Simona Šket in njena pot ozdravitve

Simona Šket je aktivna ženska, radoživa in polna življenjske moči. Njena zgodba je posebna, navdihujoča. Pri štirih letih je zbolela za rakom. Ponovil se ji je med nosečnostjo, ko se je trdno zavzela za rojstvo, po porodu pa se je z boleznijo srečala še tretjič. O svoji izkušnji, o preventivi, o spremljanju bolnikov z rakom in o ozdravitvi, je napisala tri knjige, v katerih odkrito spregovori tudi o zavestnih spremembah v svojem življenju, o strahovih, pa o tem, da je za vse, kar je doživela - tudi za preizkušnje z boleznijo, hvaležna, naj se zdi še tako čudno. 

Rojstvo Janeza Krstnika

O kresi se dan obesi in tako godovni dan Janeza Krstnika napoveduje …

Razstava Rafaelove družbe na Dobrovi

V prostorih župnijskega doma na Dobrovi je od danes na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba. Na ogled bo do nedelje, 12. maja. V torek, 23. aprila ob 19.45, bo ob razstavi organizirano tudi predavanje dr. Helene Jaklitsch. Spregovorila bo o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. Takrat bo na voljo tudi fotografska monografija Rojstvo novih domovin, ki preko obširne zgodovinske študije in arhivskih fotografij spregovori o tem zamolčanem obdobju slovenske zgodovine. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška. 

Začetek Zimskega festivala, 30 let Zavoda za kulturo madžarske narodnosti

S koncertom v Cankarjevem domu se je sinoči začel 7. Zimski festival. V organizaciji Festivala Ljubljana bo do 23. februarja ponudil skupaj šest koncertov - dva v Cankarjevem domu in štiri v Slovenski filharmoniji. Zavod za kulturo madžarske skupnosti letos praznuje 30. obletnico začetka delovanja. Na dan obletnice, 8. novembra, načrtujejo gala prireditev v Lendavi, direktor zavoda Mihael Šooš pa je napovedal tudi slavnostno konferenco in druge dogodke. Podnebnega aktivista je sodnik v Firencah obsodil na plačilo globe v višini 20.000 evrov, ker je v znak protesta proti mednarodni podnebni politiki skupaj s še enim moškim minuli teden z lepilnim trakom polepil steklo, ki ščiti sliko Rojstvo Venere italijanskega slikarja Sandra Botticellija.

Pogovor o jeziku s prof. dr. Markom Jesenškom

Ob kulturnem prazniku smo na pogovor povabili prof. dr. Marka Jesenška, jezikoslovca, univerzitetnega profesorja na Oddelku za slovanske jezike in književnost Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Pogovarjali smo se o jezikovni politiki, ohranjanju slovenščine in večjezičnosti. Govorili o ljubezni do maternega jezika, z njim povezanim državotvornim ohranjanjem širše slovenske kulture.

Prof. dr. Marko Jesenšek predava staro cerkveno slovanščino, diahronijo slovenskega jezika in jezikovno politiko ter jezikovno načrtovanje. To je trenutno najbolj aktualno? 
»Ja, počasi tudi to ne bo več. Prihajam v tista leta, ko razmišljam že o upokojitvi, dve, tri leta bom še aktivno vpet, potem pa zaključim. Za seboj imam nekaj dobrih naslednikov, dobri doktorski študentki, za kateri verjamem, da bosta tako diahronijo jezika kot tudi jezikovno politiko lepo nadaljevali. Predvsem je odprto vprašanje jezikovne politike, ki je zadnja leta pri nas vezana zlasti na vprašanje učnega jezika. Ne vem zakaj, ampak ko kdorkoli od kolegov na univerzi postane rektor, o jeziku ne zna več razmišljati. Večinoma so rektorji tisti, ki mislijo, da je treba učni jezik prilagoditi globalnemu prostoru in tudi globalnemu jeziku - angleščini. Mnogokrat, s tihim soglasjem vodstva fakultete in univerze, moji kolegi zakonsko določilo o predavanju v slovenskem jeziku na univerzi obidejo. Omenjeni osmi člen pravi, da je učni jezik slovenski, lahko pa se, če je v predavalnici večje število študentov iz tujine, izbere tudi jezik, ki ga ta skupina razume. Zakoni pri nas pa so taki, da jih zelo radi izigravamo. Vidite, tako da se ta ideja, da je za tuje študente treba predavati v trivialni angleščini, ruši sama. Humanist bo težko povedal, razložil, odpredaval vse, kar želi povedati, na enak način v angleščini ali v slovenščini. Zmanjka besed.«

Umetnostni jezik in bogastvo besednega zaklada

»Umetnostni jezik je najbogatejši, tudi humanisti moramo imeti bogat besedni zaklad. Ko razmišljam, da Slovenci mislimo, kako dobro govorimo tuje jezike, zlasti angleško, je ta večinoma uboga. Če uporabljamo pet tisoč besed, je že veliko. Običajno se sporazumevamo z dva do tri tisoč besedami. A tudi to je še vedno šibek besedni zaklad. In ob tem se pojavljajo želje, da bi s takšno angleščino predavali na univerzi. Nesprejemljivo. Odprimo recimo Sveto pismo, vidimo, kaj se je s takšno idejo nekoč že dogajalo. Babilonska zmešnjava jezika je že takrat pokazala, kam lahko takšna anomalija pripelje, in danes smo približno na tisti stopnji, ko bo spet treba jezike premešati, da se bo v tej trivialni globalni angleščini našlo dovolj prostora za nacionalne in materne jezike. Sem optimist. Če pogledamo v zgodovino, prepričani smo bili, da bo nemščina »pojedla« naš jezik. Slovensko, oziroma v različicah slovenskega jezika: kramščini, koroščini, prekmurščini, štajerščini, se je govorilo bolj ali manj samo v zaprtih krogih doma, v družini ali pa v kakšni ožji skupini tistih izobražencev, humanistov in redkih drugih, ki so bili prepričani, da se jeziku ne smejo odpovedati.«

Slovenščina in njena usoda

»Slovenščina je preživela. Bog ve, v katero smer bo šel razvoj, a noben jezik ni večen. Škrabec je rekel, umrli so kralji med jeziki, sanskrt, stara grščina, latinščina, ogromno jezikov, ki so veljali - tako kot je rekel - za kraljeve jezike. Tudi jezik, tako kot midva, se rodi, razvija, dobro funkcionira, dokler je pri moči, ampak ne za vedno. Tako kot je naše tuzemsko življenje omejeno z rojstvom in smrtjo, je podobno tudi z jezikom. Pa vendar, slovenščina je bila, tega se premalo zavedamo, jezik, za katerega bi lahko rekli, da je sodil med najbolj razvite evropske jezike. Si predstavljate, da smo dobili, med trinajstimi ali štirinajstimi jeziki na svetu, leta 1584 v takratnem kranjskem jeziku prevod celotnega Svetega pisma? Premalo jih danes to še ve. Bili smo osmi jezik v Evropi in s tem seveda tudi na svetu, ki je dobil svojo slovnico.«

»Gledamo danes le še globalno, vidimo tega ameriškega policaja, ki se nam zdi, da je vse, kar od tam prihaja, idealno in da je treba vse posnemati, prihajajo pa v zadnjem času z njihovim posredovanjem večinoma v naš prostor negativne stvari. Ne zavedamo pa se, da imamo bogatejšo tradicijo, bolj razvito kulturo, na kateri bi morali graditi in svetu pokazati, da sta jezik, tradicija, da je kultura tisto, kar nas bo obdržalo, ne pa vojne, prepiri in politikantstvo. Globalni svet nima prihodnosti. Evropska zveza teoretično lahko preživi samo, če se bo dosledno upoštevalo, to na čemer je nastala, kulturno in jezikovno raznolikost.«

V pogovoru je dr. Marko Jesenšek omenil zgodovinske primere prevladujočih jezikov in opozoril na potrebo po učenju več jezikov v današnjem svetu. Izpostavil je tudi pomen ljubezni do lastnega jezika ter pozval k spremembi izobraževalne politike, ki bi poskrbela za večje jezikovno znanje. Spomnil je tudi na strokovno razpravo med Kopitarjem in Čopom o kranjskem jeziku in poudaril vlogo Čopa pri normiranju jezika in Prešernovem ustvarjanju.

Radijska igra: Stopinje na vodi

Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.

Pred nedeljo svete Družine

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za nedeljo svete Družine. Sledil je duhovni nagovor murskosoboškega škofa Petra Štumpfa in molitev prvih nedeljskih večernic. Za tem je bila molitev rožnega venca, s katerim smo prosili za vse mlade, ki so se zbrali v Ljubljani na evropskem taizejskem srečanju. Zmolili smo tudi litanije Jezusovega imena. Ob sklepu pa je bila molitev svetega Janeza Pavla II. za družine in šopek božičnih pesmi, ki slavijo Jezusovo rojstvo. 

Prazniki so posvečeni, sveti čas.

Prof. dr. Janez Vodičar, salezijanec, dekan Teološke fakultete in predavatelj filozofije na gimnaziji Želimlje je v pogovoru premišljeval, kako božične praznike povezati z našo vsakdanjostjo, kako razumeti rojstvo v kontekstu naše realnosti, tu in zdaj, kdaj se zgodi praznik in kako v božičnem prazničnem obdobju ter sklepu leta odvreči, kar nas ovira in spoznati svoje pravo poslanstvo, ter nenazadnje, zakaj sprejeti tudi svoje slabosti in neuspehe, ter v vse to povabiti Boga?