Povabili smo na Večer sodobne krščanske glasbe na Rakovniku, ki ga tokrat pripravlja Petra Stopar. Drug del oddaje pa smo namenili novemu albumu ameriškega raperja Kanye-ja West-a. Ta že z naslovom pove, da gre za povsem novo smer v glasbenem ustvarjanju tega zvezdnika - Jesus is King.

V oddaji smo slišali: Petra Stopar - Brez besed, Petra Stopar - Hodi Naprej, Kanye West - Jesus is Lord, Kanye West - Selah, Kanye West (feat. Fred Hammond) - Hands On, Kanye West - Closed On Sunday, Kanye West - Use This Gospel.

Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Prva decembrska oddaja o ljudski glasbi je prinesla posnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, ki se je odvila konec oktobra v Ljubljani. Na večeru z naslovom Tanko, tolsto in debelo je bilo mogoče slišati vse te glasove: torej od visokih do nizkih, a posebna pozornost je bila namenjena dvema, ki izstopata v najvišji legi. To je tako imenovano petje na tretjo in na četrto.

V oddaji je bil naš gost duhovnik Branko Cestnik, ki je v teh dneh izdal tudi svoj prvi roman, o prihodu krščanstva na Ptuj, z naslovom Sonce Petovione. O tem pa tudi o aktualnem družbenem in cerkvenem življenju na pragu adventnega časa je tokrat tekla beseda.

V Radijskem romanu smo se poslovili od humoresk p. Karla Gržana. Tokrat ste slišali še njegovo zgodbico z naslovom Pa sem jo našel!

V eni od preteklih oddaj smo že poslušali predstavitev izjemne knjige z naslovom Obkroženi z idioti, tokrat pa smo poslušali intervju, ki smo ga z njim posneli posebej za radio Ognjišče. Erikson: Ko sem bil mlad, se nikoli nisem zares pogledal v ogledalo... Vsi mislimo, da smo nastavljeni na nekakšen osnovni program. Toda ta nam ne omogoča samorefleksije!; Zanimivo je to, da veliko ljudi želi biti rdečih, očitno so jim všeč njihove lastnosti. To so »alfe«, ti so rdeči in vsak bi rad bil »alfa«, toda večina ljudi ni. Na drugi strani pa veliko rdečih ne želi biti tako »rdeč«. Vse življenje namreč poslušajo, kako zelo so agresivni.

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Ljudje lahko hodijo samo po plačo, ampak takrat niso srečni, komaj čakajo da mine dan. Denar je posledica tvojih dobrih del. Tanja Skaza, dolgoletna direktorica Plastike Skaza se je nedavno podala na novo poslovno pot. Ob predstavitvi svoje knjige z naslovom »Spremembe vredna«, smo jo gostili tudi na radiu Ognjišče.

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku predstavitve publikacije z naslovom Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!, ki opisuje begunsko zgodbo družine Adamič iz Sodražice. Zaradi medvojnega in povojnega nasilja je v begunstvo, ob koncu vojne najprej odšel oče, ostali člani pa so se mu pridružili leta 1955. Adamičevi zdaj živijo v Clevelandu v Združenih državah Amerike.

O tem, kako sprejeti izgube bližnjih in tudi o različnih vrstah izgub smo razmišljali v tokratni oddaji s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. Izguba ljubljene osebe se namreč na svoj način zgodi tudi ob bolezni v starosti, ko se bližnji več ne odziva na našo bližino.

Pred nami je humoreska patra Karla Gržana z naslovom Jaz, stereo tip.

Pozitivno govoriti o žalovanju se zdi na prvi pogled paradoksalno. P. dr. Ivan Platovnjak je predstavil nova razmišljanja o tem procesu, ki je med najtežjimi v življenju, s katerim se soočamo ljudje. Vsak lahko žaluje nekoliko drugače, ker smo edinstveni, se nas tudi slovo ljubljenih drugače dotakne, to si moramo dopustiti.

Iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani smo prenašali spominsko sv. mašo za Davida Tasića. Somaševanje je vodil nadškof Anton Stres. Orglal je Saša Frelih Mišo. Pri sveti maši je pela tudi Lejla Irgel in vokalna skupina Prijatelji iz Šentvida pri Stični pod vodstvom Robija Markoviča. Po sv. maši so pokojnemu Davidu Tasiću v slovo spregovorili Marko Klavora, Peter Bergant, Igor Omerza, Milan Zver, Jože Možina in Aleš Primc.

Pogledali smo med spomine in se posvetili slovesu. Na pragu jeseni smo namreč pomahali v slovo kar nekaj ustvarjalcem narodno zabavne glasbe. Z besedami in njihovim delom smo se spomnili: basista Janeza Dolenca, pesnice Malči Božič, glasbenika Vinka Cverleta in pevcev Staneta Mancinija in Julija Brodnika. Njihova glasba je naš najlepši poklon.

V Gorenjskem muzeju v Kranju so odprli razstavo Po sili vojak II - prisilno mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemško vojsko 1943-1945.Dolenjski muzej Novo mesto vabi na odprtje arheološke razstave Bratje po orožju s podnaslovom Elite starejše železne dobe.

Ko se je 10. oktobra zgodil protest Rešimo Slovenijo na Prešernovem trgu v Ljubljani, sem se spomnila protestov v letih Janševe vlade. Kaj točno je prignalo množice predvsem na ulice Ljubljane in Maribora, da imajo na internetu, Wikipediji, kar samostojno stran z naslovom Protesti v Sloveniji v letih 2012 do 2014? Bi verjeli, če vam povem, da je bilo samo v novembru in decembru leta 2012 kar sedemnajst protestov. Pet vseslovenskih splošnih vstaj se je odvilo v samo petih mesecih. Do junija 2014 se je zvrstilo še 29 protestov in njihovih slavnih obletnic. Preteči naslovi Gotof je! Mariborska vstaja, Nesimo ga vun! Spečimo hobotnico! Pometimo jih vun! so polnili takratne medije.

Predstavljene skladbe: Niall Horan - Nice To Meet Ya; Julia Michaels – If you need me; Karra – Spet in spet; The Script – The last time; Zedd & Kehlani - Good Thing; Joker Out – Gola; Maroon 5 – Memories; Dan + Shay, Justin Bieber - 10,000 Hours; Harry Styles – Lights up; Lavender - Jesen.

Mohorjeva založba iz Celovca je ob dvestoletnici rojstva izdala ponatih knjige z naslovom :Jurij Humar, čudodelnik s Primskovega. O tem znamenitem duhovniku govorimo z župnikom na Primskovem - Jožetom Hauptmanom.

V četrtek 10. oktober bodo v Narodni galeriji v Ljubljani odprli novo razstavo z naslovom Odlično mesto Ljubljansko in njegov prvi škof Sigismund Lamberg (1420-1488).

Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.

Vsi smo se že kdaj spraševali zakaj nekateri ničesar ne razumejo. Rdeči so dominantni in gospodovalni, rumeni družabni in optimistični, zeleni so sproščeni in prijazni, modri pa analitični in natančni. Predstavili smo knjigo (mednarodno uspešnico) z naslovom Obkroženi z idioti, avtorja Thomasa Eriksona.

V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Spomini in misli Branka Rebozova. Avtor se spominja svojih doživetij iz vojnega časa in prvih povojnih let. Kritično razmišlja o revoluciji, partizanstvu, domobranstvu, pa tudi o britanski prevari ob vračanju domobrancev in civilistov v Jugoslavijo ter nemoči slovenskih voditeljev, da bi to preprečili. Knjigo so predstavili publicist Ivo Jevnikar, mladostni prijatelj Božidar Trefalt in bibliotekarka ter zgodovinarka dr. Rozina Švent.

Iz knjige Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin - kaplan Karli v smešnih prigodah svojega življenja tokrat beremo humoresko z naslovom Osji ples.

V oddaji smo slišali odlomke z okrogle mize z naslovom Maribor brez leta 1859 ob 160-letnici prenosa škofijskega sedeža iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor.

V Galeriji Družina razstavlja svoja dela umetnik Jože Bartolj. Gre za pregledno razstavo z naslovom Romanje za/s človekom.

Janez Bitenc je v svojih pesmicah slikal svet, življenje, rože in živali, igrače in veselje. Feri lainšček pa je pesniško pero po otroško usmeril v živali z domačega dvorišča. Mi smo dodali še nekaj zgodbic o živalih in nastala je poletna Sobotna iskrica, ki se poslavlja od počitnic.

Ob 106. rojstnem dnevu Borisa Pahorja so objavili spletno peticijo, da bi akademika z njegovimi deli uvrstili med obvezne avtorje četrtega letnika gimnazij in srednjih šol.Pred Šuštarsko nedeljo so odprli razstavo z naslovom Slovo od Peka ... Peko živi.Potniški terminal Luke Koper bo 14. septembra gostil edinstven koncert z naslovom Simfonija Kopra.

Tokrat je pred nami humoreska p. Karla Gržana z naslovom Slaba usluga.

V Gorenjskem muzeju v Kranju je še do sredine septembra na ogled razstava z naslovom Dekle iz ozadja zgodovine, ki predstavlja Ljudmilo Belcijan in njeno pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. To je dokumentarna razstava Gorenjskega muzeja Kranj, ki je nastala v sodelovanju Slovenskega Etnografskega muzeja. Avtorja sta Alenka Pipan in dr. Marko Frelih.

Tokrat lahko v rubriki Radijski roman prisluhnete humoreski p. Karla Gržana z naslovom Kako sem potegnil črto.

V Andražu, pod Goro Oljko bo v nedeljo, 25. avgusta, ob 14.30 pod šotorom na igrišču prireditev družinskega petja vseh Slovencev z naslovom Družina poje. Letošnja je 36. po vrsti in bo v vsakem vremenu.

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Na Svetih Višarjah je tudi letos potekalo Romanje treh Slovenij. V oddaji ste slišali posnetek predavanje vrhovnega sodnika Jana Zobca z naslovom Tri Slovenije - ena identiteta in pridigo škofa Jurija Bizjaka.

Poslušali smo razlago treh evharističnih pesmi (in tudi poslušali dva posnetka: O, Jezus, sladki moj spomin in O kam Gospod), v drugem delu pa še uglasbitev prepesnjenega Psalma št. 27 z naslovom Gospod je moj pastir, ki ga je v zbirki Čandoških himen, izdal skladatelj Georg Friedrich Haendel.

Kmetijsko oddajo je zaznamoval utrip prvega protesta kmetov, ki so ga pod naslovom Slovensko podeželje ne bo zverinjak pripravili v Velikih Laščah. In čeprav so nekateri slovenski mediji poročali, da so kmetom popustili živci, temu ni bilo tako in je celotno dogajanje minevalo umirjeno in na visokem kulturnem nivoju, vključno s protestno zaporo ceste. Vabljeni k poslušanju!

Gledališka skupina Medvedje Brdo za letošnje poletje pripravlja reprizo gledališke igre na prostem z naslovom »TISTEGA LEPEGA DNE« po noveli slovenskega pisatelja Cirila Kosmača. Zaradi slabega vremena lani so se odločili predstavo osvežiti in jo to poletje izvesti ponovno. Igra se bo odvijala na prostem – v letnem gledališču, v prečudovitem okolju Medvedjega Brda. Prva predstava bo 9. avgusta ob 20.30,

Gibanje fokolarov je to poletje pripravilo prvi evropski Mariapoli z naslovom: Ciljati visoko. Od 14. julija so se štirikrat po en teden zbrali skupaj ljudje iz raznih koncev Evrope v Dolomitih v Italiji, kjer je prvi Mariapoli potekal pred 70. leti. Vsega skupaj jih je bilo več kot 2600. V studio smo povabili slovenske udeležence, ki jih je bilo prvem terminu Mariapolija več kot 100. Povprašali smo jih, kakšno upanje za razdeljeno Evropo, prinaša evangeljski način življenja.

V teh dneh se poslavljamo od s. Tadeje Mozetič, dolgoletne misijonarke med Indijanci v Paragvaju. Leta 2009 je stkala vezi med oddaljenim ljudstvom in našimi poslušalci, ki so v Pustni Sobotni iskrici gradili učilnice na njenem misijonu. Stane Kerin pa je spregovoril o svojih prvih mesecih dela na Madagaskarju.

Poročali smo o gospodarstvu v brežiški občini, zastali obnovi vodovodnega sistema v Spodnjem Podravju in poletnem dogajanju v Velenju. Predstavili smo tudi knjigo Marjete Žebovec z naslovom V zavetju sv. Marije Magdalene in podnaslovom Življenje vasi Praše pri Kranju.

V četrtek, 1. avgusta, ob 21.00, bo v Vipavskem Križu projekcija dokumentarnega filma z naslovom Ujeta voda. V knjižnicah pod krošnjami v Ljubljani in v drugih krajih, lahko knjige listate vse poletje.Gornjesavski muzej Jesenice vabi v Liznjekovo domačijo v Kranjski Gori na Kekčeve ustvarjalnice.Skladatelj in kitarist Timotej Kosovinc bo v nedeljo 4. avgusta ob 20. uri nastopil v cerkvi v Kočevju.

Skupina šestih deklet z imenom Vocabella letos praznuje 10-letnico uspešnega delovanja. Svojo glasbeno ustvarjalnost so članice zasedbe predstavile na koncertu z naslovom Obrazi ženske.

Na Ljubljanskem gradu si je mogoče poleti ogledati retrospektivno tridelno razstavo z naslovom Vzporedni svetovi Alana Hranitelja. V Novem mestu je vse pripravljeno za 20. izvedbo festivala Jazzinty.

Tokratna humoreska p. Karla Gržana prinaša zgodbo z naslovom Kisla repa. Zgodi se, da hrana v hipu postavi vse naše načrte na glavo ...

Nekaj aktualnih naslovov iz tokratne izdaje: Nočni obkolpski pohod, Pohod bosonogih na sv. Vida in begunjska avantura pred praznikom župnijskega zavetnika sv. Urha v Begunjah na Gorenjskem.

Ob predstavitvi treh ljudskih cerkvenih pesmi, od katerih imamo v arhivu žal zgolj posnetek pesmi Božje milostno srce, smo poslušali še drugi del maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi (Presveto Srce, slavo in Pojte hribi in doline) smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

Iskali smo srečo. Izredno zanimivo knjigo s tem naslovom je napisala znana britanska televizijska in radijska voditeljica Fearne Wood in v tokratni oddaji smo poslušali nekaj izbranih odlomkov iz te knjige.

Vatikan je včeraj objavil prvi dokument o teoriji spola z naslovom Moškega in žensko ju je ustvaril. Nastal je pod okriljem Kongregacije za katoliško vzgojo. O tem smo se pogovarjali z Mojco Belcl Magdič, ki dela doktorat o teoriji spola.

Osmi del branja iz knjige Karla Gržana Jaz, Čarli Čeplin prinaša zgodbo z naslovom Srečni izbranec.