedd & Kehlani - Good Thing; Joker Out – Gola; Maroon 5 – Memories; Dan + Shay, Justin Bieber - 10,000 Hours; Harry Styles – Lights up; Lavender - Jesen.

glasbamladi

A štekaš?

Prihaja prvi slovenski muzikalni film z naslovom Tim. V oddaji boste slišali kaj o njem pravijo njegovi ustvarjalci in kaj je novega v svetu popularne glasbe.
Predstavljene skladbe: Niall Horan - Nice To Meet Ya; Julia Michaels – If you need me; Karra – Spet in spet; The Script – The last time; Zedd & Kehlani - Good Thing; Joker Out – Gola; Maroon 5 – Memories; Dan + Shay, Justin Bieber - 10,000 Hours; Harry Styles – Lights up; Lavender - Jesen.
VEČ ...|16. 10. 2019
Prihaja prvi slovenski muzikalni film z naslovom Tim. V oddaji boste slišali kaj o njem pravijo njegovi ustvarjalci in kaj je novega v svetu popularne glasbe.
Predstavljene skladbe: Niall Horan - Nice To Meet Ya; Julia Michaels – If you need me; Karra – Spet in spet; The Script – The last time; Zedd & Kehlani - Good Thing; Joker Out – Gola; Maroon 5 – Memories; Dan + Shay, Justin Bieber - 10,000 Hours; Harry Styles – Lights up; Lavender - Jesen.

Marjan BuničJan Gerl

glasbamladi

Od slike do besede

VEČ ...|15. 10. 2019
Jurij Humar - čudodelnik s Primskovega

Mohorjeva založba iz Celovca je ob dvestoletnici rojstva izdala ponatih knjige z naslovom :Jurij Humar, čudodelnik s Primskovega. O tem znamenitem duhovniku govorimo z župnikom na Primskovem - Jožetom Hauptmanom.

Jurij Humar - čudodelnik s Primskovega

Mohorjeva založba iz Celovca je ob dvestoletnici rojstva izdala ponatih knjige z naslovom :Jurij Humar, čudodelnik s Primskovega. O tem znamenitem duhovniku govorimo z župnikom na Primskovem - Jožetom Hauptmanom.

duhovnostizobraževanje

Od slike do besede

Jurij Humar - čudodelnik s Primskovega
Mohorjeva založba iz Celovca je ob dvestoletnici rojstva izdala ponatih knjige z naslovom :Jurij Humar, čudodelnik s Primskovega. O tem znamenitem duhovniku govorimo z župnikom na Primskovem - Jožetom Hauptmanom.
VEČ ...|15. 10. 2019
Jurij Humar - čudodelnik s Primskovega
Mohorjeva založba iz Celovca je ob dvestoletnici rojstva izdala ponatih knjige z naslovom :Jurij Humar, čudodelnik s Primskovega. O tem znamenitem duhovniku govorimo z župnikom na Primskovem - Jožetom Hauptmanom.

Mateja Subotičanec

duhovnostizobraževanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 10. 2019
Ddr. Nataša Golob o razstavi Odlično mesto Ljubljansko

V četrtek 10. oktober bodo v Narodni galeriji v Ljubljani odprli novo razstavo z naslovom Odlično mesto Ljubljansko in njegov prvi škof Sigismund Lamberg (1420-1488).

Ddr. Nataša Golob o razstavi Odlično mesto Ljubljansko

V četrtek 10. oktober bodo v Narodni galeriji v Ljubljani odprli novo razstavo z naslovom Odlično mesto Ljubljansko in njegov prvi škof Sigismund Lamberg (1420-1488).

kulturaNataša GolobSigismund Lamberg

Kulturni utrinki

Ddr. Nataša Golob o razstavi Odlično mesto Ljubljansko
V četrtek 10. oktober bodo v Narodni galeriji v Ljubljani odprli novo razstavo z naslovom Odlično mesto Ljubljansko in njegov prvi škof Sigismund Lamberg (1420-1488).
VEČ ...|3. 10. 2019
Ddr. Nataša Golob o razstavi Odlično mesto Ljubljansko
V četrtek 10. oktober bodo v Narodni galeriji v Ljubljani odprli novo razstavo z naslovom Odlično mesto Ljubljansko in njegov prvi škof Sigismund Lamberg (1420-1488).

Jože Bartolj

kulturaNataša GolobSigismund Lamberg

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 9. 2019
Kustos za en dan Rafko Valenčič - Razstava Aleša Novaka - KD Mohorjan Prevalje vabi na glasbeno jesen

Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.

Kustos za en dan Rafko Valenčič - Razstava Aleša Novaka - KD Mohorjan Prevalje vabi na glasbeno jesen

Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.

kulturaRafko ValenčičJožko KertBoštjan Novak

Kulturni utrinki

Kustos za en dan Rafko Valenčič - Razstava Aleša Novaka - KD Mohorjan Prevalje vabi na glasbeno jesen
Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.
VEČ ...|18. 9. 2019
Kustos za en dan Rafko Valenčič - Razstava Aleša Novaka - KD Mohorjan Prevalje vabi na glasbeno jesen
Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.

Jože Bartolj

kulturaRafko ValenčičJožko KertBoštjan Novak

Sol in luč

VEČ ...|17. 9. 2019
Thomas Erikson; O štirih vrstah vedenjskih tipov.

Vsi smo se že kdaj spraševali zakaj nekateri ničesar ne razumejo. Rdeči so dominantni in gospodovalni, rumeni družabni in optimistični, zeleni so sproščeni in prijazni, modri pa analitični in natančni. Predstavili smo knjigo (mednarodno uspešnico) z naslovom Obkroženi z idioti, avtorja Thomasa Eriksona.

Thomas Erikson; O štirih vrstah vedenjskih tipov.

Vsi smo se že kdaj spraševali zakaj nekateri ničesar ne razumejo. Rdeči so dominantni in gospodovalni, rumeni družabni in optimistični, zeleni so sproščeni in prijazni, modri pa analitični in natančni. Predstavili smo knjigo (mednarodno uspešnico) z naslovom Obkroženi z idioti, avtorja Thomasa Eriksona.

družbaodnosi

Sol in luč

Thomas Erikson; O štirih vrstah vedenjskih tipov.
Vsi smo se že kdaj spraševali zakaj nekateri ničesar ne razumejo. Rdeči so dominantni in gospodovalni, rumeni družabni in optimistični, zeleni so sproščeni in prijazni, modri pa analitični in natančni. Predstavili smo knjigo (mednarodno uspešnico) z naslovom Obkroženi z idioti, avtorja Thomasa Eriksona.
VEČ ...|17. 9. 2019
Thomas Erikson; O štirih vrstah vedenjskih tipov.
Vsi smo se že kdaj spraševali zakaj nekateri ničesar ne razumejo. Rdeči so dominantni in gospodovalni, rumeni družabni in optimistični, zeleni so sproščeni in prijazni, modri pa analitični in natančni. Predstavili smo knjigo (mednarodno uspešnico) z naslovom Obkroženi z idioti, avtorja Thomasa Eriksona.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Moja zgodba

VEČ ...|15. 9. 2019
Branko Rebozov - Spomini in misli

V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Spomini in misli Branka Rebozova. Avtor se spominja svojih doživetij iz vojnega časa in prvih povojnih let. Kritično razmišlja o revoluciji, partizanstvu, domobranstvu, pa tudi o britanski prevari ob vračanju domobrancev in civilistov v Jugoslavijo ter nemoči slovenskih voditeljev, da bi to preprečili. Knjigo so predstavili publicist Ivo Jevnikar, mladostni prijatelj Božidar Trefalt in bibliotekarka ter zgodovinarka dr. Rozina Švent.

Branko Rebozov - Spomini in misli

V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Spomini in misli Branka Rebozova. Avtor se spominja svojih doživetij iz vojnega časa in prvih povojnih let. Kritično razmišlja o revoluciji, partizanstvu, domobranstvu, pa tudi o britanski prevari ob vračanju domobrancev in civilistov v Jugoslavijo ter nemoči slovenskih voditeljev, da bi to preprečili. Knjigo so predstavili publicist Ivo Jevnikar, mladostni prijatelj Božidar Trefalt in bibliotekarka ter zgodovinarka dr. Rozina Švent.

Branko RebozvSpomini in misliIvo JevnikarRozina ŠventBožidar Trefalt

Moja zgodba

Branko Rebozov - Spomini in misli
V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Spomini in misli Branka Rebozova. Avtor se spominja svojih doživetij iz vojnega časa in prvih povojnih let. Kritično razmišlja o revoluciji, partizanstvu, domobranstvu, pa tudi o britanski prevari ob vračanju domobrancev in civilistov v Jugoslavijo ter nemoči slovenskih voditeljev, da bi to preprečili. Knjigo so predstavili publicist Ivo Jevnikar, mladostni prijatelj Božidar Trefalt in bibliotekarka ter zgodovinarka dr. Rozina Švent.
VEČ ...|15. 9. 2019
Branko Rebozov - Spomini in misli
V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Spomini in misli Branka Rebozova. Avtor se spominja svojih doživetij iz vojnega časa in prvih povojnih let. Kritično razmišlja o revoluciji, partizanstvu, domobranstvu, pa tudi o britanski prevari ob vračanju domobrancev in civilistov v Jugoslavijo ter nemoči slovenskih voditeljev, da bi to preprečili. Knjigo so predstavili publicist Ivo Jevnikar, mladostni prijatelj Božidar Trefalt in bibliotekarka ter zgodovinarka dr. Rozina Švent.

Jože Bartolj

Branko RebozvSpomini in misliIvo JevnikarRozina ŠventBožidar Trefalt

Radijski roman

VEČ ...|12. 9. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - enaindvajseti del

Iz knjige Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin - kaplan Karli v smešnih prigodah svojega življenja tokrat beremo humoresko z naslovom Osji ples.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - enaindvajseti del

Iz knjige Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin - kaplan Karli v smešnih prigodah svojega življenja tokrat beremo humoresko z naslovom Osji ples.

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - enaindvajseti del
Iz knjige Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin - kaplan Karli v smešnih prigodah svojega življenja tokrat beremo humoresko z naslovom Osji ples.
VEČ ...|12. 9. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - enaindvajseti del
Iz knjige Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin - kaplan Karli v smešnih prigodah svojega življenja tokrat beremo humoresko z naslovom Osji ples.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|8. 9. 2019
O Antonu Martinu Slomšku

V oddaji smo slišali odlomke z okrogle mize z naslovom Maribor brez leta 1859 ob 160-letnici prenosa škofijskega sedeža iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor.

O Antonu Martinu Slomšku

V oddaji smo slišali odlomke z okrogle mize z naslovom Maribor brez leta 1859 ob 160-letnici prenosa škofijskega sedeža iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor.

duhovnostspomin

Utrip Cerkve v Sloveniji

O Antonu Martinu Slomšku
V oddaji smo slišali odlomke z okrogle mize z naslovom Maribor brez leta 1859 ob 160-letnici prenosa škofijskega sedeža iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor.
VEČ ...|8. 9. 2019
O Antonu Martinu Slomšku
V oddaji smo slišali odlomke z okrogle mize z naslovom Maribor brez leta 1859 ob 160-letnici prenosa škofijskega sedeža iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor.

Petra StoparSilvestra Sadar

duhovnostspomin

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 9. 2019
Jože Bartolj: razstava Romanje za/s človekom

V Galeriji Družina razstavlja svoja dela umetnik Jože Bartolj. Gre za pregledno razstavo z naslovom Romanje za/s človekom.

Jože Bartolj: razstava Romanje za/s človekom

V Galeriji Družina razstavlja svoja dela umetnik Jože Bartolj. Gre za pregledno razstavo z naslovom Romanje za/s človekom.

kulturaumetnostrazstavagalerija DružinaBartolj

Kulturni utrinki

Jože Bartolj: razstava Romanje za/s človekom
V Galeriji Družina razstavlja svoja dela umetnik Jože Bartolj. Gre za pregledno razstavo z naslovom Romanje za/s človekom.
VEČ ...|4. 9. 2019
Jože Bartolj: razstava Romanje za/s človekom
V Galeriji Družina razstavlja svoja dela umetnik Jože Bartolj. Gre za pregledno razstavo z naslovom Romanje za/s človekom.

Marjan Bunič

kulturaumetnostrazstavagalerija DružinaBartolj

Sobotna iskrica

VEČ ...|31. 8. 2019
Slovo od počitnic (z Janezom Bitencem in Ferijem Lainščkom)

Janez Bitenc je v svojih pesmicah slikal svet, življenje, rože in živali, igrače in veselje. Feri lainšček pa je pesniško pero po otroško usmeril v živali z domačega dvorišča. Mi smo dodali še nekaj zgodbic o živalih in nastala je poletna Sobotna iskrica, ki se poslavlja od počitnic.

Slovo od počitnic (z Janezom Bitencem in Ferijem Lainščkom)

Janez Bitenc je v svojih pesmicah slikal svet, življenje, rože in živali, igrače in veselje. Feri lainšček pa je pesniško pero po otroško usmeril v živali z domačega dvorišča. Mi smo dodali še nekaj zgodbic o živalih in nastala je poletna Sobotna iskrica, ki se poslavlja od počitnic.

otrociLainščekBitenc

Sobotna iskrica

Slovo od počitnic (z Janezom Bitencem in Ferijem Lainščkom)
Janez Bitenc je v svojih pesmicah slikal svet, življenje, rože in živali, igrače in veselje. Feri lainšček pa je pesniško pero po otroško usmeril v živali z domačega dvorišča. Mi smo dodali še nekaj zgodbic o živalih in nastala je poletna Sobotna iskrica, ki se poslavlja od počitnic.
VEČ ...|31. 8. 2019
Slovo od počitnic (z Janezom Bitencem in Ferijem Lainščkom)
Janez Bitenc je v svojih pesmicah slikal svet, življenje, rože in živali, igrače in veselje. Feri lainšček pa je pesniško pero po otroško usmeril v živali z domačega dvorišča. Mi smo dodali še nekaj zgodbic o živalih in nastala je poletna Sobotna iskrica, ki se poslavlja od počitnic.

Jure Sešek

otrociLainščekBitenc

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 8. 2019
Peticija Boris Pahor v učebnike - Razstava pred Šuštarsko nedeljo - Simfonija Kopra

Ob 106. rojstnem dnevu Borisa Pahorja so objavili spletno peticijo, da bi akademika z njegovimi deli uvrstili med obvezne avtorje četrtega letnika gimnazij in srednjih šol.Pred Šuštarsko nedeljo so odprli razstavo z naslovom Slovo od Peka ... Peko živi.Potniški terminal Luke Koper bo 14. septembra gostil edinstven koncert z naslovom Simfonija Kopra.

Peticija Boris Pahor v učebnike - Razstava pred Šuštarsko nedeljo - Simfonija Kopra

Ob 106. rojstnem dnevu Borisa Pahorja so objavili spletno peticijo, da bi akademika z njegovimi deli uvrstili med obvezne avtorje četrtega letnika gimnazij in srednjih šol.Pred Šuštarsko nedeljo so odprli razstavo z naslovom Slovo od Peka ... Peko živi.Potniški terminal Luke Koper bo 14. septembra gostil edinstven koncert z naslovom Simfonija Kopra.

kulturaDavid Bandelj

Kulturni utrinki

Peticija Boris Pahor v učebnike - Razstava pred Šuštarsko nedeljo - Simfonija Kopra
Ob 106. rojstnem dnevu Borisa Pahorja so objavili spletno peticijo, da bi akademika z njegovimi deli uvrstili med obvezne avtorje četrtega letnika gimnazij in srednjih šol.Pred Šuštarsko nedeljo so odprli razstavo z naslovom Slovo od Peka ... Peko živi.Potniški terminal Luke Koper bo 14. septembra gostil edinstven koncert z naslovom Simfonija Kopra.
VEČ ...|30. 8. 2019
Peticija Boris Pahor v učebnike - Razstava pred Šuštarsko nedeljo - Simfonija Kopra
Ob 106. rojstnem dnevu Borisa Pahorja so objavili spletno peticijo, da bi akademika z njegovimi deli uvrstili med obvezne avtorje četrtega letnika gimnazij in srednjih šol.Pred Šuštarsko nedeljo so odprli razstavo z naslovom Slovo od Peka ... Peko živi.Potniški terminal Luke Koper bo 14. septembra gostil edinstven koncert z naslovom Simfonija Kopra.

Jože Bartolj

kulturaDavid Bandelj

Radijski roman

VEČ ...|29. 8. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - devetnajsti del

Tokrat je pred nami humoreska p. Karla Gržana z naslovom Slaba usluga.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - devetnajsti del

Tokrat je pred nami humoreska p. Karla Gržana z naslovom Slaba usluga.

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - devetnajsti del
Tokrat je pred nami humoreska p. Karla Gržana z naslovom Slaba usluga.
VEČ ...|29. 8. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - devetnajsti del
Tokrat je pred nami humoreska p. Karla Gržana z naslovom Slaba usluga.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 8. 2019
Razstava Dekle iz ozadja zgodovine

V Gorenjskem muzeju v Kranju je še do sredine septembra na ogled razstava z naslovom Dekle iz ozadja zgodovine, ki predstavlja Ljudmilo Belcijan in njeno pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. To je dokumentarna razstava Gorenjskega muzeja Kranj, ki je nastala v sodelovanju Slovenskega Etnografskega muzeja. Avtorja sta Alenka Pipan in dr. Marko Frelih.

Razstava Dekle iz ozadja zgodovine

V Gorenjskem muzeju v Kranju je še do sredine septembra na ogled razstava z naslovom Dekle iz ozadja zgodovine, ki predstavlja Ljudmilo Belcijan in njeno pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. To je dokumentarna razstava Gorenjskega muzeja Kranj, ki je nastala v sodelovanju Slovenskega Etnografskega muzeja. Avtorja sta Alenka Pipan in dr. Marko Frelih.

kulturaMarko FrelihAlenka PipanLjudmila Belcijan

Kulturni utrinki

Razstava Dekle iz ozadja zgodovine
V Gorenjskem muzeju v Kranju je še do sredine septembra na ogled razstava z naslovom Dekle iz ozadja zgodovine, ki predstavlja Ljudmilo Belcijan in njeno pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. To je dokumentarna razstava Gorenjskega muzeja Kranj, ki je nastala v sodelovanju Slovenskega Etnografskega muzeja. Avtorja sta Alenka Pipan in dr. Marko Frelih.
VEČ ...|29. 8. 2019
Razstava Dekle iz ozadja zgodovine
V Gorenjskem muzeju v Kranju je še do sredine septembra na ogled razstava z naslovom Dekle iz ozadja zgodovine, ki predstavlja Ljudmilo Belcijan in njeno pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. To je dokumentarna razstava Gorenjskega muzeja Kranj, ki je nastala v sodelovanju Slovenskega Etnografskega muzeja. Avtorja sta Alenka Pipan in dr. Marko Frelih.

Jože Bartolj

kulturaMarko FrelihAlenka PipanLjudmila Belcijan

Radijski roman

VEČ ...|22. 8. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - osemnajsti del

Tokrat lahko v rubriki Radijski roman prisluhnete humoreski p. Karla Gržana z naslovom Kako sem potegnil črto.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - osemnajsti del

Tokrat lahko v rubriki Radijski roman prisluhnete humoreski p. Karla Gržana z naslovom Kako sem potegnil črto.

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - osemnajsti del
Tokrat lahko v rubriki Radijski roman prisluhnete humoreski p. Karla Gržana z naslovom Kako sem potegnil črto.
VEČ ...|22. 8. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - osemnajsti del
Tokrat lahko v rubriki Radijski roman prisluhnete humoreski p. Karla Gržana z naslovom Kako sem potegnil črto.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 8. 2019
David Zabukovnik o prireditvi Družina poje

V Andražu, pod Goro Oljko bo v nedeljo, 25. avgusta, ob 14.30 pod šotorom na igrišču prireditev družinskega petja vseh Slovencev z naslovom Družina poje. Letošnja je 36. po vrsti in bo v vsakem vremenu.

David Zabukovnik o prireditvi Družina poje

V Andražu, pod Goro Oljko bo v nedeljo, 25. avgusta, ob 14.30 pod šotorom na igrišču prireditev družinskega petja vseh Slovencev z naslovom Družina poje. Letošnja je 36. po vrsti in bo v vsakem vremenu.

kultura

Kulturni utrinki

David Zabukovnik o prireditvi Družina poje
V Andražu, pod Goro Oljko bo v nedeljo, 25. avgusta, ob 14.30 pod šotorom na igrišču prireditev družinskega petja vseh Slovencev z naslovom Družina poje. Letošnja je 36. po vrsti in bo v vsakem vremenu.
VEČ ...|16. 8. 2019
David Zabukovnik o prireditvi Družina poje
V Andražu, pod Goro Oljko bo v nedeljo, 25. avgusta, ob 14.30 pod šotorom na igrišču prireditev družinskega petja vseh Slovencev z naslovom Družina poje. Letošnja je 36. po vrsti in bo v vsakem vremenu.

Jože Bartolj

kultura

Komentar Domovina.je

VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

infopolitikakomentardomovina

Komentar Domovina.je

Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.
VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar

infopolitikakomentardomovina

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|11. 8. 2019
Višarje 2019

Na Svetih Višarjah je tudi letos potekalo Romanje treh Slovenij. V oddaji ste slišali posnetek predavanje vrhovnega sodnika Jana Zobca z naslovom Tri Slovenije - ena identiteta in pridigo škofa Jurija Bizjaka.

Višarje 2019

Na Svetih Višarjah je tudi letos potekalo Romanje treh Slovenij. V oddaji ste slišali posnetek predavanje vrhovnega sodnika Jana Zobca z naslovom Tri Slovenije - ena identiteta in pridigo škofa Jurija Bizjaka.

inforojaki

Slovencem po svetu in domovini

Višarje 2019
Na Svetih Višarjah je tudi letos potekalo Romanje treh Slovenij. V oddaji ste slišali posnetek predavanje vrhovnega sodnika Jana Zobca z naslovom Tri Slovenije - ena identiteta in pridigo škofa Jurija Bizjaka.
VEČ ...|11. 8. 2019
Višarje 2019
Na Svetih Višarjah je tudi letos potekalo Romanje treh Slovenij. V oddaji ste slišali posnetek predavanje vrhovnega sodnika Jana Zobca z naslovom Tri Slovenije - ena identiteta in pridigo škofa Jurija Bizjaka.

Matjaž Merljak

inforojaki

O klasiki drugače

VEČ ...|11. 8. 2019
Tri evharistične pesmi in Čandoška himna G. F. Haendla.

Poslušali smo razlago treh evharističnih pesmi (in tudi poslušali dva posnetka: O, Jezus, sladki moj spomin in O kam Gospod), v drugem delu pa še uglasbitev prepesnjenega Psalma št. 27 z naslovom Gospod je moj pastir, ki ga je v zbirki Čandoških himen, izdal skladatelj Georg Friedrich Haendel.

Tri evharistične pesmi in Čandoška himna G. F. Haendla.

Poslušali smo razlago treh evharističnih pesmi (in tudi poslušali dva posnetka: O, Jezus, sladki moj spomin in O kam Gospod), v drugem delu pa še uglasbitev prepesnjenega Psalma št. 27 z naslovom Gospod je moj pastir, ki ga je v zbirki Čandoških himen, izdal skladatelj Georg Friedrich Haendel.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Tri evharistične pesmi in Čandoška himna G. F. Haendla.
Poslušali smo razlago treh evharističnih pesmi (in tudi poslušali dva posnetka: O, Jezus, sladki moj spomin in O kam Gospod), v drugem delu pa še uglasbitev prepesnjenega Psalma št. 27 z naslovom Gospod je moj pastir, ki ga je v zbirki Čandoških himen, izdal skladatelj Georg Friedrich Haendel.
VEČ ...|11. 8. 2019
Tri evharistične pesmi in Čandoška himna G. F. Haendla.
Poslušali smo razlago treh evharističnih pesmi (in tudi poslušali dva posnetka: O, Jezus, sladki moj spomin in O kam Gospod), v drugem delu pa še uglasbitev prepesnjenega Psalma št. 27 z naslovom Gospod je moj pastir, ki ga je v zbirki Čandoških himen, izdal skladatelj Georg Friedrich Haendel.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Kmetijska oddaja

VEČ ...|11. 8. 2019
Slovensko podeželje ne bo zverinjak

Kmetijsko oddajo je zaznamoval utrip prvega protesta kmetov, ki so ga pod naslovom Slovensko podeželje ne bo zverinjak pripravili v Velikih Laščah. In čeprav so nekateri slovenski mediji poročali, da so kmetom popustili živci, temu ni bilo tako in je celotno dogajanje minevalo umirjeno in na visokem kulturnem nivoju, vključno s protestno zaporo ceste. Vabljeni k poslušanju!

Slovensko podeželje ne bo zverinjak

Kmetijsko oddajo je zaznamoval utrip prvega protesta kmetov, ki so ga pod naslovom Slovensko podeželje ne bo zverinjak pripravili v Velikih Laščah. In čeprav so nekateri slovenski mediji poročali, da so kmetom popustili živci, temu ni bilo tako in je celotno dogajanje minevalo umirjeno in na visokem kulturnem nivoju, vključno s protestno zaporo ceste. Vabljeni k poslušanju!

kmetijstvodružbapolitikakomentar

Kmetijska oddaja

Slovensko podeželje ne bo zverinjak
Kmetijsko oddajo je zaznamoval utrip prvega protesta kmetov, ki so ga pod naslovom Slovensko podeželje ne bo zverinjak pripravili v Velikih Laščah. In čeprav so nekateri slovenski mediji poročali, da so kmetom popustili živci, temu ni bilo tako in je celotno dogajanje minevalo umirjeno in na visokem kulturnem nivoju, vključno s protestno zaporo ceste. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|11. 8. 2019
Slovensko podeželje ne bo zverinjak
Kmetijsko oddajo je zaznamoval utrip prvega protesta kmetov, ki so ga pod naslovom Slovensko podeželje ne bo zverinjak pripravili v Velikih Laščah. In čeprav so nekateri slovenski mediji poročali, da so kmetom popustili živci, temu ni bilo tako in je celotno dogajanje minevalo umirjeno in na visokem kulturnem nivoju, vključno s protestno zaporo ceste. Vabljeni k poslušanju!

Robert Božič

kmetijstvodružbapolitikakomentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 8. 2019
Tistega lepega dne na prostem v letnem gledališču Medvedje Brdo

Gledališka skupina Medvedje Brdo za letošnje poletje pripravlja reprizo gledališke igre na prostem z naslovom »TISTEGA LEPEGA DNE« po noveli slovenskega pisatelja Cirila Kosmača. Zaradi slabega vremena lani so se odločili predstavo osvežiti in jo to poletje izvesti ponovno. Igra se bo odvijala na prostem – v letnem gledališču, v prečudovitem okolju Medvedjega Brda. Prva predstava bo 9. avgusta ob 20.30,

Tistega lepega dne na prostem v letnem gledališču Medvedje Brdo

Gledališka skupina Medvedje Brdo za letošnje poletje pripravlja reprizo gledališke igre na prostem z naslovom »TISTEGA LEPEGA DNE« po noveli slovenskega pisatelja Cirila Kosmača. Zaradi slabega vremena lani so se odločili predstavo osvežiti in jo to poletje izvesti ponovno. Igra se bo odvijala na prostem – v letnem gledališču, v prečudovitem okolju Medvedjega Brda. Prva predstava bo 9. avgusta ob 20.30,

Bogdan Žerjal

Kulturni utrinki

Tistega lepega dne na prostem v letnem gledališču Medvedje Brdo
Gledališka skupina Medvedje Brdo za letošnje poletje pripravlja reprizo gledališke igre na prostem z naslovom »TISTEGA LEPEGA DNE« po noveli slovenskega pisatelja Cirila Kosmača. Zaradi slabega vremena lani so se odločili predstavo osvežiti in jo to poletje izvesti ponovno. Igra se bo odvijala na prostem – v letnem gledališču, v prečudovitem okolju Medvedjega Brda. Prva predstava bo 9. avgusta ob 20.30,
VEČ ...|8. 8. 2019
Tistega lepega dne na prostem v letnem gledališču Medvedje Brdo
Gledališka skupina Medvedje Brdo za letošnje poletje pripravlja reprizo gledališke igre na prostem z naslovom »TISTEGA LEPEGA DNE« po noveli slovenskega pisatelja Cirila Kosmača. Zaradi slabega vremena lani so se odločili predstavo osvežiti in jo to poletje izvesti ponovno. Igra se bo odvijala na prostem – v letnem gledališču, v prečudovitem okolju Medvedjega Brda. Prva predstava bo 9. avgusta ob 20.30,

Jože Bartolj

Bogdan Žerjal

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|4. 8. 2019
Evropski mariapoli 2019

Gibanje fokolarov je to poletje pripravilo prvi evropski Mariapoli z naslovom: Ciljati visoko. Od 14. julija so se štirikrat po en teden zbrali skupaj ljudje iz raznih koncev Evrope v Dolomitih v Italiji, kjer je prvi Mariapoli potekal pred 70. leti. Vsega skupaj jih je bilo več kot 2600. V studio smo povabili slovenske udeležence, ki jih je bilo prvem terminu Mariapolija več kot 100. Povprašali smo jih, kakšno upanje za razdeljeno Evropo, prinaša evangeljski način življenja.

Evropski mariapoli 2019

Gibanje fokolarov je to poletje pripravilo prvi evropski Mariapoli z naslovom: Ciljati visoko. Od 14. julija so se štirikrat po en teden zbrali skupaj ljudje iz raznih koncev Evrope v Dolomitih v Italiji, kjer je prvi Mariapoli potekal pred 70. leti. Vsega skupaj jih je bilo več kot 2600. V studio smo povabili slovenske udeležence, ki jih je bilo prvem terminu Mariapolija več kot 100. Povprašali smo jih, kakšno upanje za razdeljeno Evropo, prinaša evangeljski način življenja.

duhovnostdružbapogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Evropski mariapoli 2019
Gibanje fokolarov je to poletje pripravilo prvi evropski Mariapoli z naslovom: Ciljati visoko. Od 14. julija so se štirikrat po en teden zbrali skupaj ljudje iz raznih koncev Evrope v Dolomitih v Italiji, kjer je prvi Mariapoli potekal pred 70. leti. Vsega skupaj jih je bilo več kot 2600. V studio smo povabili slovenske udeležence, ki jih je bilo prvem terminu Mariapolija več kot 100. Povprašali smo jih, kakšno upanje za razdeljeno Evropo, prinaša evangeljski način življenja.
VEČ ...|4. 8. 2019
Evropski mariapoli 2019
Gibanje fokolarov je to poletje pripravilo prvi evropski Mariapoli z naslovom: Ciljati visoko. Od 14. julija so se štirikrat po en teden zbrali skupaj ljudje iz raznih koncev Evrope v Dolomitih v Italiji, kjer je prvi Mariapoli potekal pred 70. leti. Vsega skupaj jih je bilo več kot 2600. V studio smo povabili slovenske udeležence, ki jih je bilo prvem terminu Mariapolija več kot 100. Povprašali smo jih, kakšno upanje za razdeljeno Evropo, prinaša evangeljski način življenja.

Marjana Debevec

duhovnostdružbapogovor

Pojdite in učite

VEČ ...|4. 8. 2019
Slovo s. Tadeje Mozetič in Madagaskar z očmi Steneta Kerina

V teh dneh se poslavljamo od s. Tadeje Mozetič, dolgoletne misijonarke med Indijanci v Paragvaju. Leta 2009 je stkala vezi med oddaljenim ljudstvom in našimi poslušalci, ki so v Pustni Sobotni iskrici gradili učilnice na njenem misijonu. Stane Kerin pa je spregovoril o svojih prvih mesecih dela na Madagaskarju.

Slovo s. Tadeje Mozetič in Madagaskar z očmi Steneta Kerina

V teh dneh se poslavljamo od s. Tadeje Mozetič, dolgoletne misijonarke med Indijanci v Paragvaju. Leta 2009 je stkala vezi med oddaljenim ljudstvom in našimi poslušalci, ki so v Pustni Sobotni iskrici gradili učilnice na njenem misijonu. Stane Kerin pa je spregovoril o svojih prvih mesecih dela na Madagaskarju.

družbaspominmisijoni. Tadeja MozetičStane KerinParagvajMadagaskar

Pojdite in učite

Slovo s. Tadeje Mozetič in Madagaskar z očmi Steneta Kerina
V teh dneh se poslavljamo od s. Tadeje Mozetič, dolgoletne misijonarke med Indijanci v Paragvaju. Leta 2009 je stkala vezi med oddaljenim ljudstvom in našimi poslušalci, ki so v Pustni Sobotni iskrici gradili učilnice na njenem misijonu. Stane Kerin pa je spregovoril o svojih prvih mesecih dela na Madagaskarju.
VEČ ...|4. 8. 2019
Slovo s. Tadeje Mozetič in Madagaskar z očmi Steneta Kerina
V teh dneh se poslavljamo od s. Tadeje Mozetič, dolgoletne misijonarke med Indijanci v Paragvaju. Leta 2009 je stkala vezi med oddaljenim ljudstvom in našimi poslušalci, ki so v Pustni Sobotni iskrici gradili učilnice na njenem misijonu. Stane Kerin pa je spregovoril o svojih prvih mesecih dela na Madagaskarju.

Jure Sešek

družbaspominmisijoni. Tadeja MozetičStane KerinParagvajMadagaskar

Iz naših krajev

VEČ ...|3. 8. 2019
Brežice, Ptuj, Velenje in Kranj

Poročali smo o gospodarstvu v brežiški občini, zastali obnovi vodovodnega sistema v Spodnjem Podravju in poletnem dogajanju v Velenju. Predstavili smo tudi knjigo Marjete Žebovec z naslovom V zavetju sv. Marije Magdalene in podnaslovom Življenje vasi Praše pri Kranju.

Brežice, Ptuj, Velenje in Kranj

Poročali smo o gospodarstvu v brežiški občini, zastali obnovi vodovodnega sistema v Spodnjem Podravju in poletnem dogajanju v Velenju. Predstavili smo tudi knjigo Marjete Žebovec z naslovom V zavetju sv. Marije Magdalene in podnaslovom Življenje vasi Praše pri Kranju.

infodružbapolitika

Iz naših krajev

Brežice, Ptuj, Velenje in Kranj
Poročali smo o gospodarstvu v brežiški občini, zastali obnovi vodovodnega sistema v Spodnjem Podravju in poletnem dogajanju v Velenju. Predstavili smo tudi knjigo Marjete Žebovec z naslovom V zavetju sv. Marije Magdalene in podnaslovom Življenje vasi Praše pri Kranju.
VEČ ...|3. 8. 2019
Brežice, Ptuj, Velenje in Kranj
Poročali smo o gospodarstvu v brežiški občini, zastali obnovi vodovodnega sistema v Spodnjem Podravju in poletnem dogajanju v Velenju. Predstavili smo tudi knjigo Marjete Žebovec z naslovom V zavetju sv. Marije Magdalene in podnaslovom Življenje vasi Praše pri Kranju.

Andrej Šinko

infodružbapolitika

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 7. 2019
Ujeta voda - Knjižnice pod krošnjami - Kekčeve ustvarjalnice - Timotej Kosovinc v Kočevju

V četrtek, 1. avgusta, ob 21.00, bo v Vipavskem Križu projekcija dokumentarnega filma z naslovom Ujeta voda. V knjižnicah pod krošnjami v Ljubljani in v drugih krajih, lahko knjige listate vse poletje.Gornjesavski muzej Jesenice vabi v Liznjekovo domačijo v Kranjski Gori na Kekčeve ustvarjalnice.Skladatelj in kitarist Timotej Kosovinc bo v nedeljo 4. avgusta ob 20. uri nastopil v cerkvi v Kočevju.

Ujeta voda - Knjižnice pod krošnjami - Kekčeve ustvarjalnice - Timotej Kosovinc v Kočevju

V četrtek, 1. avgusta, ob 21.00, bo v Vipavskem Križu projekcija dokumentarnega filma z naslovom Ujeta voda. V knjižnicah pod krošnjami v Ljubljani in v drugih krajih, lahko knjige listate vse poletje.Gornjesavski muzej Jesenice vabi v Liznjekovo domačijo v Kranjski Gori na Kekčeve ustvarjalnice.Skladatelj in kitarist Timotej Kosovinc bo v nedeljo 4. avgusta ob 20. uri nastopil v cerkvi v Kočevju.

Timotej Kosovinc

Kulturni utrinki

Ujeta voda - Knjižnice pod krošnjami - Kekčeve ustvarjalnice - Timotej Kosovinc v Kočevju
V četrtek, 1. avgusta, ob 21.00, bo v Vipavskem Križu projekcija dokumentarnega filma z naslovom Ujeta voda. V knjižnicah pod krošnjami v Ljubljani in v drugih krajih, lahko knjige listate vse poletje.Gornjesavski muzej Jesenice vabi v Liznjekovo domačijo v Kranjski Gori na Kekčeve ustvarjalnice.Skladatelj in kitarist Timotej Kosovinc bo v nedeljo 4. avgusta ob 20. uri nastopil v cerkvi v Kočevju.
VEČ ...|30. 7. 2019
Ujeta voda - Knjižnice pod krošnjami - Kekčeve ustvarjalnice - Timotej Kosovinc v Kočevju
V četrtek, 1. avgusta, ob 21.00, bo v Vipavskem Križu projekcija dokumentarnega filma z naslovom Ujeta voda. V knjižnicah pod krošnjami v Ljubljani in v drugih krajih, lahko knjige listate vse poletje.Gornjesavski muzej Jesenice vabi v Liznjekovo domačijo v Kranjski Gori na Kekčeve ustvarjalnice.Skladatelj in kitarist Timotej Kosovinc bo v nedeljo 4. avgusta ob 20. uri nastopil v cerkvi v Kočevju.

Jože Bartolj

Timotej Kosovinc

Petkov večer

VEČ ...|12. 7. 2019
Vocabella - koncert ob 10-letnici skupine

Skupina šestih deklet z imenom Vocabella letos praznuje 10-letnico uspešnega delovanja. Svojo glasbeno ustvarjalnost so članice zasedbe predstavile na koncertu z naslovom Obrazi ženske.

Vocabella - koncert ob 10-letnici skupine

Skupina šestih deklet z imenom Vocabella letos praznuje 10-letnico uspešnega delovanja. Svojo glasbeno ustvarjalnost so članice zasedbe predstavile na koncertu z naslovom Obrazi ženske.

glasbakoncertVocabella

Petkov večer

Vocabella - koncert ob 10-letnici skupine
Skupina šestih deklet z imenom Vocabella letos praznuje 10-letnico uspešnega delovanja. Svojo glasbeno ustvarjalnost so članice zasedbe predstavile na koncertu z naslovom Obrazi ženske.
VEČ ...|12. 7. 2019
Vocabella - koncert ob 10-letnici skupine
Skupina šestih deklet z imenom Vocabella letos praznuje 10-letnico uspešnega delovanja. Svojo glasbeno ustvarjalnost so članice zasedbe predstavile na koncertu z naslovom Obrazi ženske.

Marjan Bunič

glasbakoncertVocabella

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 7. 2019
Vzporedni svetovi Alana Hranitelja, Festival Jazzinty

Na Ljubljanskem gradu si je mogoče poleti ogledati retrospektivno tridelno razstavo z naslovom Vzporedni svetovi Alana Hranitelja. V Novem mestu je vse pripravljeno za 20. izvedbo festivala Jazzinty.

Vzporedni svetovi Alana Hranitelja, Festival Jazzinty

Na Ljubljanskem gradu si je mogoče poleti ogledati retrospektivno tridelno razstavo z naslovom Vzporedni svetovi Alana Hranitelja. V Novem mestu je vse pripravljeno za 20. izvedbo festivala Jazzinty.

kulturarazstavaHraniteljjazz

Kulturni utrinki

Vzporedni svetovi Alana Hranitelja, Festival Jazzinty
Na Ljubljanskem gradu si je mogoče poleti ogledati retrospektivno tridelno razstavo z naslovom Vzporedni svetovi Alana Hranitelja. V Novem mestu je vse pripravljeno za 20. izvedbo festivala Jazzinty.
VEČ ...|9. 7. 2019
Vzporedni svetovi Alana Hranitelja, Festival Jazzinty
Na Ljubljanskem gradu si je mogoče poleti ogledati retrospektivno tridelno razstavo z naslovom Vzporedni svetovi Alana Hranitelja. V Novem mestu je vse pripravljeno za 20. izvedbo festivala Jazzinty.

Marjan Bunič

kulturarazstavaHraniteljjazz

Radijski roman

VEČ ...|4. 7. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - dvanajsti del

Tokratna humoreska p. Karla Gržana prinaša zgodbo z naslovom Kisla repa. Zgodi se, da hrana v hipu postavi vse naše načrte na glavo ...

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - dvanajsti del

Tokratna humoreska p. Karla Gržana prinaša zgodbo z naslovom Kisla repa. Zgodi se, da hrana v hipu postavi vse naše načrte na glavo ...

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - dvanajsti del
Tokratna humoreska p. Karla Gržana prinaša zgodbo z naslovom Kisla repa. Zgodi se, da hrana v hipu postavi vse naše načrte na glavo ...
VEČ ...|4. 7. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - dvanajsti del
Tokratna humoreska p. Karla Gržana prinaša zgodbo z naslovom Kisla repa. Zgodi se, da hrana v hipu postavi vse naše načrte na glavo ...

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Vabilo na pot

VEČ ...|28. 6. 2019
Sončen konec tedna vabi ...

Nekaj aktualnih naslovov iz tokratne izdaje: Nočni obkolpski pohod, Pohod bosonogih na sv. Vida in begunjska avantura pred praznikom župnijskega zavetnika sv. Urha v Begunjah na Gorenjskem.

Sončen konec tedna vabi ...

Nekaj aktualnih naslovov iz tokratne izdaje: Nočni obkolpski pohod, Pohod bosonogih na sv. Vida in begunjska avantura pred praznikom župnijskega zavetnika sv. Urha v Begunjah na Gorenjskem.

naravašportzdravstvo

Vabilo na pot

Sončen konec tedna vabi ...
Nekaj aktualnih naslovov iz tokratne izdaje: Nočni obkolpski pohod, Pohod bosonogih na sv. Vida in begunjska avantura pred praznikom župnijskega zavetnika sv. Urha v Begunjah na Gorenjskem.
VEČ ...|28. 6. 2019
Sončen konec tedna vabi ...
Nekaj aktualnih naslovov iz tokratne izdaje: Nočni obkolpski pohod, Pohod bosonogih na sv. Vida in begunjska avantura pred praznikom župnijskega zavetnika sv. Urha v Begunjah na Gorenjskem.

Blaž Lesnik

naravašportzdravstvo

O klasiki drugače

VEČ ...|23. 6. 2019
Junijske oddaje so posvečene Jezusovemu srcu.

Ob predstavitvi treh ljudskih cerkvenih pesmi, od katerih imamo v arhivu žal zgolj posnetek pesmi Božje milostno srce, smo poslušali še drugi del maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

Junijske oddaje so posvečene Jezusovemu srcu.

Ob predstavitvi treh ljudskih cerkvenih pesmi, od katerih imamo v arhivu žal zgolj posnetek pesmi Božje milostno srce, smo poslušali še drugi del maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Junijske oddaje so posvečene Jezusovemu srcu.
Ob predstavitvi treh ljudskih cerkvenih pesmi, od katerih imamo v arhivu žal zgolj posnetek pesmi Božje milostno srce, smo poslušali še drugi del maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.
VEČ ...|23. 6. 2019
Junijske oddaje so posvečene Jezusovemu srcu.
Ob predstavitvi treh ljudskih cerkvenih pesmi, od katerih imamo v arhivu žal zgolj posnetek pesmi Božje milostno srce, smo poslušali še drugi del maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|16. 6. 2019
Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke

Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi (Presveto Srce, slavo in Pojte hribi in doline) smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke

Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi (Presveto Srce, slavo in Pojte hribi in doline) smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke
Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi (Presveto Srce, slavo in Pojte hribi in doline) smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.
VEČ ...|16. 6. 2019
Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke
Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi (Presveto Srce, slavo in Pojte hribi in doline) smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Sol in luč

VEČ ...|11. 6. 2019
Fearne Wood; Sreča, kako najti veselje v vsakdanjih stvareh in izpustiti iz rok popolnost.

Iskali smo srečo. Izredno zanimivo knjigo s tem naslovom je napisala znana britanska televizijska in radijska voditeljica Fearne Wood in v tokratni oddaji smo poslušali nekaj izbranih odlomkov iz te knjige.

Fearne Wood; Sreča, kako najti veselje v vsakdanjih stvareh in izpustiti iz rok popolnost.

Iskali smo srečo. Izredno zanimivo knjigo s tem naslovom je napisala znana britanska televizijska in radijska voditeljica Fearne Wood in v tokratni oddaji smo poslušali nekaj izbranih odlomkov iz te knjige.

odnosisvetovanjedružba

Sol in luč

Fearne Wood; Sreča, kako najti veselje v vsakdanjih stvareh in izpustiti iz rok popolnost.
Iskali smo srečo. Izredno zanimivo knjigo s tem naslovom je napisala znana britanska televizijska in radijska voditeljica Fearne Wood in v tokratni oddaji smo poslušali nekaj izbranih odlomkov iz te knjige.
VEČ ...|11. 6. 2019
Fearne Wood; Sreča, kako najti veselje v vsakdanjih stvareh in izpustiti iz rok popolnost.
Iskali smo srečo. Izredno zanimivo knjigo s tem naslovom je napisala znana britanska televizijska in radijska voditeljica Fearne Wood in v tokratni oddaji smo poslušali nekaj izbranih odlomkov iz te knjige.

Tadej Sadar

odnosisvetovanjedružba

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 6. 2019
Vatikanski dokument o teoriji spola - Mojca Belcl Magdič

Vatikan je včeraj objavil prvi dokument o teoriji spola z naslovom Moškega in žensko ju je ustvaril. Nastal je pod okriljem Kongregacije za katoliško vzgojo. O tem smo se pogovarjali z Mojco Belcl Magdič, ki dela doktorat o teoriji spola.

Vatikanski dokument o teoriji spola - Mojca Belcl Magdič

Vatikan je včeraj objavil prvi dokument o teoriji spola z naslovom Moškega in žensko ju je ustvaril. Nastal je pod okriljem Kongregacije za katoliško vzgojo. O tem smo se pogovarjali z Mojco Belcl Magdič, ki dela doktorat o teoriji spola.

papeždružbainfo

Informativni prispevki

Vatikanski dokument o teoriji spola - Mojca Belcl Magdič
Vatikan je včeraj objavil prvi dokument o teoriji spola z naslovom Moškega in žensko ju je ustvaril. Nastal je pod okriljem Kongregacije za katoliško vzgojo. O tem smo se pogovarjali z Mojco Belcl Magdič, ki dela doktorat o teoriji spola.
VEČ ...|11. 6. 2019
Vatikanski dokument o teoriji spola - Mojca Belcl Magdič
Vatikan je včeraj objavil prvi dokument o teoriji spola z naslovom Moškega in žensko ju je ustvaril. Nastal je pod okriljem Kongregacije za katoliško vzgojo. O tem smo se pogovarjali z Mojco Belcl Magdič, ki dela doktorat o teoriji spola.

Marta Jerebič

papeždružbainfo

Radijski roman

VEČ ...|6. 6. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - osmi del

Osmi del branja iz knjige Karla Gržana Jaz, Čarli Čeplin prinaša zgodbo z naslovom Srečni izbranec.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - osmi del

Osmi del branja iz knjige Karla Gržana Jaz, Čarli Čeplin prinaša zgodbo z naslovom Srečni izbranec.

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - osmi del
Osmi del branja iz knjige Karla Gržana Jaz, Čarli Čeplin prinaša zgodbo z naslovom Srečni izbranec.
VEČ ...|6. 6. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - osmi del
Osmi del branja iz knjige Karla Gržana Jaz, Čarli Čeplin prinaša zgodbo z naslovom Srečni izbranec.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|10. 12. 2019
Benedict Groeschel: Vstani iz teme

Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Benedict Groeschel: Vstani iz teme

Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Za življenje

VEČ ...|7. 12. 2019
Čas adventa - pot do sebe in do Boga

Advent je čas upanja in hrepenenj. Hrepenenje širi obzorje duha, lahko tudi boli. Kaj nas v tem najbolj družinskem času v letu ovira pri stiku s seboj in z Bogom, ki prihaja naproti na najbolj pristen in nebogljen način? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Čas adventa - pot do sebe in do Boga

Advent je čas upanja in hrepenenj. Hrepenenje širi obzorje duha, lahko tudi boli. Kaj nas v tem najbolj družinskem času v letu ovira pri stiku s seboj in z Bogom, ki prihaja naproti na najbolj pristen in nebogljen način? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

odnosiduhovnostvzgojadružbamladostniki

Pogovor o

VEČ ...|11. 12. 2019
Rast oziroma zorenje v duhovniškem in redovniškem poklicu

Kaj postaviti v središče vzgojnega procesa? Molitev, zakramentalno življenje, povezanost s Kristusom. Kako ravnati, če so med kandidati tudi taki, ki so nagnjeni h homoseksualnosti, pedofiliji? Kdo odloča o tem ali lahko nekdo naredi zaobljube, prejme posvečenje? O tem so govorili s. Hermina Nemšak, Peter Kokotec in p. Janez Papa.

Rast oziroma zorenje v duhovniškem in redovniškem poklicu

Kaj postaviti v središče vzgojnega procesa? Molitev, zakramentalno življenje, povezanost s Kristusom. Kako ravnati, če so med kandidati tudi taki, ki so nagnjeni h homoseksualnosti, pedofiliji? Kdo odloča o tem ali lahko nekdo naredi zaobljube, prejme posvečenje? O tem so govorili s. Hermina Nemšak, Peter Kokotec in p. Janez Papa.

Tone Gorjup

duhovnostvzgojaposvečenost

Globine

VEČ ...|10. 12. 2019
Na obisku pri Jezuitih

Naši gostje so bili p. Vili Lovše, p. Damjan Ristić in študentje, ki se zbirajo na Večerni akademiji. Tema pogovora je bila duhovnost moških: Kaj jo najbolj opredeljuje, kako moške današnjega časa nagovarjajo duhovne vsebine in kaj sploh pomeni biti danes pravi moški?

Na obisku pri Jezuitih

Naši gostje so bili p. Vili Lovše, p. Damjan Ristić in študentje, ki se zbirajo na Večerni akademiji. Tema pogovora je bila duhovnost moških: Kaj jo najbolj opredeljuje, kako moške današnjega časa nagovarjajo duhovne vsebine in kaj sploh pomeni biti danes pravi moški?

Blaž Lesnik

duhovnostodnosiJezuiti

Dogodki

VEČ ...|28. 11. 2019
Zahvalno bogoslužje ob 25.letnici Radia Ognjišče

Neposredno smo prenašali zahvalno bogoslužje ob 25. letnici Radia Ognjišče iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah, ki ga je ob somaševanju škofov in duhovnikov vodil predsednik škofovske konference ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Zahvalno bogoslužje ob 25.letnici Radia Ognjišče

Neposredno smo prenašali zahvalno bogoslužje ob 25. letnici Radia Ognjišče iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah, ki ga je ob somaševanju škofov in duhovnikov vodil predsednik škofovske konference ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Radio Ognjišče

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 12. 2019
Knjige krožka Virgil Šček - Koncerti kvinteta Vintgar - Mira Ličen razstavlja v Zadru

Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček v Ljubljani predstavlja dve knjigi Boj za narodne pravice in demokracijo in Županovi iz Lonjerja.Kvintet Vintgar pripravlja sklop adventno božičnih koncertov, predstavlja jih Ambrož Černe.Na povabilo Muzeja antičnega stekla iz Zadra na Hrvaškem, bo tam jaslice iz stekla razstavljala Mira Ličen.

Knjige krožka Virgil Šček - Koncerti kvinteta Vintgar - Mira Ličen razstavlja v Zadru

Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček v Ljubljani predstavlja dve knjigi Boj za narodne pravice in demokracijo in Županovi iz Lonjerja.Kvintet Vintgar pripravlja sklop adventno božičnih koncertov, predstavlja jih Ambrož Černe.Na povabilo Muzeja antičnega stekla iz Zadra na Hrvaškem, bo tam jaslice iz stekla razstavljala Mira Ličen.

Jože Bartolj

kulturaAmbrož ČerneMira Ličen

Komentar Družina

VEČ ...|12. 12. 2019
Hanzi Tomažič: Sporočilo s Podjunskega polja

Kako naj vam opišem vso radostno presenečenje, vso tiho zadoščenje, vso pristno veselje, spontano zvonjenje v kaki podeželski vasi, navdušeno všečkanje po socialnih medijih, nasmejane obraze ob priložnostnem srečanju, ves ponos, vse hvaležne molitve, vse goreče prošnje, vse čestitke?

Hanzi Tomažič: Sporočilo s Podjunskega polja

Kako naj vam opišem vso radostno presenečenje, vso tiho zadoščenje, vso pristno veselje, spontano zvonjenje v kaki podeželski vasi, navdušeno všečkanje po socialnih medijih, nasmejane obraze ob priložnostnem srečanju, ves ponos, vse hvaležne molitve, vse goreče prošnje, vse čestitke?

Hanzi Tomažič

komentar

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|12. 12. 2019
Američan, ki v Bovcu vari pivo

V sklopu srebrnih radijskih akcij smo poleti obiskali tudi Posočje in oddajnik na Kaninu. V dolini Soče smo spoznali tudi mladega Američana, ki ga je v našo deželo privabila izbranka njegovega srca, ustalil se je in ustvaril eno od najinovativnejših podjetniških zgodb, v Bovcu namreč vari pivo.

Američan, ki v Bovcu vari pivo

V sklopu srebrnih radijskih akcij smo poleti obiskali tudi Posočje in oddajnik na Kaninu. V dolini Soče smo spoznali tudi mladega Američana, ki ga je v našo deželo privabila izbranka njegovega srca, ustalil se je in ustvaril eno od najinovativnejših podjetniških zgodb, v Bovcu namreč vari pivo.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljeturizempogovorpodjetništvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|12. 12. 2019
Pomen shem kakovosti medu

Čebelarji si prizadevajo, da bi ohranili kakovost medu, kot ga pridelajo čebela v panju in takega tudi ponudili potrošnikom. Pri tem pa si pomagajo tudi z vklučevanjem v sheme kakovosti, ki vse zahtevajo dodaten nadzor. Nataša Lilek, svetovalka za varno hrano pri ČZS.

Pomen shem kakovosti medu

Čebelarji si prizadevajo, da bi ohranili kakovost medu, kot ga pridelajo čebela v panju in takega tudi ponudili potrošnikom. Pri tem pa si pomagajo tudi z vklučevanjem v sheme kakovosti, ki vse zahtevajo dodaten nadzor. Nataša Lilek, svetovalka za varno hrano pri ČZS.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|12. 12. 2019
Kakovost zraka v stanovanju

Strokovnjaka iz podjetja MIK Celje. Boštjan Cizelj in Karmen Petrej sta odgovarjala na vprašanja kako izboljšati kakovost zraka v stanovanju, kako izbrati okna in vrata.

Kakovost zraka v stanovanju

Strokovnjaka iz podjetja MIK Celje. Boštjan Cizelj in Karmen Petrej sta odgovarjala na vprašanja kako izboljšati kakovost zraka v stanovanju, kako izbrati okna in vrata.

Tanja Dominko

svetovanjeoknovrata