Sveta maša

VEČ ...|13. 2. 2020
Maša zadušnica za p. Leopolda Grčarja

V baziliki Marije Pomagaj na Brezjah jo je daroval ljubljanski nadškof metropolit (frančiškan) p. Stanislav Zore. Ob koncu maše so patru Leopoldu v slovo spregovorili še: provincial franšikanov p. Marjan Čuden, br. Franc Herle Frančiškov svetni red, Arif Sulejmanovič iz gibanja fokolarov, Drago Kozinc iz društva ljubiteljev jaslic Slovenije ter rektor svetišča Brezje p. Robert Bahčič.

Maša zadušnica za p. Leopolda Grčarja

V baziliki Marije Pomagaj na Brezjah jo je daroval ljubljanski nadškof metropolit (frančiškan) p. Stanislav Zore. Ob koncu maše so patru Leopoldu v slovo spregovorili še: provincial franšikanov p. Marjan Čuden, br. Franc Herle Frančiškov svetni red, Arif Sulejmanovič iz gibanja fokolarov, Drago Kozinc iz društva ljubiteljev jaslic Slovenije ter rektor svetišča Brezje p. Robert Bahčič.

duhovnost

Sveta maša

Maša zadušnica za p. Leopolda Grčarja
V baziliki Marije Pomagaj na Brezjah jo je daroval ljubljanski nadškof metropolit (frančiškan) p. Stanislav Zore. Ob koncu maše so patru Leopoldu v slovo spregovorili še: provincial franšikanov p. Marjan Čuden, br. Franc Herle Frančiškov svetni red, Arif Sulejmanovič iz gibanja fokolarov, Drago Kozinc iz društva ljubiteljev jaslic Slovenije ter rektor svetišča Brezje p. Robert Bahčič.
VEČ ...|13. 2. 2020
Maša zadušnica za p. Leopolda Grčarja
V baziliki Marije Pomagaj na Brezjah jo je daroval ljubljanski nadškof metropolit (frančiškan) p. Stanislav Zore. Ob koncu maše so patru Leopoldu v slovo spregovorili še: provincial franšikanov p. Marjan Čuden, br. Franc Herle Frančiškov svetni red, Arif Sulejmanovič iz gibanja fokolarov, Drago Kozinc iz društva ljubiteljev jaslic Slovenije ter rektor svetišča Brezje p. Robert Bahčič.

Radio Ognjišče

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 2. 2020
Predstavljeni knjigi Borisa Pahorja in Jožeta Celina - Koncert Timoteja Kosovinca - Nuk razstava Zdravljice

Predstavitev in pogovor z avtorjem knjige Tako mislim Borisom Pahorjem v Knjigarni Dom knjige v Kopru. Park vojaške zgodovine vabi na predstavitev knjige Jožete Celina z naslovom ŠTEVILKA 66229, ki bo danes v sredo, 5. februarja, ob 18. uri. Skladatelj in kitarist Timotej Kosovinc prireja zimski koncert 7. februarja ob 19.30 v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata. Priložnostna razstava rokopisov, tiskanih in prevodnih izdaj Zdravljice bo v soboto, 8. februarja, v Veliki čitalnici NUKa.

Predstavljeni knjigi Borisa Pahorja in Jožeta Celina - Koncert Timoteja Kosovinca - Nuk razstava Zdravljice

Predstavitev in pogovor z avtorjem knjige Tako mislim Borisom Pahorjem v Knjigarni Dom knjige v Kopru. Park vojaške zgodovine vabi na predstavitev knjige Jožete Celina z naslovom ŠTEVILKA 66229, ki bo danes v sredo, 5. februarja, ob 18. uri. Skladatelj in kitarist Timotej Kosovinc prireja zimski koncert 7. februarja ob 19.30 v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata. Priložnostna razstava rokopisov, tiskanih in prevodnih izdaj Zdravljice bo v soboto, 8. februarja, v Veliki čitalnici NUKa.

kultura

Kulturni utrinki

Predstavljeni knjigi Borisa Pahorja in Jožeta Celina - Koncert Timoteja Kosovinca - Nuk razstava Zdravljice
Predstavitev in pogovor z avtorjem knjige Tako mislim Borisom Pahorjem v Knjigarni Dom knjige v Kopru. Park vojaške zgodovine vabi na predstavitev knjige Jožete Celina z naslovom ŠTEVILKA 66229, ki bo danes v sredo, 5. februarja, ob 18. uri. Skladatelj in kitarist Timotej Kosovinc prireja zimski koncert 7. februarja ob 19.30 v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata. Priložnostna razstava rokopisov, tiskanih in prevodnih izdaj Zdravljice bo v soboto, 8. februarja, v Veliki čitalnici NUKa.
VEČ ...|5. 2. 2020
Predstavljeni knjigi Borisa Pahorja in Jožeta Celina - Koncert Timoteja Kosovinca - Nuk razstava Zdravljice
Predstavitev in pogovor z avtorjem knjige Tako mislim Borisom Pahorjem v Knjigarni Dom knjige v Kopru. Park vojaške zgodovine vabi na predstavitev knjige Jožete Celina z naslovom ŠTEVILKA 66229, ki bo danes v sredo, 5. februarja, ob 18. uri. Skladatelj in kitarist Timotej Kosovinc prireja zimski koncert 7. februarja ob 19.30 v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata. Priložnostna razstava rokopisov, tiskanih in prevodnih izdaj Zdravljice bo v soboto, 8. februarja, v Veliki čitalnici NUKa.

Jože Bartolj

kultura

Moja zgodba

VEČ ...|2. 2. 2020
Predstavitev knjige Utrinki pred pozabo II

Združenje prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko iz Kranja je izdalo knjigo z naslovom Utrinki pred pozabo, dnevnik Franca Rozmana in zgodbe drugih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko. Knjigo so v četrtek 23. januarja predstavili v prostorih Gorenjskega Muzeja v Kranju. Knjigo je uredila dr. Monika Kokalj Kočevar, ki se je na predstavitvi pogovarjala z avtorji zapisov in njihovimi sorodniki.

Predstavitev knjige Utrinki pred pozabo II

Združenje prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko iz Kranja je izdalo knjigo z naslovom Utrinki pred pozabo, dnevnik Franca Rozmana in zgodbe drugih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko. Knjigo so v četrtek 23. januarja predstavili v prostorih Gorenjskega Muzeja v Kranju. Knjigo je uredila dr. Monika Kokalj Kočevar, ki se je na predstavitvi pogovarjala z avtorji zapisov in njihovimi sorodniki.

spominFranc RozmanMonika Kokalj KočevarSilvo ValjavecJanez Žakelj

Moja zgodba

Predstavitev knjige Utrinki pred pozabo II
Združenje prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko iz Kranja je izdalo knjigo z naslovom Utrinki pred pozabo, dnevnik Franca Rozmana in zgodbe drugih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko. Knjigo so v četrtek 23. januarja predstavili v prostorih Gorenjskega Muzeja v Kranju. Knjigo je uredila dr. Monika Kokalj Kočevar, ki se je na predstavitvi pogovarjala z avtorji zapisov in njihovimi sorodniki.
VEČ ...|2. 2. 2020
Predstavitev knjige Utrinki pred pozabo II
Združenje prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko iz Kranja je izdalo knjigo z naslovom Utrinki pred pozabo, dnevnik Franca Rozmana in zgodbe drugih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko. Knjigo so v četrtek 23. januarja predstavili v prostorih Gorenjskega Muzeja v Kranju. Knjigo je uredila dr. Monika Kokalj Kočevar, ki se je na predstavitvi pogovarjala z avtorji zapisov in njihovimi sorodniki.

Jože Bartolj

spominFranc RozmanMonika Kokalj KočevarSilvo ValjavecJanez Žakelj

Via positiva

VEČ ...|30. 1. 2020
V obilju smo revni

Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.

V obilju smo revni

Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgoja

Via positiva

V obilju smo revni
Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.
VEČ ...|30. 1. 2020
V obilju smo revni
Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgoja

Sol in luč

VEČ ...|21. 1. 2020
Whitney Kuniholm: Bistvenih sto.

Za nami je nedelja Svetega pisma in v tokratni oddaji Sol in luč smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Bistvenih sto v kateri avtor, Whitney Kuniholm z izrazito sodobnim, ter mestoma tudi humornim pristopom odkriva ozadja odlomkov, ki so aktualni v vseh časih. Knjiga je izšla pri Svetopisemski družbi Slovenije (2014).

Whitney Kuniholm: Bistvenih sto.

Za nami je nedelja Svetega pisma in v tokratni oddaji Sol in luč smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Bistvenih sto v kateri avtor, Whitney Kuniholm z izrazito sodobnim, ter mestoma tudi humornim pristopom odkriva ozadja odlomkov, ki so aktualni v vseh časih. Knjiga je izšla pri Svetopisemski družbi Slovenije (2014).

družbaduhovnostodnosi

Sol in luč

Whitney Kuniholm: Bistvenih sto.
Za nami je nedelja Svetega pisma in v tokratni oddaji Sol in luč smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Bistvenih sto v kateri avtor, Whitney Kuniholm z izrazito sodobnim, ter mestoma tudi humornim pristopom odkriva ozadja odlomkov, ki so aktualni v vseh časih. Knjiga je izšla pri Svetopisemski družbi Slovenije (2014).
VEČ ...|21. 1. 2020
Whitney Kuniholm: Bistvenih sto.
Za nami je nedelja Svetega pisma in v tokratni oddaji Sol in luč smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Bistvenih sto v kateri avtor, Whitney Kuniholm z izrazito sodobnim, ter mestoma tudi humornim pristopom odkriva ozadja odlomkov, ki so aktualni v vseh časih. Knjiga je izšla pri Svetopisemski družbi Slovenije (2014).

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Via positiva

VEČ ...|9. 1. 2020
Česa šole ne povedo?

Petra Škarja je predavateljica, avtorica več knjižnih uspešnic, številnim njihovo zgodbo tudi zapiše. Zanima jo življenje z vseh zornih kotov. V pogovoru smo izpostavili nekatera pomembna življenjska spoznanja, ki jih morda ne slišimo v svojem okolju, niti ne v šolskih klopeh. Pred kratkim je izdala knjigo v obliki telefonskega zaslona, z naslovom Česa šole ne povedo.

Česa šole ne povedo?

Petra Škarja je predavateljica, avtorica več knjižnih uspešnic, številnim njihovo zgodbo tudi zapiše. Zanima jo življenje z vseh zornih kotov. V pogovoru smo izpostavili nekatera pomembna življenjska spoznanja, ki jih morda ne slišimo v svojem okolju, niti ne v šolskih klopeh. Pred kratkim je izdala knjigo v obliki telefonskega zaslona, z naslovom Česa šole ne povedo.

družbaizobraževanjekulturamladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Česa šole ne povedo?
Petra Škarja je predavateljica, avtorica več knjižnih uspešnic, številnim njihovo zgodbo tudi zapiše. Zanima jo življenje z vseh zornih kotov. V pogovoru smo izpostavili nekatera pomembna življenjska spoznanja, ki jih morda ne slišimo v svojem okolju, niti ne v šolskih klopeh. Pred kratkim je izdala knjigo v obliki telefonskega zaslona, z naslovom Česa šole ne povedo.
VEČ ...|9. 1. 2020
Česa šole ne povedo?
Petra Škarja je predavateljica, avtorica več knjižnih uspešnic, številnim njihovo zgodbo tudi zapiše. Zanima jo življenje z vseh zornih kotov. V pogovoru smo izpostavili nekatera pomembna življenjska spoznanja, ki jih morda ne slišimo v svojem okolju, niti ne v šolskih klopeh. Pred kratkim je izdala knjigo v obliki telefonskega zaslona, z naslovom Česa šole ne povedo.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Ritem srca

VEČ ...|8. 1. 2020
Nov album Hillsong Worship

Predstavili smo nov album slavilnega kolektiva Hillsong Worship z naslovom Awake. Izšel je ob koncu preteklega leta in je šele 5. studijski album te zasedbe, večino preteklih izzidov, teh ni malo, so namreč posneli na koncertih in slavljenjih.

V oddaji smo slišali: Emanuel - Abba Oče, Hillsong Worship - Awake My Soul, Hillsong Worship - See The Light, Hillsong Worship - King of Kings, Hillsong Worship - No One But You.

Nov album Hillsong Worship

Predstavili smo nov album slavilnega kolektiva Hillsong Worship z naslovom Awake. Izšel je ob koncu preteklega leta in je šele 5. studijski album te zasedbe, večino preteklih izzidov, teh ni malo, so namreč posneli na koncertih in slavljenjih.

V oddaji smo slišali: Emanuel - Abba Oče, Hillsong Worship - Awake My Soul, Hillsong Worship - See The Light, Hillsong Worship - King of Kings, Hillsong Worship - No One But You.

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnost

Ritem srca

Nov album Hillsong Worship
Predstavili smo nov album slavilnega kolektiva Hillsong Worship z naslovom Awake. Izšel je ob koncu preteklega leta in je šele 5. studijski album te zasedbe, večino preteklih izzidov, teh ni malo, so namreč posneli na koncertih in slavljenjih.

V oddaji smo slišali: Emanuel - Abba Oče, Hillsong Worship - Awake My Soul, Hillsong Worship - See The Light, Hillsong Worship - King of Kings, Hillsong Worship - No One But You.
VEČ ...|8. 1. 2020
Nov album Hillsong Worship
Predstavili smo nov album slavilnega kolektiva Hillsong Worship z naslovom Awake. Izšel je ob koncu preteklega leta in je šele 5. studijski album te zasedbe, večino preteklih izzidov, teh ni malo, so namreč posneli na koncertih in slavljenjih.

V oddaji smo slišali: Emanuel - Abba Oče, Hillsong Worship - Awake My Soul, Hillsong Worship - See The Light, Hillsong Worship - King of Kings, Hillsong Worship - No One But You.

Tadej VindišAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|6. 1. 2020
Dr. Ernest Petrič o Kitajski, evropskih volitvah in o vplivu sodobnih medijev.

Prva novica je lahko slovo od generala Solejmanija, a za katoličane ima prednost praznik Gospodovega razglašenja, za pravoslavne pa »badnjak«, predvečer njihovega božiča. Nismo na pragu tretje svetovne vojne, ker so interesi vpletenih drugačni kot se zdi. Novi predsednik Hrvaške in nova vlada v sosednji Avstriji. To so teme, ki jih je tokrat komentiral Ernest Petrič v oddaji »Spoznanje več ...« Med domačimi temami pa manjšinska vlada, nova kohezijska ministrica iz uvoza in tridesetletni jubilej, ko smo Slovenci stopili na pot samostojnosti.

Dr. Ernest Petrič o Kitajski, evropskih volitvah in o vplivu sodobnih medijev.

Prva novica je lahko slovo od generala Solejmanija, a za katoličane ima prednost praznik Gospodovega razglašenja, za pravoslavne pa »badnjak«, predvečer njihovega božiča. Nismo na pragu tretje svetovne vojne, ker so interesi vpletenih drugačni kot se zdi. Novi predsednik Hrvaške in nova vlada v sosednji Avstriji. To so teme, ki jih je tokrat komentiral Ernest Petrič v oddaji »Spoznanje več ...« Med domačimi temami pa manjšinska vlada, nova kohezijska ministrica iz uvoza in tridesetletni jubilej, ko smo Slovenci stopili na pot samostojnosti.

politikadružbapogovor

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ernest Petrič o Kitajski, evropskih volitvah in o vplivu sodobnih medijev.
Prva novica je lahko slovo od generala Solejmanija, a za katoličane ima prednost praznik Gospodovega razglašenja, za pravoslavne pa »badnjak«, predvečer njihovega božiča. Nismo na pragu tretje svetovne vojne, ker so interesi vpletenih drugačni kot se zdi. Novi predsednik Hrvaške in nova vlada v sosednji Avstriji. To so teme, ki jih je tokrat komentiral Ernest Petrič v oddaji »Spoznanje več ...« Med domačimi temami pa manjšinska vlada, nova kohezijska ministrica iz uvoza in tridesetletni jubilej, ko smo Slovenci stopili na pot samostojnosti.
VEČ ...|6. 1. 2020
Dr. Ernest Petrič o Kitajski, evropskih volitvah in o vplivu sodobnih medijev.
Prva novica je lahko slovo od generala Solejmanija, a za katoličane ima prednost praznik Gospodovega razglašenja, za pravoslavne pa »badnjak«, predvečer njihovega božiča. Nismo na pragu tretje svetovne vojne, ker so interesi vpletenih drugačni kot se zdi. Novi predsednik Hrvaške in nova vlada v sosednji Avstriji. To so teme, ki jih je tokrat komentiral Ernest Petrič v oddaji »Spoznanje več ...« Med domačimi temami pa manjšinska vlada, nova kohezijska ministrica iz uvoza in tridesetletni jubilej, ko smo Slovenci stopili na pot samostojnosti.

Tone Gorjup

politikadružbapogovor

Komentar tedna

VEČ ...|27. 12. 2019
Zdaj gre za Slovenijo

Tokratni komentar tedna z naslovom Zdaj gre za Slovenijo je pripravil in prebral profesor vere in kulture na Škofijski gimnaziji v Mariboru Jure Levart.

Zdaj gre za Slovenijo

Tokratni komentar tedna z naslovom Zdaj gre za Slovenijo je pripravil in prebral profesor vere in kulture na Škofijski gimnaziji v Mariboru Jure Levart.

družbakomentarJure Levart

Komentar tedna

Zdaj gre za Slovenijo
Tokratni komentar tedna z naslovom Zdaj gre za Slovenijo je pripravil in prebral profesor vere in kulture na Škofijski gimnaziji v Mariboru Jure Levart.
VEČ ...|27. 12. 2019
Zdaj gre za Slovenijo
Tokratni komentar tedna z naslovom Zdaj gre za Slovenijo je pripravil in prebral profesor vere in kulture na Škofijski gimnaziji v Mariboru Jure Levart.

Jure Levart

družbakomentarJure Levart

Moja zgodba

VEČ ...|22. 12. 2019
Aleš Nose o Rupnikovem bataljonu

V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom II. udarni ali Rupnikov bataljon avtorja Aleša Noseta. Knjiga, ki jo je založila ustanova Memores, obsega 640 strani velikega formata in 600 ohranjenih fotografij, kar predstavlja najpopolnejšo sliko te protikomunistične vojaške enote.

Aleš Nose o Rupnikovem bataljonu

V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom II. udarni ali Rupnikov bataljon avtorja Aleša Noseta. Knjiga, ki jo je založila ustanova Memores, obsega 640 strani velikega formata in 600 ohranjenih fotografij, kar predstavlja najpopolnejšo sliko te protikomunistične vojaške enote.

izobraževanjeAleš NoseRupnikov bataljonVuk Rupnik

Moja zgodba

Aleš Nose o Rupnikovem bataljonu
V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom II. udarni ali Rupnikov bataljon avtorja Aleša Noseta. Knjiga, ki jo je založila ustanova Memores, obsega 640 strani velikega formata in 600 ohranjenih fotografij, kar predstavlja najpopolnejšo sliko te protikomunistične vojaške enote.
VEČ ...|22. 12. 2019
Aleš Nose o Rupnikovem bataljonu
V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom II. udarni ali Rupnikov bataljon avtorja Aleša Noseta. Knjiga, ki jo je založila ustanova Memores, obsega 640 strani velikega formata in 600 ohranjenih fotografij, kar predstavlja najpopolnejšo sliko te protikomunistične vojaške enote.

Jože Bartolj

izobraževanjeAleš NoseRupnikov bataljonVuk Rupnik

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 12. 2019
Vzgoja za ljubezen do domovine in države

Društvo katoliških pedagogov Slovenije je konec novembra pripravilo mednarodno konferenco z naslovom Vzgoja za ljubezen do domovine in države. V prispevku lahko prisluhnete mislim predsednice Društva katoliških pedagogov Slovenije Marije Žabjek, Kaldejki, Iračanki in Slovenki Sari Bevc Jonan, visokemu predstavniku mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentinu Inzku, predsedniku Državnega sveta Alojzu Kovšci in izrednemu profesorju na Pravni fakulteti v Mariboru Borutu Holcmanu.

Vzgoja za ljubezen do domovine in države

Društvo katoliških pedagogov Slovenije je konec novembra pripravilo mednarodno konferenco z naslovom Vzgoja za ljubezen do domovine in države. V prispevku lahko prisluhnete mislim predsednice Društva katoliških pedagogov Slovenije Marije Žabjek, Kaldejki, Iračanki in Slovenki Sari Bevc Jonan, visokemu predstavniku mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentinu Inzku, predsedniku Državnega sveta Alojzu Kovšci in izrednemu profesorju na Pravni fakulteti v Mariboru Borutu Holcmanu.

domovinaslovenijainfoizobraževanjedružba

Informativni prispevki

Vzgoja za ljubezen do domovine in države
Društvo katoliških pedagogov Slovenije je konec novembra pripravilo mednarodno konferenco z naslovom Vzgoja za ljubezen do domovine in države. V prispevku lahko prisluhnete mislim predsednice Društva katoliških pedagogov Slovenije Marije Žabjek, Kaldejki, Iračanki in Slovenki Sari Bevc Jonan, visokemu predstavniku mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentinu Inzku, predsedniku Državnega sveta Alojzu Kovšci in izrednemu profesorju na Pravni fakulteti v Mariboru Borutu Holcmanu.
VEČ ...|19. 12. 2019
Vzgoja za ljubezen do domovine in države
Društvo katoliških pedagogov Slovenije je konec novembra pripravilo mednarodno konferenco z naslovom Vzgoja za ljubezen do domovine in države. V prispevku lahko prisluhnete mislim predsednice Društva katoliških pedagogov Slovenije Marije Žabjek, Kaldejki, Iračanki in Slovenki Sari Bevc Jonan, visokemu predstavniku mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentinu Inzku, predsedniku Državnega sveta Alojzu Kovšci in izrednemu profesorju na Pravni fakulteti v Mariboru Borutu Holcmanu.

Alen Salihović

domovinaslovenijainfoizobraževanjedružba

A štekaš?

VEČ ...|18. 12. 2019
David Sipoš in skupina Proper o filmu Onkraj poljan in kako je ta povezan z glasbo

Režiser David Sipoš je v oddaji predstavil kratki igrani film Onkraj poljan, ki je tudi sestavni del dokumentarno-igranega filma znaslovom Tihi večeri o F. K. Mešku. Pridružila sta se mu člana skupine Proper: Nejc podobnik in Luka Sešek, ki sta spregovorila o skladbi Ti boš tam, ki jo je Nejc napisal prav za omenjeni film. Prisluhnite...

David Sipoš in skupina Proper o filmu Onkraj poljan in kako je ta povezan z glasbo

Režiser David Sipoš je v oddaji predstavil kratki igrani film Onkraj poljan, ki je tudi sestavni del dokumentarno-igranega filma znaslovom Tihi večeri o F. K. Mešku. Pridružila sta se mu člana skupine Proper: Nejc podobnik in Luka Sešek, ki sta spregovorila o skladbi Ti boš tam, ki jo je Nejc napisal prav za omenjeni film. Prisluhnite...

mladiglasbafilmSipošMeškoProper

A štekaš?

David Sipoš in skupina Proper o filmu Onkraj poljan in kako je ta povezan z glasbo
Režiser David Sipoš je v oddaji predstavil kratki igrani film Onkraj poljan, ki je tudi sestavni del dokumentarno-igranega filma znaslovom Tihi večeri o F. K. Mešku. Pridružila sta se mu člana skupine Proper: Nejc podobnik in Luka Sešek, ki sta spregovorila o skladbi Ti boš tam, ki jo je Nejc napisal prav za omenjeni film. Prisluhnite...
VEČ ...|18. 12. 2019
David Sipoš in skupina Proper o filmu Onkraj poljan in kako je ta povezan z glasbo
Režiser David Sipoš je v oddaji predstavil kratki igrani film Onkraj poljan, ki je tudi sestavni del dokumentarno-igranega filma znaslovom Tihi večeri o F. K. Mešku. Pridružila sta se mu člana skupine Proper: Nejc podobnik in Luka Sešek, ki sta spregovorila o skladbi Ti boš tam, ki jo je Nejc napisal prav za omenjeni film. Prisluhnite...

Jure SešekLuka SešekJan Gerl

mladiglasbafilmSipošMeškoProper

Sol in luč

VEČ ...|17. 12. 2019
Aleš Kramolc: Vozim skozi življenje - fant, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje.

Tokratna oddaja Sol in luč je govorila o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš.« tako je v knjigo (izšla je pri založbi 5KA), ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš tokratni gost, Aleš Kramolc. Predstavili smo del knjige z naslovom Vozim skozi življenje in slišali del pogovora z avtorjem, ki ga je posnela kolegica Nataša Ličen.

Aleš Kramolc: Vozim skozi življenje - fant, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje.

Tokratna oddaja Sol in luč je govorila o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš.« tako je v knjigo (izšla je pri založbi 5KA), ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš tokratni gost, Aleš Kramolc. Predstavili smo del knjige z naslovom Vozim skozi življenje in slišali del pogovora z avtorjem, ki ga je posnela kolegica Nataša Ličen.

duhovnostodnosivzgoja

Sol in luč

Aleš Kramolc: Vozim skozi življenje - fant, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje.
Tokratna oddaja Sol in luč je govorila o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš.« tako je v knjigo (izšla je pri založbi 5KA), ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš tokratni gost, Aleš Kramolc. Predstavili smo del knjige z naslovom Vozim skozi življenje in slišali del pogovora z avtorjem, ki ga je posnela kolegica Nataša Ličen.
VEČ ...|17. 12. 2019
Aleš Kramolc: Vozim skozi življenje - fant, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje.
Tokratna oddaja Sol in luč je govorila o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš.« tako je v knjigo (izšla je pri založbi 5KA), ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš tokratni gost, Aleš Kramolc. Predstavili smo del knjige z naslovom Vozim skozi življenje in slišali del pogovora z avtorjem, ki ga je posnela kolegica Nataša Ličen.

Tadej SadarNataša Ličen

duhovnostodnosivzgoja

Ritem srca

VEČ ...|11. 12. 2019
Večer SKG s Petro Stopar in nov album Kanye-ja West-a

Povabili smo na Večer sodobne krščanske glasbe na Rakovniku, ki ga tokrat pripravlja Petra Stopar. Drug del oddaje pa smo namenili novemu albumu ameriškega raperja Kanye-ja West-a. Ta že z naslovom pove, da gre za povsem novo smer v glasbenem ustvarjanju tega zvezdnika - Jesus is King.

V oddaji smo slišali: Petra Stopar - Brez besed, Petra Stopar - Hodi Naprej, Kanye West - Jesus is Lord, Kanye West - Selah, Kanye West (feat. Fred Hammond) - Hands On, Kanye West - Closed On Sunday, Kanye West - Use This Gospel.

Večer SKG s Petro Stopar in nov album Kanye-ja West-a

Povabili smo na Večer sodobne krščanske glasbe na Rakovniku, ki ga tokrat pripravlja Petra Stopar. Drug del oddaje pa smo namenili novemu albumu ameriškega raperja Kanye-ja West-a. Ta že z naslovom pove, da gre za povsem novo smer v glasbenem ustvarjanju tega zvezdnika - Jesus is King.

V oddaji smo slišali: Petra Stopar - Brez besed, Petra Stopar - Hodi Naprej, Kanye West - Jesus is Lord, Kanye West - Selah, Kanye West (feat. Fred Hammond) - Hands On, Kanye West - Closed On Sunday, Kanye West - Use This Gospel.

glasbasodobna krščanska glasbaSKG večerrap

Ritem srca

Večer SKG s Petro Stopar in nov album Kanye-ja West-a
Povabili smo na Večer sodobne krščanske glasbe na Rakovniku, ki ga tokrat pripravlja Petra Stopar. Drug del oddaje pa smo namenili novemu albumu ameriškega raperja Kanye-ja West-a. Ta že z naslovom pove, da gre za povsem novo smer v glasbenem ustvarjanju tega zvezdnika - Jesus is King.

V oddaji smo slišali: Petra Stopar - Brez besed, Petra Stopar - Hodi Naprej, Kanye West - Jesus is Lord, Kanye West - Selah, Kanye West (feat. Fred Hammond) - Hands On, Kanye West - Closed On Sunday, Kanye West - Use This Gospel.
VEČ ...|11. 12. 2019
Večer SKG s Petro Stopar in nov album Kanye-ja West-a
Povabili smo na Večer sodobne krščanske glasbe na Rakovniku, ki ga tokrat pripravlja Petra Stopar. Drug del oddaje pa smo namenili novemu albumu ameriškega raperja Kanye-ja West-a. Ta že z naslovom pove, da gre za povsem novo smer v glasbenem ustvarjanju tega zvezdnika - Jesus is King.

V oddaji smo slišali: Petra Stopar - Brez besed, Petra Stopar - Hodi Naprej, Kanye West - Jesus is Lord, Kanye West - Selah, Kanye West (feat. Fred Hammond) - Hands On, Kanye West - Closed On Sunday, Kanye West - Use This Gospel.

Tadej VindišAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaSKG večerrap

Sol in luč

VEČ ...|10. 12. 2019
Benedict Groeschel: Vstani iz teme

Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Benedict Groeschel: Vstani iz teme

Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

družbaduhovnostodnosi

Sol in luč

Benedict Groeschel: Vstani iz teme
Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.
VEČ ...|10. 12. 2019
Benedict Groeschel: Vstani iz teme
Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|2. 12. 2019
Tanko, tolsto in debelo

Prva decembrska oddaja o ljudski glasbi je prinesla posnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, ki se je odvila konec oktobra v Ljubljani. Na večeru z naslovom Tanko, tolsto in debelo je bilo mogoče slišati vse te glasove: torej od visokih do nizkih, a posebna pozornost je bila namenjena dvema, ki izstopata v najvišji legi. To je tako imenovano petje na tretjo in na četrto.

Tanko, tolsto in debelo

Prva decembrska oddaja o ljudski glasbi je prinesla posnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, ki se je odvila konec oktobra v Ljubljani. Na večeru z naslovom Tanko, tolsto in debelo je bilo mogoče slišati vse te glasove: torej od visokih do nizkih, a posebna pozornost je bila namenjena dvema, ki izstopata v najvišji legi. To je tako imenovano petje na tretjo in na četrto.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Tanko, tolsto in debelo
Prva decembrska oddaja o ljudski glasbi je prinesla posnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, ki se je odvila konec oktobra v Ljubljani. Na večeru z naslovom Tanko, tolsto in debelo je bilo mogoče slišati vse te glasove: torej od visokih do nizkih, a posebna pozornost je bila namenjena dvema, ki izstopata v najvišji legi. To je tako imenovano petje na tretjo in na četrto.
VEČ ...|2. 12. 2019
Tanko, tolsto in debelo
Prva decembrska oddaja o ljudski glasbi je prinesla posnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, ki se je odvila konec oktobra v Ljubljani. Na večeru z naslovom Tanko, tolsto in debelo je bilo mogoče slišati vse te glasove: torej od visokih do nizkih, a posebna pozornost je bila namenjena dvema, ki izstopata v najvišji legi. To je tako imenovano petje na tretjo in na četrto.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|25. 11. 2019
p. mag. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione

V oddaji je bil naš gost duhovnik Branko Cestnik, ki je v teh dneh izdal tudi svoj prvi roman, o prihodu krščanstva na Ptuj, z naslovom Sonce Petovione. O tem pa tudi o aktualnem družbenem in cerkvenem življenju na pragu adventnega časa je tokrat tekla beseda.

p. mag. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione

V oddaji je bil naš gost duhovnik Branko Cestnik, ki je v teh dneh izdal tudi svoj prvi roman, o prihodu krščanstva na Ptuj, z naslovom Sonce Petovione. O tem pa tudi o aktualnem družbenem in cerkvenem življenju na pragu adventnega časa je tokrat tekla beseda.

izobraževanjepogovorkulturapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

p. mag. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione
V oddaji je bil naš gost duhovnik Branko Cestnik, ki je v teh dneh izdal tudi svoj prvi roman, o prihodu krščanstva na Ptuj, z naslovom Sonce Petovione. O tem pa tudi o aktualnem družbenem in cerkvenem življenju na pragu adventnega časa je tokrat tekla beseda.
VEČ ...|25. 11. 2019
p. mag. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione
V oddaji je bil naš gost duhovnik Branko Cestnik, ki je v teh dneh izdal tudi svoj prvi roman, o prihodu krščanstva na Ptuj, z naslovom Sonce Petovione. O tem pa tudi o aktualnem družbenem in cerkvenem življenju na pragu adventnega časa je tokrat tekla beseda.

Jože Bartolj

izobraževanjepogovorkulturapolitika

Radijski roman

VEČ ...|21. 11. 2019
Pa sem jo našel!

V Radijskem romanu smo se poslovili od humoresk p. Karla Gržana. Tokrat ste slišali še njegovo zgodbico z naslovom Pa sem jo našel!

Pa sem jo našel!

V Radijskem romanu smo se poslovili od humoresk p. Karla Gržana. Tokrat ste slišali še njegovo zgodbico z naslovom Pa sem jo našel!

kultura

Radijski roman

Pa sem jo našel!
V Radijskem romanu smo se poslovili od humoresk p. Karla Gržana. Tokrat ste slišali še njegovo zgodbico z naslovom Pa sem jo našel!
VEČ ...|21. 11. 2019
Pa sem jo našel!
V Radijskem romanu smo se poslovili od humoresk p. Karla Gržana. Tokrat ste slišali še njegovo zgodbico z naslovom Pa sem jo našel!

Marjan Bunič

kultura

Sol in luč

VEČ ...|19. 11. 2019
Thomas Erikson; Intervju z avtorjem svetovne knjižne uspešnice Obkroženi z idioti.

V eni od preteklih oddaj smo že poslušali predstavitev izjemne knjige z naslovom Obkroženi z idioti, tokrat pa smo poslušali intervju, ki smo ga z njim posneli posebej za radio Ognjišče. Erikson: Ko sem bil mlad, se nikoli nisem zares pogledal v ogledalo... Vsi mislimo, da smo nastavljeni na nekakšen osnovni program. Toda ta nam ne omogoča samorefleksije!; Zanimivo je to, da veliko ljudi želi biti rdečih, očitno so jim všeč njihove lastnosti. To so »alfe«, ti so rdeči in vsak bi rad bil »alfa«, toda večina ljudi ni. Na drugi strani pa veliko rdečih ne želi biti tako »rdeč«. Vse življenje namreč poslušajo, kako zelo so agresivni.

Thomas Erikson; Intervju z avtorjem svetovne knjižne uspešnice Obkroženi z idioti.

V eni od preteklih oddaj smo že poslušali predstavitev izjemne knjige z naslovom Obkroženi z idioti, tokrat pa smo poslušali intervju, ki smo ga z njim posneli posebej za radio Ognjišče. Erikson: Ko sem bil mlad, se nikoli nisem zares pogledal v ogledalo... Vsi mislimo, da smo nastavljeni na nekakšen osnovni program. Toda ta nam ne omogoča samorefleksije!; Zanimivo je to, da veliko ljudi želi biti rdečih, očitno so jim všeč njihove lastnosti. To so »alfe«, ti so rdeči in vsak bi rad bil »alfa«, toda večina ljudi ni. Na drugi strani pa veliko rdečih ne želi biti tako »rdeč«. Vse življenje namreč poslušajo, kako zelo so agresivni.

družbaizobraževanjeodnosi

Sol in luč

Thomas Erikson; Intervju z avtorjem svetovne knjižne uspešnice Obkroženi z idioti.
V eni od preteklih oddaj smo že poslušali predstavitev izjemne knjige z naslovom Obkroženi z idioti, tokrat pa smo poslušali intervju, ki smo ga z njim posneli posebej za radio Ognjišče. Erikson: Ko sem bil mlad, se nikoli nisem zares pogledal v ogledalo... Vsi mislimo, da smo nastavljeni na nekakšen osnovni program. Toda ta nam ne omogoča samorefleksije!; Zanimivo je to, da veliko ljudi želi biti rdečih, očitno so jim všeč njihove lastnosti. To so »alfe«, ti so rdeči in vsak bi rad bil »alfa«, toda večina ljudi ni. Na drugi strani pa veliko rdečih ne želi biti tako »rdeč«. Vse življenje namreč poslušajo, kako zelo so agresivni.
VEČ ...|19. 11. 2019
Thomas Erikson; Intervju z avtorjem svetovne knjižne uspešnice Obkroženi z idioti.
V eni od preteklih oddaj smo že poslušali predstavitev izjemne knjige z naslovom Obkroženi z idioti, tokrat pa smo poslušali intervju, ki smo ga z njim posneli posebej za radio Ognjišče. Erikson: Ko sem bil mlad, se nikoli nisem zares pogledal v ogledalo... Vsi mislimo, da smo nastavljeni na nekakšen osnovni program. Toda ta nam ne omogoča samorefleksije!; Zanimivo je to, da veliko ljudi želi biti rdečih, očitno so jim všeč njihove lastnosti. To so »alfe«, ti so rdeči in vsak bi rad bil »alfa«, toda večina ljudi ni. Na drugi strani pa veliko rdečih ne želi biti tako »rdeč«. Vse življenje namreč poslušajo, kako zelo so agresivni.

Tadej Sadar

družbaizobraževanjeodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Kulturni utrinki

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč
Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.
VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč
Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Jože Bartolj

Sol in luč

VEČ ...|12. 11. 2019
Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

družbaodnosivzgoja

Sol in luč

Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«
Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.
VEČ ...|12. 11. 2019
Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«
Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Tadej Sadar

družbaodnosivzgoja

Sol in luč

VEČ ...|5. 11. 2019
Tanja Skaza: O osebni rasti in o medsebojnih odnosih.

Ljudje lahko hodijo samo po plačo, ampak takrat niso srečni, komaj čakajo da mine dan. Denar je posledica tvojih dobrih del. Tanja Skaza, dolgoletna direktorica Plastike Skaza se je nedavno podala na novo poslovno pot. Ob predstavitvi svoje knjige z naslovom »Spremembe vredna«, smo jo gostili tudi na radiu Ognjišče.

Tanja Skaza: O osebni rasti in o medsebojnih odnosih.

Ljudje lahko hodijo samo po plačo, ampak takrat niso srečni, komaj čakajo da mine dan. Denar je posledica tvojih dobrih del. Tanja Skaza, dolgoletna direktorica Plastike Skaza se je nedavno podala na novo poslovno pot. Ob predstavitvi svoje knjige z naslovom »Spremembe vredna«, smo jo gostili tudi na radiu Ognjišče.

družbaizobraževanjeodnosi

Sol in luč

Tanja Skaza: O osebni rasti in o medsebojnih odnosih.
Ljudje lahko hodijo samo po plačo, ampak takrat niso srečni, komaj čakajo da mine dan. Denar je posledica tvojih dobrih del. Tanja Skaza, dolgoletna direktorica Plastike Skaza se je nedavno podala na novo poslovno pot. Ob predstavitvi svoje knjige z naslovom »Spremembe vredna«, smo jo gostili tudi na radiu Ognjišče.
VEČ ...|5. 11. 2019
Tanja Skaza: O osebni rasti in o medsebojnih odnosih.
Ljudje lahko hodijo samo po plačo, ampak takrat niso srečni, komaj čakajo da mine dan. Denar je posledica tvojih dobrih del. Tanja Skaza, dolgoletna direktorica Plastike Skaza se je nedavno podala na novo poslovno pot. Ob predstavitvi svoje knjige z naslovom »Spremembe vredna«, smo jo gostili tudi na radiu Ognjišče.

Tadej SadarNataša Ličen

družbaizobraževanjeodnosi

Moja zgodba

VEČ ...|3. 11. 2019
Predstavitev publikacije: Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku predstavitve publikacije z naslovom Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!, ki opisuje begunsko zgodbo družine Adamič iz Sodražice. Zaradi medvojnega in povojnega nasilja je v begunstvo, ob koncu vojne najprej odšel oče, ostali člani pa so se mu pridružili leta 1955. Adamičevi zdaj živijo v Clevelandu v Združenih državah Amerike.

Predstavitev publikacije: Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku predstavitve publikacije z naslovom Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!, ki opisuje begunsko zgodbo družine Adamič iz Sodražice. Zaradi medvojnega in povojnega nasilja je v begunstvo, ob koncu vojne najprej odšel oče, ostali člani pa so se mu pridružili leta 1955. Adamičevi zdaj živijo v Clevelandu v Združenih državah Amerike.

Jaz vem da sem Slovenka jaz ljubim domovinoMira AdamičPavla AdamičMira Kosem Bršnik

Moja zgodba

Predstavitev publikacije: Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku predstavitve publikacije z naslovom Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!, ki opisuje begunsko zgodbo družine Adamič iz Sodražice. Zaradi medvojnega in povojnega nasilja je v begunstvo, ob koncu vojne najprej odšel oče, ostali člani pa so se mu pridružili leta 1955. Adamičevi zdaj živijo v Clevelandu v Združenih državah Amerike.
VEČ ...|3. 11. 2019
Predstavitev publikacije: Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku predstavitve publikacije z naslovom Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!, ki opisuje begunsko zgodbo družine Adamič iz Sodražice. Zaradi medvojnega in povojnega nasilja je v begunstvo, ob koncu vojne najprej odšel oče, ostali člani pa so se mu pridružili leta 1955. Adamičevi zdaj živijo v Clevelandu v Združenih državah Amerike.

Jože Bartolj

Jaz vem da sem Slovenka jaz ljubim domovinoMira AdamičPavla AdamičMira Kosem Bršnik

Za življenje

VEČ ...|2. 11. 2019
Izgube so del življenja

O tem, kako sprejeti izgube bližnjih in tudi o različnih vrstah izgub smo razmišljali v tokratni oddaji s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. Izguba ljubljene osebe se namreč na svoj način zgodi tudi ob bolezni v starosti, ko se bližnji več ne odziva na našo bližino.

Izgube so del življenja

O tem, kako sprejeti izgube bližnjih in tudi o različnih vrstah izgub smo razmišljali v tokratni oddaji s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. Izguba ljubljene osebe se namreč na svoj način zgodi tudi ob bolezni v starosti, ko se bližnji več ne odziva na našo bližino.

odnosislovoizgubaduhovnostsmrt

Za življenje

Izgube so del življenja
O tem, kako sprejeti izgube bližnjih in tudi o različnih vrstah izgub smo razmišljali v tokratni oddaji s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. Izguba ljubljene osebe se namreč na svoj način zgodi tudi ob bolezni v starosti, ko se bližnji več ne odziva na našo bližino.
VEČ ...|2. 11. 2019
Izgube so del življenja
O tem, kako sprejeti izgube bližnjih in tudi o različnih vrstah izgub smo razmišljali v tokratni oddaji s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. Izguba ljubljene osebe se namreč na svoj način zgodi tudi ob bolezni v starosti, ko se bližnji več ne odziva na našo bližino.

Blaž Lesnik

odnosislovoizgubaduhovnostsmrt

Radijski roman

VEČ ...|31. 10. 2019
Karel Gržan - humoreske, 27. del

Pred nami je humoreska patra Karla Gržana z naslovom Jaz, stereo tip.

Karel Gržan - humoreske, 27. del

Pred nami je humoreska patra Karla Gržana z naslovom Jaz, stereo tip.

humoreskaGržansmeh

Radijski roman

Karel Gržan - humoreske, 27. del
Pred nami je humoreska patra Karla Gržana z naslovom Jaz, stereo tip.
VEČ ...|31. 10. 2019
Karel Gržan - humoreske, 27. del
Pred nami je humoreska patra Karla Gržana z naslovom Jaz, stereo tip.

Marjan Bunič

humoreskaGržansmeh

Via positiva

VEČ ...|31. 10. 2019
Žalovanje nima pravil

Pozitivno govoriti o žalovanju se zdi na prvi pogled paradoksalno. P. dr. Ivan Platovnjak je predstavil nova razmišljanja o tem procesu, ki je med najtežjimi v življenju, s katerim se soočamo ljudje. Vsak lahko žaluje nekoliko drugače, ker smo edinstveni, se nas tudi slovo ljubljenih drugače dotakne, to si moramo dopustiti.

Žalovanje nima pravil

Pozitivno govoriti o žalovanju se zdi na prvi pogled paradoksalno. P. dr. Ivan Platovnjak je predstavil nova razmišljanja o tem procesu, ki je med najtežjimi v življenju, s katerim se soočamo ljudje. Vsak lahko žaluje nekoliko drugače, ker smo edinstveni, se nas tudi slovo ljubljenih drugače dotakne, to si moramo dopustiti.

družbaduhovnostizobraževanjesvetovanjevzgojaodnosikulturapogovor

Via positiva

Žalovanje nima pravil
Pozitivno govoriti o žalovanju se zdi na prvi pogled paradoksalno. P. dr. Ivan Platovnjak je predstavil nova razmišljanja o tem procesu, ki je med najtežjimi v življenju, s katerim se soočamo ljudje. Vsak lahko žaluje nekoliko drugače, ker smo edinstveni, se nas tudi slovo ljubljenih drugače dotakne, to si moramo dopustiti.
VEČ ...|31. 10. 2019
Žalovanje nima pravil
Pozitivno govoriti o žalovanju se zdi na prvi pogled paradoksalno. P. dr. Ivan Platovnjak je predstavil nova razmišljanja o tem procesu, ki je med najtežjimi v življenju, s katerim se soočamo ljudje. Vsak lahko žaluje nekoliko drugače, ker smo edinstveni, se nas tudi slovo ljubljenih drugače dotakne, to si moramo dopustiti.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjesvetovanjevzgojaodnosikulturapogovor

Sveta maša

VEČ ...|29. 10. 2019
Spominska sv. maša za Davida Tasića iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani smo prenašali spominsko sv. mašo za Davida Tasića. Somaševanje je vodil nadškof Anton Stres. Orglal je Saša Frelih Mišo. Pri sveti maši je pela tudi Lejla Irgel in vokalna skupina Prijatelji iz Šentvida pri Stični pod vodstvom Robija Markoviča. Po sv. maši so pokojnemu Davidu Tasiću v slovo spregovorili Marko Klavora, Peter Bergant, Igor Omerza, Milan Zver, Jože Možina in Aleš Primc.

Spominska sv. maša za Davida Tasića iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani smo prenašali spominsko sv. mašo za Davida Tasića. Somaševanje je vodil nadškof Anton Stres. Orglal je Saša Frelih Mišo. Pri sveti maši je pela tudi Lejla Irgel in vokalna skupina Prijatelji iz Šentvida pri Stični pod vodstvom Robija Markoviča. Po sv. maši so pokojnemu Davidu Tasiću v slovo spregovorili Marko Klavora, Peter Bergant, Igor Omerza, Milan Zver, Jože Možina in Aleš Primc.

duhovnost

Sveta maša

Spominska sv. maša za Davida Tasića iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani smo prenašali spominsko sv. mašo za Davida Tasića. Somaševanje je vodil nadškof Anton Stres. Orglal je Saša Frelih Mišo. Pri sveti maši je pela tudi Lejla Irgel in vokalna skupina Prijatelji iz Šentvida pri Stični pod vodstvom Robija Markoviča. Po sv. maši so pokojnemu Davidu Tasiću v slovo spregovorili Marko Klavora, Peter Bergant, Igor Omerza, Milan Zver, Jože Možina in Aleš Primc.
VEČ ...|29. 10. 2019
Spominska sv. maša za Davida Tasića iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani smo prenašali spominsko sv. mašo za Davida Tasića. Somaševanje je vodil nadškof Anton Stres. Orglal je Saša Frelih Mišo. Pri sveti maši je pela tudi Lejla Irgel in vokalna skupina Prijatelji iz Šentvida pri Stični pod vodstvom Robija Markoviča. Po sv. maši so pokojnemu Davidu Tasiću v slovo spregovorili Marko Klavora, Peter Bergant, Igor Omerza, Milan Zver, Jože Možina in Aleš Primc.

Radio Ognjišče

duhovnost

Petkov večer

VEČ ...|25. 10. 2019
Spomini...

Pogledali smo med spomine in se posvetili slovesu. Na pragu jeseni smo namreč pomahali v slovo kar nekaj ustvarjalcem narodno zabavne glasbe. Z besedami in njihovim delom smo se spomnili: basista Janeza Dolenca, pesnice Malči Božič, glasbenika Vinka Cverleta in pevcev Staneta Mancinija in Julija Brodnika. Njihova glasba je naš najlepši poklon.

Spomini...

Pogledali smo med spomine in se posvetili slovesu. Na pragu jeseni smo namreč pomahali v slovo kar nekaj ustvarjalcem narodno zabavne glasbe. Z besedami in njihovim delom smo se spomnili: basista Janeza Dolenca, pesnice Malči Božič, glasbenika Vinka Cverleta in pevcev Staneta Mancinija in Julija Brodnika. Njihova glasba je naš najlepši poklon.

glasbakultura

Petkov večer

Spomini...
Pogledali smo med spomine in se posvetili slovesu. Na pragu jeseni smo namreč pomahali v slovo kar nekaj ustvarjalcem narodno zabavne glasbe. Z besedami in njihovim delom smo se spomnili: basista Janeza Dolenca, pesnice Malči Božič, glasbenika Vinka Cverleta in pevcev Staneta Mancinija in Julija Brodnika. Njihova glasba je naš najlepši poklon.
VEČ ...|25. 10. 2019
Spomini...
Pogledali smo med spomine in se posvetili slovesu. Na pragu jeseni smo namreč pomahali v slovo kar nekaj ustvarjalcem narodno zabavne glasbe. Z besedami in njihovim delom smo se spomnili: basista Janeza Dolenca, pesnice Malči Božič, glasbenika Vinka Cverleta in pevcev Staneta Mancinija in Julija Brodnika. Njihova glasba je naš najlepši poklon.

Jure Sešek

glasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 10. 2019
Po sili vojak 2 - Elite starejše železne dobe

V Gorenjskem muzeju v Kranju so odprli razstavo Po sili vojak II - prisilno mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemško vojsko 1943-1945.Dolenjski muzej Novo mesto vabi na odprtje arheološke razstave Bratje po orožju s podnaslovom Elite starejše železne dobe.

Po sili vojak 2 - Elite starejše železne dobe

V Gorenjskem muzeju v Kranju so odprli razstavo Po sili vojak II - prisilno mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemško vojsko 1943-1945.Dolenjski muzej Novo mesto vabi na odprtje arheološke razstave Bratje po orožju s podnaslovom Elite starejše železne dobe.

Monika Kokal Kočevar

Kulturni utrinki

Po sili vojak 2 - Elite starejše železne dobe
V Gorenjskem muzeju v Kranju so odprli razstavo Po sili vojak II - prisilno mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemško vojsko 1943-1945.Dolenjski muzej Novo mesto vabi na odprtje arheološke razstave Bratje po orožju s podnaslovom Elite starejše železne dobe.
VEČ ...|25. 10. 2019
Po sili vojak 2 - Elite starejše železne dobe
V Gorenjskem muzeju v Kranju so odprli razstavo Po sili vojak II - prisilno mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemško vojsko 1943-1945.Dolenjski muzej Novo mesto vabi na odprtje arheološke razstave Bratje po orožju s podnaslovom Elite starejše železne dobe.

Jože Bartolj

Monika Kokal Kočevar

Naš pogled

VEČ ...|22. 10. 2019
Silvestra Sadar: Ulica da ali ne

Ko se je 10. oktobra zgodil protest Rešimo Slovenijo na Prešernovem trgu v Ljubljani, sem se spomnila protestov v letih Janševe vlade. Kaj točno je prignalo množice predvsem na ulice Ljubljane in Maribora, da imajo na internetu, Wikipediji, kar samostojno stran z naslovom Protesti v Sloveniji v letih 2012 do 2014? Bi verjeli, če vam povem, da je bilo samo v novembru in decembru leta 2012 kar sedemnajst protestov. Pet vseslovenskih splošnih vstaj se je odvilo v samo petih mesecih. Do junija 2014 se je zvrstilo še 29 protestov in njihovih slavnih obletnic. Preteči naslovi Gotof je! Mariborska vstaja, Nesimo ga vun! Spečimo hobotnico! Pometimo jih vun! so polnili takratne medije.

Silvestra Sadar: Ulica da ali ne

Ko se je 10. oktobra zgodil protest Rešimo Slovenijo na Prešernovem trgu v Ljubljani, sem se spomnila protestov v letih Janševe vlade. Kaj točno je prignalo množice predvsem na ulice Ljubljane in Maribora, da imajo na internetu, Wikipediji, kar samostojno stran z naslovom Protesti v Sloveniji v letih 2012 do 2014? Bi verjeli, če vam povem, da je bilo samo v novembru in decembru leta 2012 kar sedemnajst protestov. Pet vseslovenskih splošnih vstaj se je odvilo v samo petih mesecih. Do junija 2014 se je zvrstilo še 29 protestov in njihovih slavnih obletnic. Preteči naslovi Gotof je! Mariborska vstaja, Nesimo ga vun! Spečimo hobotnico! Pometimo jih vun! so polnili takratne medije.

komentar

Naš pogled

Silvestra Sadar: Ulica da ali ne
Ko se je 10. oktobra zgodil protest Rešimo Slovenijo na Prešernovem trgu v Ljubljani, sem se spomnila protestov v letih Janševe vlade. Kaj točno je prignalo množice predvsem na ulice Ljubljane in Maribora, da imajo na internetu, Wikipediji, kar samostojno stran z naslovom Protesti v Sloveniji v letih 2012 do 2014? Bi verjeli, če vam povem, da je bilo samo v novembru in decembru leta 2012 kar sedemnajst protestov. Pet vseslovenskih splošnih vstaj se je odvilo v samo petih mesecih. Do junija 2014 se je zvrstilo še 29 protestov in njihovih slavnih obletnic. Preteči naslovi Gotof je! Mariborska vstaja, Nesimo ga vun! Spečimo hobotnico! Pometimo jih vun! so polnili takratne medije.
VEČ ...|22. 10. 2019
Silvestra Sadar: Ulica da ali ne
Ko se je 10. oktobra zgodil protest Rešimo Slovenijo na Prešernovem trgu v Ljubljani, sem se spomnila protestov v letih Janševe vlade. Kaj točno je prignalo množice predvsem na ulice Ljubljane in Maribora, da imajo na internetu, Wikipediji, kar samostojno stran z naslovom Protesti v Sloveniji v letih 2012 do 2014? Bi verjeli, če vam povem, da je bilo samo v novembru in decembru leta 2012 kar sedemnajst protestov. Pet vseslovenskih splošnih vstaj se je odvilo v samo petih mesecih. Do junija 2014 se je zvrstilo še 29 protestov in njihovih slavnih obletnic. Preteči naslovi Gotof je! Mariborska vstaja, Nesimo ga vun! Spečimo hobotnico! Pometimo jih vun! so polnili takratne medije.

Silvestra Sadar

komentar

A štekaš?

VEČ ...|16. 10. 2019
Prihaja prvi slovenski muzikalni film z naslovom Tim. V oddaji boste slišali kaj o njem pravijo njegovi ustvarjalci in kaj je novega v svetu popularne glasbe.

Predstavljene skladbe: Niall Horan - Nice To Meet Ya; Julia Michaels – If you need me; Karra – Spet in spet; The Script – The last time; Zedd & Kehlani - Good Thing; Joker Out – Gola; Maroon 5 – Memories; Dan + Shay, Justin Bieber - 10,000 Hours; Harry Styles – Lights up; Lavender - Jesen.

Prihaja prvi slovenski muzikalni film z naslovom Tim. V oddaji boste slišali kaj o njem pravijo njegovi ustvarjalci in kaj je novega v svetu popularne glasbe.

Predstavljene skladbe: Niall Horan - Nice To Meet Ya; Julia Michaels – If you need me; Karra – Spet in spet; The Script – The last time; Zedd & Kehlani - Good Thing; Joker Out – Gola; Maroon 5 – Memories; Dan + Shay, Justin Bieber - 10,000 Hours; Harry Styles – Lights up; Lavender - Jesen.

glasbamladi

A štekaš?

Prihaja prvi slovenski muzikalni film z naslovom Tim. V oddaji boste slišali kaj o njem pravijo njegovi ustvarjalci in kaj je novega v svetu popularne glasbe.
Predstavljene skladbe: Niall Horan - Nice To Meet Ya; Julia Michaels – If you need me; Karra – Spet in spet; The Script – The last time; Zedd & Kehlani - Good Thing; Joker Out – Gola; Maroon 5 – Memories; Dan + Shay, Justin Bieber - 10,000 Hours; Harry Styles – Lights up; Lavender - Jesen.
VEČ ...|16. 10. 2019
Prihaja prvi slovenski muzikalni film z naslovom Tim. V oddaji boste slišali kaj o njem pravijo njegovi ustvarjalci in kaj je novega v svetu popularne glasbe.
Predstavljene skladbe: Niall Horan - Nice To Meet Ya; Julia Michaels – If you need me; Karra – Spet in spet; The Script – The last time; Zedd & Kehlani - Good Thing; Joker Out – Gola; Maroon 5 – Memories; Dan + Shay, Justin Bieber - 10,000 Hours; Harry Styles – Lights up; Lavender - Jesen.

Marjan BuničJan Gerl

glasbamladi

Od slike do besede

VEČ ...|15. 10. 2019
Jurij Humar - čudodelnik s Primskovega

Mohorjeva založba iz Celovca je ob dvestoletnici rojstva izdala ponatih knjige z naslovom :Jurij Humar, čudodelnik s Primskovega. O tem znamenitem duhovniku govorimo z župnikom na Primskovem - Jožetom Hauptmanom.

Jurij Humar - čudodelnik s Primskovega

Mohorjeva založba iz Celovca je ob dvestoletnici rojstva izdala ponatih knjige z naslovom :Jurij Humar, čudodelnik s Primskovega. O tem znamenitem duhovniku govorimo z župnikom na Primskovem - Jožetom Hauptmanom.

duhovnostizobraževanje

Od slike do besede

Jurij Humar - čudodelnik s Primskovega
Mohorjeva založba iz Celovca je ob dvestoletnici rojstva izdala ponatih knjige z naslovom :Jurij Humar, čudodelnik s Primskovega. O tem znamenitem duhovniku govorimo z župnikom na Primskovem - Jožetom Hauptmanom.
VEČ ...|15. 10. 2019
Jurij Humar - čudodelnik s Primskovega
Mohorjeva založba iz Celovca je ob dvestoletnici rojstva izdala ponatih knjige z naslovom :Jurij Humar, čudodelnik s Primskovega. O tem znamenitem duhovniku govorimo z župnikom na Primskovem - Jožetom Hauptmanom.

Mateja Subotičanec

duhovnostizobraževanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 10. 2019
Ddr. Nataša Golob o razstavi Odlično mesto Ljubljansko

V četrtek 10. oktober bodo v Narodni galeriji v Ljubljani odprli novo razstavo z naslovom Odlično mesto Ljubljansko in njegov prvi škof Sigismund Lamberg (1420-1488).

Ddr. Nataša Golob o razstavi Odlično mesto Ljubljansko

V četrtek 10. oktober bodo v Narodni galeriji v Ljubljani odprli novo razstavo z naslovom Odlično mesto Ljubljansko in njegov prvi škof Sigismund Lamberg (1420-1488).

kulturaNataša GolobSigismund Lamberg

Kulturni utrinki

Ddr. Nataša Golob o razstavi Odlično mesto Ljubljansko
V četrtek 10. oktober bodo v Narodni galeriji v Ljubljani odprli novo razstavo z naslovom Odlično mesto Ljubljansko in njegov prvi škof Sigismund Lamberg (1420-1488).
VEČ ...|3. 10. 2019
Ddr. Nataša Golob o razstavi Odlično mesto Ljubljansko
V četrtek 10. oktober bodo v Narodni galeriji v Ljubljani odprli novo razstavo z naslovom Odlično mesto Ljubljansko in njegov prvi škof Sigismund Lamberg (1420-1488).

Jože Bartolj

kulturaNataša GolobSigismund Lamberg

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 9. 2019
Kustos za en dan Rafko Valenčič - Razstava Aleša Novaka - KD Mohorjan Prevalje vabi na glasbeno jesen

Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.

Kustos za en dan Rafko Valenčič - Razstava Aleša Novaka - KD Mohorjan Prevalje vabi na glasbeno jesen

Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.

kulturaRafko ValenčičJožko KertBoštjan Novak

Kulturni utrinki

Kustos za en dan Rafko Valenčič - Razstava Aleša Novaka - KD Mohorjan Prevalje vabi na glasbeno jesen
Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.
VEČ ...|18. 9. 2019
Kustos za en dan Rafko Valenčič - Razstava Aleša Novaka - KD Mohorjan Prevalje vabi na glasbeno jesen
Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.

Jože Bartolj

kulturaRafko ValenčičJožko KertBoštjan Novak

Sol in luč

VEČ ...|17. 9. 2019
Thomas Erikson; O štirih vrstah vedenjskih tipov.

Vsi smo se že kdaj spraševali zakaj nekateri ničesar ne razumejo. Rdeči so dominantni in gospodovalni, rumeni družabni in optimistični, zeleni so sproščeni in prijazni, modri pa analitični in natančni. Predstavili smo knjigo (mednarodno uspešnico) z naslovom Obkroženi z idioti, avtorja Thomasa Eriksona.

Thomas Erikson; O štirih vrstah vedenjskih tipov.

Vsi smo se že kdaj spraševali zakaj nekateri ničesar ne razumejo. Rdeči so dominantni in gospodovalni, rumeni družabni in optimistični, zeleni so sproščeni in prijazni, modri pa analitični in natančni. Predstavili smo knjigo (mednarodno uspešnico) z naslovom Obkroženi z idioti, avtorja Thomasa Eriksona.

družbaodnosi

Sol in luč

Thomas Erikson; O štirih vrstah vedenjskih tipov.
Vsi smo se že kdaj spraševali zakaj nekateri ničesar ne razumejo. Rdeči so dominantni in gospodovalni, rumeni družabni in optimistični, zeleni so sproščeni in prijazni, modri pa analitični in natančni. Predstavili smo knjigo (mednarodno uspešnico) z naslovom Obkroženi z idioti, avtorja Thomasa Eriksona.
VEČ ...|17. 9. 2019
Thomas Erikson; O štirih vrstah vedenjskih tipov.
Vsi smo se že kdaj spraševali zakaj nekateri ničesar ne razumejo. Rdeči so dominantni in gospodovalni, rumeni družabni in optimistični, zeleni so sproščeni in prijazni, modri pa analitični in natančni. Predstavili smo knjigo (mednarodno uspešnico) z naslovom Obkroženi z idioti, avtorja Thomasa Eriksona.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Moja zgodba

VEČ ...|15. 9. 2019
Branko Rebozov - Spomini in misli

V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Spomini in misli Branka Rebozova. Avtor se spominja svojih doživetij iz vojnega časa in prvih povojnih let. Kritično razmišlja o revoluciji, partizanstvu, domobranstvu, pa tudi o britanski prevari ob vračanju domobrancev in civilistov v Jugoslavijo ter nemoči slovenskih voditeljev, da bi to preprečili. Knjigo so predstavili publicist Ivo Jevnikar, mladostni prijatelj Božidar Trefalt in bibliotekarka ter zgodovinarka dr. Rozina Švent.

Branko Rebozov - Spomini in misli

V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Spomini in misli Branka Rebozova. Avtor se spominja svojih doživetij iz vojnega časa in prvih povojnih let. Kritično razmišlja o revoluciji, partizanstvu, domobranstvu, pa tudi o britanski prevari ob vračanju domobrancev in civilistov v Jugoslavijo ter nemoči slovenskih voditeljev, da bi to preprečili. Knjigo so predstavili publicist Ivo Jevnikar, mladostni prijatelj Božidar Trefalt in bibliotekarka ter zgodovinarka dr. Rozina Švent.

Branko RebozvSpomini in misliIvo JevnikarRozina ŠventBožidar Trefalt

Moja zgodba

Branko Rebozov - Spomini in misli
V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Spomini in misli Branka Rebozova. Avtor se spominja svojih doživetij iz vojnega časa in prvih povojnih let. Kritično razmišlja o revoluciji, partizanstvu, domobranstvu, pa tudi o britanski prevari ob vračanju domobrancev in civilistov v Jugoslavijo ter nemoči slovenskih voditeljev, da bi to preprečili. Knjigo so predstavili publicist Ivo Jevnikar, mladostni prijatelj Božidar Trefalt in bibliotekarka ter zgodovinarka dr. Rozina Švent.
VEČ ...|15. 9. 2019
Branko Rebozov - Spomini in misli
V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Spomini in misli Branka Rebozova. Avtor se spominja svojih doživetij iz vojnega časa in prvih povojnih let. Kritično razmišlja o revoluciji, partizanstvu, domobranstvu, pa tudi o britanski prevari ob vračanju domobrancev in civilistov v Jugoslavijo ter nemoči slovenskih voditeljev, da bi to preprečili. Knjigo so predstavili publicist Ivo Jevnikar, mladostni prijatelj Božidar Trefalt in bibliotekarka ter zgodovinarka dr. Rozina Švent.

Jože Bartolj

Branko RebozvSpomini in misliIvo JevnikarRozina ŠventBožidar Trefalt

Radijski roman

VEČ ...|12. 9. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - enaindvajseti del

Iz knjige Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin - kaplan Karli v smešnih prigodah svojega življenja tokrat beremo humoresko z naslovom Osji ples.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - enaindvajseti del

Iz knjige Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin - kaplan Karli v smešnih prigodah svojega življenja tokrat beremo humoresko z naslovom Osji ples.

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - enaindvajseti del
Iz knjige Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin - kaplan Karli v smešnih prigodah svojega življenja tokrat beremo humoresko z naslovom Osji ples.
VEČ ...|12. 9. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - enaindvajseti del
Iz knjige Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin - kaplan Karli v smešnih prigodah svojega življenja tokrat beremo humoresko z naslovom Osji ples.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|8. 9. 2019
O Antonu Martinu Slomšku

V oddaji smo slišali odlomke z okrogle mize z naslovom Maribor brez leta 1859 ob 160-letnici prenosa škofijskega sedeža iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor.

O Antonu Martinu Slomšku

V oddaji smo slišali odlomke z okrogle mize z naslovom Maribor brez leta 1859 ob 160-letnici prenosa škofijskega sedeža iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor.

duhovnostspomin

Utrip Cerkve v Sloveniji

O Antonu Martinu Slomšku
V oddaji smo slišali odlomke z okrogle mize z naslovom Maribor brez leta 1859 ob 160-letnici prenosa škofijskega sedeža iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor.
VEČ ...|8. 9. 2019
O Antonu Martinu Slomšku
V oddaji smo slišali odlomke z okrogle mize z naslovom Maribor brez leta 1859 ob 160-letnici prenosa škofijskega sedeža iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor.

Petra StoparSilvestra Sadar

duhovnostspomin

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 9. 2019
Jože Bartolj: razstava Romanje za/s človekom

V Galeriji Družina razstavlja svoja dela umetnik Jože Bartolj. Gre za pregledno razstavo z naslovom Romanje za/s človekom.

Jože Bartolj: razstava Romanje za/s človekom

V Galeriji Družina razstavlja svoja dela umetnik Jože Bartolj. Gre za pregledno razstavo z naslovom Romanje za/s človekom.

kulturaumetnostrazstavagalerija DružinaBartolj

Kulturni utrinki

Jože Bartolj: razstava Romanje za/s človekom
V Galeriji Družina razstavlja svoja dela umetnik Jože Bartolj. Gre za pregledno razstavo z naslovom Romanje za/s človekom.
VEČ ...|4. 9. 2019
Jože Bartolj: razstava Romanje za/s človekom
V Galeriji Družina razstavlja svoja dela umetnik Jože Bartolj. Gre za pregledno razstavo z naslovom Romanje za/s človekom.

Marjan Bunič

kulturaumetnostrazstavagalerija DružinaBartolj

Sobotna iskrica

VEČ ...|31. 8. 2019
Slovo od počitnic (z Janezom Bitencem in Ferijem Lainščkom)

Janez Bitenc je v svojih pesmicah slikal svet, življenje, rože in živali, igrače in veselje. Feri lainšček pa je pesniško pero po otroško usmeril v živali z domačega dvorišča. Mi smo dodali še nekaj zgodbic o živalih in nastala je poletna Sobotna iskrica, ki se poslavlja od počitnic.

Slovo od počitnic (z Janezom Bitencem in Ferijem Lainščkom)

Janez Bitenc je v svojih pesmicah slikal svet, življenje, rože in živali, igrače in veselje. Feri lainšček pa je pesniško pero po otroško usmeril v živali z domačega dvorišča. Mi smo dodali še nekaj zgodbic o živalih in nastala je poletna Sobotna iskrica, ki se poslavlja od počitnic.

otrociLainščekBitenc

Sobotna iskrica

Slovo od počitnic (z Janezom Bitencem in Ferijem Lainščkom)
Janez Bitenc je v svojih pesmicah slikal svet, življenje, rože in živali, igrače in veselje. Feri lainšček pa je pesniško pero po otroško usmeril v živali z domačega dvorišča. Mi smo dodali še nekaj zgodbic o živalih in nastala je poletna Sobotna iskrica, ki se poslavlja od počitnic.
VEČ ...|31. 8. 2019
Slovo od počitnic (z Janezom Bitencem in Ferijem Lainščkom)
Janez Bitenc je v svojih pesmicah slikal svet, življenje, rože in živali, igrače in veselje. Feri lainšček pa je pesniško pero po otroško usmeril v živali z domačega dvorišča. Mi smo dodali še nekaj zgodbic o živalih in nastala je poletna Sobotna iskrica, ki se poslavlja od počitnic.

Jure Sešek

otrociLainščekBitenc

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 8. 2019
Peticija Boris Pahor v učebnike - Razstava pred Šuštarsko nedeljo - Simfonija Kopra

Ob 106. rojstnem dnevu Borisa Pahorja so objavili spletno peticijo, da bi akademika z njegovimi deli uvrstili med obvezne avtorje četrtega letnika gimnazij in srednjih šol.Pred Šuštarsko nedeljo so odprli razstavo z naslovom Slovo od Peka ... Peko živi.Potniški terminal Luke Koper bo 14. septembra gostil edinstven koncert z naslovom Simfonija Kopra.

Peticija Boris Pahor v učebnike - Razstava pred Šuštarsko nedeljo - Simfonija Kopra

Ob 106. rojstnem dnevu Borisa Pahorja so objavili spletno peticijo, da bi akademika z njegovimi deli uvrstili med obvezne avtorje četrtega letnika gimnazij in srednjih šol.Pred Šuštarsko nedeljo so odprli razstavo z naslovom Slovo od Peka ... Peko živi.Potniški terminal Luke Koper bo 14. septembra gostil edinstven koncert z naslovom Simfonija Kopra.

kulturaDavid Bandelj

Kulturni utrinki

Peticija Boris Pahor v učebnike - Razstava pred Šuštarsko nedeljo - Simfonija Kopra
Ob 106. rojstnem dnevu Borisa Pahorja so objavili spletno peticijo, da bi akademika z njegovimi deli uvrstili med obvezne avtorje četrtega letnika gimnazij in srednjih šol.Pred Šuštarsko nedeljo so odprli razstavo z naslovom Slovo od Peka ... Peko živi.Potniški terminal Luke Koper bo 14. septembra gostil edinstven koncert z naslovom Simfonija Kopra.
VEČ ...|30. 8. 2019
Peticija Boris Pahor v učebnike - Razstava pred Šuštarsko nedeljo - Simfonija Kopra
Ob 106. rojstnem dnevu Borisa Pahorja so objavili spletno peticijo, da bi akademika z njegovimi deli uvrstili med obvezne avtorje četrtega letnika gimnazij in srednjih šol.Pred Šuštarsko nedeljo so odprli razstavo z naslovom Slovo od Peka ... Peko živi.Potniški terminal Luke Koper bo 14. septembra gostil edinstven koncert z naslovom Simfonija Kopra.

Jože Bartolj

kulturaDavid Bandelj

Radijski roman

VEČ ...|29. 8. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - devetnajsti del

Tokrat je pred nami humoreska p. Karla Gržana z naslovom Slaba usluga.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - devetnajsti del

Tokrat je pred nami humoreska p. Karla Gržana z naslovom Slaba usluga.

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - devetnajsti del
Tokrat je pred nami humoreska p. Karla Gržana z naslovom Slaba usluga.
VEČ ...|29. 8. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - devetnajsti del
Tokrat je pred nami humoreska p. Karla Gržana z naslovom Slaba usluga.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 8. 2019
Razstava Dekle iz ozadja zgodovine

V Gorenjskem muzeju v Kranju je še do sredine septembra na ogled razstava z naslovom Dekle iz ozadja zgodovine, ki predstavlja Ljudmilo Belcijan in njeno pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. To je dokumentarna razstava Gorenjskega muzeja Kranj, ki je nastala v sodelovanju Slovenskega Etnografskega muzeja. Avtorja sta Alenka Pipan in dr. Marko Frelih.

Razstava Dekle iz ozadja zgodovine

V Gorenjskem muzeju v Kranju je še do sredine septembra na ogled razstava z naslovom Dekle iz ozadja zgodovine, ki predstavlja Ljudmilo Belcijan in njeno pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. To je dokumentarna razstava Gorenjskega muzeja Kranj, ki je nastala v sodelovanju Slovenskega Etnografskega muzeja. Avtorja sta Alenka Pipan in dr. Marko Frelih.

kulturaMarko FrelihAlenka PipanLjudmila Belcijan

Kulturni utrinki

Razstava Dekle iz ozadja zgodovine
V Gorenjskem muzeju v Kranju je še do sredine septembra na ogled razstava z naslovom Dekle iz ozadja zgodovine, ki predstavlja Ljudmilo Belcijan in njeno pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. To je dokumentarna razstava Gorenjskega muzeja Kranj, ki je nastala v sodelovanju Slovenskega Etnografskega muzeja. Avtorja sta Alenka Pipan in dr. Marko Frelih.
VEČ ...|29. 8. 2019
Razstava Dekle iz ozadja zgodovine
V Gorenjskem muzeju v Kranju je še do sredine septembra na ogled razstava z naslovom Dekle iz ozadja zgodovine, ki predstavlja Ljudmilo Belcijan in njeno pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. To je dokumentarna razstava Gorenjskega muzeja Kranj, ki je nastala v sodelovanju Slovenskega Etnografskega muzeja. Avtorja sta Alenka Pipan in dr. Marko Frelih.

Jože Bartolj

kulturaMarko FrelihAlenka PipanLjudmila Belcijan

Radijski roman

VEČ ...|22. 8. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - osemnajsti del

Tokrat lahko v rubriki Radijski roman prisluhnete humoreski p. Karla Gržana z naslovom Kako sem potegnil črto.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - osemnajsti del

Tokrat lahko v rubriki Radijski roman prisluhnete humoreski p. Karla Gržana z naslovom Kako sem potegnil črto.

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - osemnajsti del
Tokrat lahko v rubriki Radijski roman prisluhnete humoreski p. Karla Gržana z naslovom Kako sem potegnil črto.
VEČ ...|22. 8. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - osemnajsti del
Tokrat lahko v rubriki Radijski roman prisluhnete humoreski p. Karla Gržana z naslovom Kako sem potegnil črto.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 8. 2019
David Zabukovnik o prireditvi Družina poje

V Andražu, pod Goro Oljko bo v nedeljo, 25. avgusta, ob 14.30 pod šotorom na igrišču prireditev družinskega petja vseh Slovencev z naslovom Družina poje. Letošnja je 36. po vrsti in bo v vsakem vremenu.

David Zabukovnik o prireditvi Družina poje

V Andražu, pod Goro Oljko bo v nedeljo, 25. avgusta, ob 14.30 pod šotorom na igrišču prireditev družinskega petja vseh Slovencev z naslovom Družina poje. Letošnja je 36. po vrsti in bo v vsakem vremenu.

kultura

Kulturni utrinki

David Zabukovnik o prireditvi Družina poje
V Andražu, pod Goro Oljko bo v nedeljo, 25. avgusta, ob 14.30 pod šotorom na igrišču prireditev družinskega petja vseh Slovencev z naslovom Družina poje. Letošnja je 36. po vrsti in bo v vsakem vremenu.
VEČ ...|16. 8. 2019
David Zabukovnik o prireditvi Družina poje
V Andražu, pod Goro Oljko bo v nedeljo, 25. avgusta, ob 14.30 pod šotorom na igrišču prireditev družinskega petja vseh Slovencev z naslovom Družina poje. Letošnja je 36. po vrsti in bo v vsakem vremenu.

Jože Bartolj

kultura

Komentar Domovina.je

VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

infopolitikakomentardomovina

Komentar Domovina.je

Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.
VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar

infopolitikakomentardomovina

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|11. 8. 2019
Višarje 2019

Na Svetih Višarjah je tudi letos potekalo Romanje treh Slovenij. V oddaji ste slišali posnetek predavanje vrhovnega sodnika Jana Zobca z naslovom Tri Slovenije - ena identiteta in pridigo škofa Jurija Bizjaka.

Višarje 2019

Na Svetih Višarjah je tudi letos potekalo Romanje treh Slovenij. V oddaji ste slišali posnetek predavanje vrhovnega sodnika Jana Zobca z naslovom Tri Slovenije - ena identiteta in pridigo škofa Jurija Bizjaka.

inforojaki

Slovencem po svetu in domovini

Višarje 2019
Na Svetih Višarjah je tudi letos potekalo Romanje treh Slovenij. V oddaji ste slišali posnetek predavanje vrhovnega sodnika Jana Zobca z naslovom Tri Slovenije - ena identiteta in pridigo škofa Jurija Bizjaka.
VEČ ...|11. 8. 2019
Višarje 2019
Na Svetih Višarjah je tudi letos potekalo Romanje treh Slovenij. V oddaji ste slišali posnetek predavanje vrhovnega sodnika Jana Zobca z naslovom Tri Slovenije - ena identiteta in pridigo škofa Jurija Bizjaka.

Matjaž Merljak

inforojaki

O klasiki drugače

VEČ ...|11. 8. 2019
Tri evharistične pesmi in Čandoška himna G. F. Haendla.

Poslušali smo razlago treh evharističnih pesmi (in tudi poslušali dva posnetka: O, Jezus, sladki moj spomin in O kam Gospod), v drugem delu pa še uglasbitev prepesnjenega Psalma št. 27 z naslovom Gospod je moj pastir, ki ga je v zbirki Čandoških himen, izdal skladatelj Georg Friedrich Haendel.

Tri evharistične pesmi in Čandoška himna G. F. Haendla.

Poslušali smo razlago treh evharističnih pesmi (in tudi poslušali dva posnetka: O, Jezus, sladki moj spomin in O kam Gospod), v drugem delu pa še uglasbitev prepesnjenega Psalma št. 27 z naslovom Gospod je moj pastir, ki ga je v zbirki Čandoških himen, izdal skladatelj Georg Friedrich Haendel.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Tri evharistične pesmi in Čandoška himna G. F. Haendla.
Poslušali smo razlago treh evharističnih pesmi (in tudi poslušali dva posnetka: O, Jezus, sladki moj spomin in O kam Gospod), v drugem delu pa še uglasbitev prepesnjenega Psalma št. 27 z naslovom Gospod je moj pastir, ki ga je v zbirki Čandoških himen, izdal skladatelj Georg Friedrich Haendel.
VEČ ...|11. 8. 2019
Tri evharistične pesmi in Čandoška himna G. F. Haendla.
Poslušali smo razlago treh evharističnih pesmi (in tudi poslušali dva posnetka: O, Jezus, sladki moj spomin in O kam Gospod), v drugem delu pa še uglasbitev prepesnjenega Psalma št. 27 z naslovom Gospod je moj pastir, ki ga je v zbirki Čandoških himen, izdal skladatelj Georg Friedrich Haendel.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Kmetijska oddaja

VEČ ...|11. 8. 2019
Slovensko podeželje ne bo zverinjak

Kmetijsko oddajo je zaznamoval utrip prvega protesta kmetov, ki so ga pod naslovom Slovensko podeželje ne bo zverinjak pripravili v Velikih Laščah. In čeprav so nekateri slovenski mediji poročali, da so kmetom popustili živci, temu ni bilo tako in je celotno dogajanje minevalo umirjeno in na visokem kulturnem nivoju, vključno s protestno zaporo ceste. Vabljeni k poslušanju!

Slovensko podeželje ne bo zverinjak

Kmetijsko oddajo je zaznamoval utrip prvega protesta kmetov, ki so ga pod naslovom Slovensko podeželje ne bo zverinjak pripravili v Velikih Laščah. In čeprav so nekateri slovenski mediji poročali, da so kmetom popustili živci, temu ni bilo tako in je celotno dogajanje minevalo umirjeno in na visokem kulturnem nivoju, vključno s protestno zaporo ceste. Vabljeni k poslušanju!

kmetijstvodružbapolitikakomentar

Kmetijska oddaja

Slovensko podeželje ne bo zverinjak
Kmetijsko oddajo je zaznamoval utrip prvega protesta kmetov, ki so ga pod naslovom Slovensko podeželje ne bo zverinjak pripravili v Velikih Laščah. In čeprav so nekateri slovenski mediji poročali, da so kmetom popustili živci, temu ni bilo tako in je celotno dogajanje minevalo umirjeno in na visokem kulturnem nivoju, vključno s protestno zaporo ceste. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|11. 8. 2019
Slovensko podeželje ne bo zverinjak
Kmetijsko oddajo je zaznamoval utrip prvega protesta kmetov, ki so ga pod naslovom Slovensko podeželje ne bo zverinjak pripravili v Velikih Laščah. In čeprav so nekateri slovenski mediji poročali, da so kmetom popustili živci, temu ni bilo tako in je celotno dogajanje minevalo umirjeno in na visokem kulturnem nivoju, vključno s protestno zaporo ceste. Vabljeni k poslušanju!

Robert Božič

kmetijstvodružbapolitikakomentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 8. 2019
Tistega lepega dne na prostem v letnem gledališču Medvedje Brdo

Gledališka skupina Medvedje Brdo za letošnje poletje pripravlja reprizo gledališke igre na prostem z naslovom »TISTEGA LEPEGA DNE« po noveli slovenskega pisatelja Cirila Kosmača. Zaradi slabega vremena lani so se odločili predstavo osvežiti in jo to poletje izvesti ponovno. Igra se bo odvijala na prostem – v letnem gledališču, v prečudovitem okolju Medvedjega Brda. Prva predstava bo 9. avgusta ob 20.30,

Tistega lepega dne na prostem v letnem gledališču Medvedje Brdo

Gledališka skupina Medvedje Brdo za letošnje poletje pripravlja reprizo gledališke igre na prostem z naslovom »TISTEGA LEPEGA DNE« po noveli slovenskega pisatelja Cirila Kosmača. Zaradi slabega vremena lani so se odločili predstavo osvežiti in jo to poletje izvesti ponovno. Igra se bo odvijala na prostem – v letnem gledališču, v prečudovitem okolju Medvedjega Brda. Prva predstava bo 9. avgusta ob 20.30,

Bogdan Žerjal

Kulturni utrinki

Tistega lepega dne na prostem v letnem gledališču Medvedje Brdo
Gledališka skupina Medvedje Brdo za letošnje poletje pripravlja reprizo gledališke igre na prostem z naslovom »TISTEGA LEPEGA DNE« po noveli slovenskega pisatelja Cirila Kosmača. Zaradi slabega vremena lani so se odločili predstavo osvežiti in jo to poletje izvesti ponovno. Igra se bo odvijala na prostem – v letnem gledališču, v prečudovitem okolju Medvedjega Brda. Prva predstava bo 9. avgusta ob 20.30,
VEČ ...|8. 8. 2019
Tistega lepega dne na prostem v letnem gledališču Medvedje Brdo
Gledališka skupina Medvedje Brdo za letošnje poletje pripravlja reprizo gledališke igre na prostem z naslovom »TISTEGA LEPEGA DNE« po noveli slovenskega pisatelja Cirila Kosmača. Zaradi slabega vremena lani so se odločili predstavo osvežiti in jo to poletje izvesti ponovno. Igra se bo odvijala na prostem – v letnem gledališču, v prečudovitem okolju Medvedjega Brda. Prva predstava bo 9. avgusta ob 20.30,

Jože Bartolj

Bogdan Žerjal

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 2. 2020
Jure Vomberga in p. Filip Rupnik in memoriam

V oddaji ste slišali, kako so slovenski kulturni praznik obeležili rojaki v Frankfurtu. Spomnili smo se dveh pokojnih: rojaka iz Argentine arh. Jureta Vombergarja in frančiškanskega patra Filipa Rupnika, ki je od leta 1998 do 2005 deloval med rojaki v Sydneyju v Avstraliji.

Jure Vomberga in p. Filip Rupnik in memoriam

V oddaji ste slišali, kako so slovenski kulturni praznik obeležili rojaki v Frankfurtu. Spomnili smo se dveh pokojnih: rojaka iz Argentine arh. Jureta Vombergarja in frančiškanskega patra Filipa Rupnika, ki je od leta 1998 do 2005 deloval med rojaki v Sydneyju v Avstraliji.

Matjaž Merljak

inforojakiavstralijaargentina

Dogodki

VEČ ...|1. 1. 2020
Ekskluzivni posnetek koncerta skupine Proper

Člani skupine Proper so ob koncu leta 2019 za svoje poslušalce pripravili prav poseben koncert. Tega se je dalo ogledati le prek spleta ob točno določeni uri in nato nikoli več. Do sedaj, ko lahko pesmi s koncerta slišite tukaj. Spremlja jih sproščen pogovor Marjana Buniča s člani skupine, ki so o ozadju koncerta, pesmih in ciljih v prihodnje povedali več.

Ekskluzivni posnetek koncerta skupine Proper

Člani skupine Proper so ob koncu leta 2019 za svoje poslušalce pripravili prav poseben koncert. Tega se je dalo ogledati le prek spleta ob točno določeni uri in nato nikoli več. Do sedaj, ko lahko pesmi s koncerta slišite tukaj. Spremlja jih sproščen pogovor Marjana Buniča s člani skupine, ki so o ozadju koncerta, pesmih in ciljih v prihodnje povedali več.

Marjan Bunič, Jan Gerl

glasbaintervjuPropermladi

Globine

VEČ ...|11. 2. 2020
O zdravju in duhovnosti

Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

O zdravju in duhovnosti

Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjebolezenduhovna rasttrpljenjesmrtzakramenti

Kmetijska oddaja

VEČ ...|16. 2. 2020
Upravljanje z zvermi in ponudba semenskega krompirja

Na področju uredb za upravljanje z zvermi se zapleta in vse kaže, da bomo med pašno sezono priča novim pokolom živine. Več v kmetijski oddaji, v njej tudi o ponudbi semenskega krompirja pri Semenarni Ljubljana.

Upravljanje z zvermi in ponudba semenskega krompirja

Na področju uredb za upravljanje z zvermi se zapleta in vse kaže, da bomo med pašno sezono priča novim pokolom živine. Več v kmetijski oddaji, v njej tudi o ponudbi semenskega krompirja pri Semenarni Ljubljana.

Robert Božič

kmetijstvodružbapogovor

Moja zgodba

VEČ ...|16. 2. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 4. del

Mojo zgodbo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, ki ga je prikazalo kot velikega narodnjaka in organizatorja slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. O tem bo spregovorila dr. Mira Cencič, o zadnjih mesecih njegovega življenja pa publicist Ivo Jevnikar.

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 4. del

Mojo zgodbo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, ki ga je prikazalo kot velikega narodnjaka in organizatorja slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. O tem bo spregovorila dr. Mira Cencič, o zadnjih mesecih njegovega življenja pa publicist Ivo Jevnikar.

Jože Bartolj

spominMira CencičIvo JevnikarErnest Jazbec

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 2. 2020
Razstava Zorana Mušiča v Celovcu - Festival Komigo - Obisk muzeja Ptuj Ormož

V Mestni galeriji v Celovcu je do 3. maja na ogled največja razstava slikarja in grafika Zorana Mušiča. V Kulturnem domu v Gorici se bo 27. februarja začel 17. festival komičnega gledališča v italijanščini, slovenščini in furlanščini Komigo. V Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož, so z lanskim obiskom zelo zadovoljni.

Razstava Zorana Mušiča v Celovcu - Festival Komigo - Obisk muzeja Ptuj Ormož

V Mestni galeriji v Celovcu je do 3. maja na ogled največja razstava slikarja in grafika Zorana Mušiča. V Kulturnem domu v Gorici se bo 27. februarja začel 17. festival komičnega gledališča v italijanščini, slovenščini in furlanščini Komigo. V Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož, so z lanskim obiskom zelo zadovoljni.

Jože Bartolj

kultura

Komentar Domovina.je

VEČ ...|17. 2. 2020
Rok Čakš: Levičarjev ni strah, da bi Janševa vlada delala slabo, temveč, da bi delala dobro

Po približno polovici političnega procesa, ki sledi odstopu vlade in vodi bodisi do odločanja o novem mandatarju ali pa mimo tega neposredno na predčasne volitve, so želje in namere različnih akterjev bolj ali manj jasne. Na volitve se mudi Marjanu Šarcu, formalno morda še Dejanu Židanu in Luki Mescu, ne bi se jih branil tudi Matej Tonin, medtem ko je Janši bolj ali manj vseeno. Za vse ostale, vključno z večino poslancev strank zgoraj naštetih predsednikov, pa velja kot je iskreno povedal poslanec SAB Marko Bandelli: “Res je, da si vsi želijo novih volitev, a še bolj res je, si jih nihče ne želi.”

Rok Čakš: Levičarjev ni strah, da bi Janševa vlada delala slabo, temveč, da bi delala dobro

Po približno polovici političnega procesa, ki sledi odstopu vlade in vodi bodisi do odločanja o novem mandatarju ali pa mimo tega neposredno na predčasne volitve, so želje in namere različnih akterjev bolj ali manj jasne. Na volitve se mudi Marjanu Šarcu, formalno morda še Dejanu Židanu in Luki Mescu, ne bi se jih branil tudi Matej Tonin, medtem ko je Janši bolj ali manj vseeno. Za vse ostale, vključno z večino poslancev strank zgoraj naštetih predsednikov, pa velja kot je iskreno povedal poslanec SAB Marko Bandelli: “Res je, da si vsi želijo novih volitev, a še bolj res je, si jih nihče ne želi.”

Rok Čakš

komentarkulturadružbapolitika

Iz Betanije

VEČ ...|17. 2. 2020
Duhovne vaje v tišini

Nazarje so dober kraj za odmik. Vili Lovše je voditelj duhovnih vaj.

Duhovne vaje v tišini

Nazarje so dober kraj za odmik. Vili Lovše je voditelj duhovnih vaj.

Mateja Subotičanec

duhovnostodnosi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|17. 2. 2020
Pred nami je čas spomladanskega dognojevanja žit

Nekaj nasvetov za učinkovito dognojevanje je povedala Mateja Strgulec, svetovalka specialistka s KGZ Novo mesto.

Pred nami je čas spomladanskega dognojevanja žit

Nekaj nasvetov za učinkovito dognojevanje je povedala Mateja Strgulec, svetovalka specialistka s KGZ Novo mesto.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|17. 2. 2020
Kozmetika in zdravje

Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je spregovorila o vplivu kozmetike na naše telo in zdravje.

Kozmetika in zdravje

Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je spregovorila o vplivu kozmetike na naše telo in zdravje.

Tanja Dominko

svetovanjezdravjekozmetika