Prijatelji Radia Ognjišče
Romali in potovali smo po Armeniji in Gruziji. V drugem delu radijskega potopisa ste slišali, kako pomembno vlogo ima jezik v teh deželah, pa tudi, kako smo potovali iz ene države v drugo in koliko lepega smo doživljali na poti
Prijatelji Radia Ognjišče
Romali in potovali smo po Armeniji in Gruziji. V drugem delu radijskega potopisa ste slišali, kako pomembno vlogo ima jezik v teh deželah, pa tudi, kako smo potovali iz ene države v drugo in koliko lepega smo doživljali na poti
Prijatelji Radia Ognjišče
Nadaljevali smo s počitniško reportažo 23. radijskih počitnic, ki smo jih pripravili na Sardiniji. Tretji dan je bil pravi počitniški dan, saj se nismo premaknili iz hotela.
Prijatelji Radia Ognjišče
Nadaljevali smo s počitniško reportažo 23. radijskih počitnic, ki smo jih pripravili na Sardiniji. Tretji dan je bil pravi počitniški dan, saj se nismo premaknili iz hotela.
Doživetja narave
V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.
Doživetja narave
V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.
Via positiva
Potepuški okruški so s krilato želvo, za najboljši literarni potopis pri nas leta 2022, nagrajeni drobni klateški spomini, javno-zasebni potepuški dnevnik, v katerih Irena Cerar deli doživetja svojega sedemletnega raziskovanja slovenskih zamejskih pokrajin. Z Ireno smo se pogovarjali, kako pomembne so zgodbe, povedke in pravljice, s katerimi povezujemo kraje, vasi, pokrajine, gore, kamorkoli nas poti že zanesejo. Doživetje ostane globlje. Narava ni (samo) športni poligon, pravi. Celostno (in odgovorno) spoznavanje okolja in tam živečih ljudi, njihovih zanimanj in dejavnosti, je močno kulturno doživetje. To ostane, ne pa, koliko korakov smo naredili, koliko višinske razlike premagali in podobno, kar žal vse bolj prodira v ospredje zanimanj ob obiskovanju poti in vrhov.
Via positiva
Potepuški okruški so s krilato želvo, za najboljši literarni potopis pri nas leta 2022, nagrajeni drobni klateški spomini, javno-zasebni potepuški dnevnik, v katerih Irena Cerar deli doživetja svojega sedemletnega raziskovanja slovenskih zamejskih pokrajin. Z Ireno smo se pogovarjali, kako pomembne so zgodbe, povedke in pravljice, s katerimi povezujemo kraje, vasi, pokrajine, gore, kamorkoli nas poti že zanesejo. Doživetje ostane globlje. Narava ni (samo) športni poligon, pravi. Celostno (in odgovorno) spoznavanje okolja in tam živečih ljudi, njihovih zanimanj in dejavnosti, je močno kulturno doživetje. To ostane, ne pa, koliko korakov smo naredili, koliko višinske razlike premagali in podobno, kar žal vse bolj prodira v ospredje zanimanj ob obiskovanju poti in vrhov.
Doživetja narave
Dve edinstveni póti po visokogorju in sredogorju - prva prava daljinska s 1200 kilometri, druga s spoštljivimi 310 in seveda pripadajočimi višinskimi metri - sta z njenima avtorjema zavzeli glavno pozornost v naši oddaji. Jakob Kenda (potopisni roman Transverzala) ter Viki Grošelj (vodnik po krožni poti Krona Slovenije) sta spregovorila o pomenu hoje, dolgih poteh in o kraljici, kroni in plašču.
Doživetja narave
Dve edinstveni póti po visokogorju in sredogorju - prva prava daljinska s 1200 kilometri, druga s spoštljivimi 310 in seveda pripadajočimi višinskimi metri - sta z njenima avtorjema zavzeli glavno pozornost v naši oddaji. Jakob Kenda (potopisni roman Transverzala) ter Viki Grošelj (vodnik po krožni poti Krona Slovenije) sta spregovorila o pomenu hoje, dolgih poteh in o kraljici, kroni in plašču.
Od slike do besede
O knjigi bo govoril frančiškan brat Jan Dominik Bogataj.
Od slike do besede
O knjigi bo govoril frančiškan brat Jan Dominik Bogataj.
Via positiva
Jasna Tuta je doživela marsikaj, kar večini ni dosegljivo. Resnično zaživi v morju. Vsaj blizu njega mora biti, pravi. Leta je preživela na jadrnici, pred tem prejadrala Pacifik, se srečevala z ljudmi na oddaljenih otokih sredi oceana, in se v globinah zazrla v kitove oči. Je avtorica dveh potopisov, ki sta prevedena tudi v več tujih jezikov, Moj svet sredi oceana in Vse barve Polinezije.
Via positiva
Globine
Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Naš gost
V sobotnem popoldnevu smo spoznali glavno urednico Mladinske knjige dr. Alenko Kepic Mohar. Še kot študentka slovenščine in primerjalne književnosti se je preizkusila v založništvu. Najprej pri založbi Vale Novak, nato pri Učilih in nazadnje pri Mladinski knjigi, kjer je najprej urejala učbenike za slovenščino, nato prevzela vodenje uredniške ekipe učbenikov, potem postala vodja Izobraževalnega založništva in nazadnje glavna urednica. Svojo kariero je obogatila tudi s pedagoško izkušnjo ter sodelovala v mednarodnem projektu E-READ o evoluciji branja v času digitalizacije. Leta 2020 je s temo vpliv družbenih razmer in sodobne tehnologije na uredniško delo doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter o tem izdala monografijo Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi. Poleg pogovora o knjigah in branju, smo med drugim slišali tudi, kako doživlja zakonsko skupino Najina pot ter kaj ji pomeni, da sodeluje pri pripravi mladih na zakon.
Kmetijska oddaja
Pred začetkom 22. shoda kmetov pri bl. A. M.Slomšku, ste lahko slišali, kako kmetje vidijo in doživljajo aktualni kmetijski trenutek. V osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja. Objavili smo namreč drugi del 13. epizode podkasta RAST.
Doživetja narave
Posvetili smo se Blejskemu jezeru in njegovi kakovosti, ki jo spremljajo že pol stoletja. Ob jubileju je novo podobo dobila čolnarna ob jezeru, ki povezuje tradicijo, naravo in sodobno skrb za okolje. Naša gostja je bila direktorica Urada za stanje okolja dr. Nataša Sovič, ki je predstavila, kaj kažejo podatki in zakaj je dolgoročno spremljanje voda ključno za varovanje okolja. V uvodu pa je podpredsednik Gorske reševalne zveze Miha Primc opozoril na razmere v gorah s pogledom na tragično nesrečo pod Toscem.
Duhovna misel
Ko smo se odločili, da bomo nekaj časa preživeli v samoti, se razvije v nas posluh za božji glas. V začetku, prvi dan, prvi teden, tudi prvi mesec, bomo ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Via positiva
Danica Ozvaldič je magistrica ekonomije, ki se že od gimnazijskih let naprej ukvarja s pisanjem. Sprva je študirala slovenščino in angleščino, dokončala pa potem študij ekonomije. Na tem področju je največ naredila v vlogi mentorice. Vedno se je posebej posvečala medsebojnim odnosom in moči sodelovanja različnih ljudi in skupin. Vseskozi pa je tudi pisala, izšla je zbirka njenih pesmi in pred kratkim, po njenem prvem biografskem romanu Krojenje tišine, njen drugi roman Brez obraza.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Državna proračuna za prihodnji dve leti predvidevata občutno povečanje sredstev za rojake v sosednjih državah in izseljenstvu. S tem se je danes seznanila pristojna komisija državnega zbora. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je povedal, da je za prihodnje leto predvidenih 12,8 milijona, za leto 2027 pa okrog 13,4 milijona evrov. Te številke je označil za spodbudne in razveseljive. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, ker so uspeli sredstva zagotoviti tudi pri drugih resorjih in iz drugih virov. Še posebej je omenil sodelovanje na področju gospodarstva, športa in kulture. Minister se je strinjal s pobudama predsednice komisije Suzane Lep Šimenko (SDS) in poslanca Franca Medica (NSi), da bi v prihodnje še povečali sredstva, namenjena za delovanje Slovencev po svetu. Pri tem je bilo govora tudi o financiranju poslovnih subjektov in društev prek javne agencije Spirit Slovenija.
Kulturni utrinki
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v teh dneh obeležuje 80 let delovanja. Tej pomembni obletnici smo posvetili tokratno oddajo o kulturi.