Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 2. 2024
Vabila v Tinje in Trst

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem se bo ob 19.00 začel koncert pesmi za postni in velikonočni čas. Nastopili bodo: baritonist Thomas Widrich, sopranistka Ana Jesenek in pianistka Veronica Maritan-Walcher. Namesto vstopnine bodo zbirali prostovoljne prispevke za otroke v koroški vasi na Madagaskarju. Jutri zvečer bo v Tinjah predavanje doktorja Ivana Ramšaka o vzrokih za bolečine v sklepih - med njimi je lahko tudi izgorelost. V Peterlinovi dvorani v Trstu pa nocoj Društvo slovenskih izobražencev pripravlja pogovor na temo tržaškega gospodarstva. Razpravljalci bodo poskušali osvetliti sončne in senčne plati aktualne gospodarske podobe pokrajine ter vanjo seveda vključiti tudi vlogo, ki jo igrajo slovenski podjetniki. Govorili bodo ekonomista Mitja Štefančič in Igor Guardiacich, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik ter sindikalist Renato Kneipp. Okroglo mizo, ki se bo začela nocoj ob 20.30, bo vodil Andrej Černic.

Vabila v Tinje in Trst

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem se bo ob 19.00 začel koncert pesmi za postni in velikonočni čas. Nastopili bodo: baritonist Thomas Widrich, sopranistka Ana Jesenek in pianistka Veronica Maritan-Walcher. Namesto vstopnine bodo zbirali prostovoljne prispevke za otroke v koroški vasi na Madagaskarju. Jutri zvečer bo v Tinjah predavanje doktorja Ivana Ramšaka o vzrokih za bolečine v sklepih - med njimi je lahko tudi izgorelost. V Peterlinovi dvorani v Trstu pa nocoj Društvo slovenskih izobražencev pripravlja pogovor na temo tržaškega gospodarstva. Razpravljalci bodo poskušali osvetliti sončne in senčne plati aktualne gospodarske podobe pokrajine ter vanjo seveda vključiti tudi vlogo, ki jo igrajo slovenski podjetniki. Govorili bodo ekonomista Mitja Štefančič in Igor Guardiacich, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik ter sindikalist Renato Kneipp. Okroglo mizo, ki se bo začela nocoj ob 20.30, bo vodil Andrej Černic.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Vabila v Tinje in Trst

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem se bo ob 19.00 začel koncert pesmi za postni in velikonočni čas. Nastopili bodo: baritonist Thomas Widrich, sopranistka Ana Jesenek in pianistka Veronica Maritan-Walcher. Namesto vstopnine bodo zbirali prostovoljne prispevke za otroke v koroški vasi na Madagaskarju. Jutri zvečer bo v Tinjah predavanje doktorja Ivana Ramšaka o vzrokih za bolečine v sklepih - med njimi je lahko tudi izgorelost. V Peterlinovi dvorani v Trstu pa nocoj Društvo slovenskih izobražencev pripravlja pogovor na temo tržaškega gospodarstva. Razpravljalci bodo poskušali osvetliti sončne in senčne plati aktualne gospodarske podobe pokrajine ter vanjo seveda vključiti tudi vlogo, ki jo igrajo slovenski podjetniki. Govorili bodo ekonomista Mitja Štefančič in Igor Guardiacich, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik ter sindikalist Renato Kneipp. Okroglo mizo, ki se bo začela nocoj ob 20.30, bo vodil Andrej Černic.

VEČ ...|19. 2. 2024
Vabila v Tinje in Trst

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem se bo ob 19.00 začel koncert pesmi za postni in velikonočni čas. Nastopili bodo: baritonist Thomas Widrich, sopranistka Ana Jesenek in pianistka Veronica Maritan-Walcher. Namesto vstopnine bodo zbirali prostovoljne prispevke za otroke v koroški vasi na Madagaskarju. Jutri zvečer bo v Tinjah predavanje doktorja Ivana Ramšaka o vzrokih za bolečine v sklepih - med njimi je lahko tudi izgorelost. V Peterlinovi dvorani v Trstu pa nocoj Društvo slovenskih izobražencev pripravlja pogovor na temo tržaškega gospodarstva. Razpravljalci bodo poskušali osvetliti sončne in senčne plati aktualne gospodarske podobe pokrajine ter vanjo seveda vključiti tudi vlogo, ki jo igrajo slovenski podjetniki. Govorili bodo ekonomista Mitja Štefančič in Igor Guardiacich, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik ter sindikalist Renato Kneipp. Okroglo mizo, ki se bo začela nocoj ob 20.30, bo vodil Andrej Černic.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Iz naših krajev

VEČ ...|27. 1. 2024
Celje, Jesenice, Črna na Koroškem, Sežana, Kobarid, Ptuj

Poročali smo o projektu gradnje vodovoda v Celju, tradicionalnem srečanju Slovencev Videmske Pokrajine in Posočja, neznani usodi propadajočega hotela Pošta na Jesenicah, prizadevanjih sežanske občine, da bi v Domu na Krasu še naprej potekale socialnovarstvene storitve in o tradicionalnem kurentovanju na Ptuju.

Celje, Jesenice, Črna na Koroškem, Sežana, Kobarid, Ptuj

Poročali smo o projektu gradnje vodovoda v Celju, tradicionalnem srečanju Slovencev Videmske Pokrajine in Posočja, neznani usodi propadajočega hotela Pošta na Jesenicah, prizadevanjih sežanske občine, da bi v Domu na Krasu še naprej potekale socialnovarstvene storitve in o tradicionalnem kurentovanju na Ptuju.

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Celje, Jesenice, Črna na Koroškem, Sežana, Kobarid, Ptuj

Poročali smo o projektu gradnje vodovoda v Celju, tradicionalnem srečanju Slovencev Videmske Pokrajine in Posočja, neznani usodi propadajočega hotela Pošta na Jesenicah, prizadevanjih sežanske občine, da bi v Domu na Krasu še naprej potekale socialnovarstvene storitve in o tradicionalnem kurentovanju na Ptuju.

VEČ ...|27. 1. 2024
Celje, Jesenice, Črna na Koroškem, Sežana, Kobarid, Ptuj

Poročali smo o projektu gradnje vodovoda v Celju, tradicionalnem srečanju Slovencev Videmske Pokrajine in Posočja, neznani usodi propadajočega hotela Pošta na Jesenicah, prizadevanjih sežanske občine, da bi v Domu na Krasu še naprej potekale socialnovarstvene storitve in o tradicionalnem kurentovanju na Ptuju.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 1. 2024
Novoletno srečanje rojakov Benečije in Posočja

Željo po še več povezanosti in sodelovanja so na sobotnem tradicionalnem srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Kobaridu, podčrtali udeleženci. Vrhunec srečanja, ki so ga v kulturnem delu oblikovali nastopajoči iz Posočja in Benečije, je bila podelitev Gujonovih priznanj, ki jih najbolj zaslužnim za delo v Videmski pokrajini vsako leto podelijo v spomin na župnika Paskvala Gujona. Letošnja prejemnika sta bila Margherita Trusgnach za kulturno ustvarjanje, organizacijsko udejstvovanje in povezovalno vlogo med Benečijo in Posočjem ter Osvald Errath za dolgoletno aktivno delovanje pri ohranjanju zborovskega petja in slovenske besede v Kanalski dolini. Pred kulturno prireditvijo je potekalo srečanje županov iz Posočja in Benečije, udeležila se ga je tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Župani so izpostavili, da si želijo konkretnejšo pomoč obeh držav pri uresničevanju razvojnih projektov. Ministrica jih je spodbudila, naj skupaj sodelujejo pri prijavah na čezmejne razpise.
Več prisotnih je opozorilo, da na italijanski strani velik izziv predstavlja majhnost občin, ki z omejenimi kadri ne zmorejo ustrezno in do časa pripraviti kompleksnejših projektov. Pojavila se je pobuda po vzpostavitvi določene organizacije, ki bi združevala interese posameznih deležnikov in predvsem pomagala pri pripravi skupnih projektov ter pridobivanju zunanjih sredstev. Eno od rešitev vidijo tudi v oblikovanju Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZST) v Kanalski dolini, ki bi sicer segalo kar v tri države, Slovenijo, Avstrijo in Italijo.

Novoletno srečanje rojakov Benečije in Posočja

Željo po še več povezanosti in sodelovanja so na sobotnem tradicionalnem srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Kobaridu, podčrtali udeleženci. Vrhunec srečanja, ki so ga v kulturnem delu oblikovali nastopajoči iz Posočja in Benečije, je bila podelitev Gujonovih priznanj, ki jih najbolj zaslužnim za delo v Videmski pokrajini vsako leto podelijo v spomin na župnika Paskvala Gujona. Letošnja prejemnika sta bila Margherita Trusgnach za kulturno ustvarjanje, organizacijsko udejstvovanje in povezovalno vlogo med Benečijo in Posočjem ter Osvald Errath za dolgoletno aktivno delovanje pri ohranjanju zborovskega petja in slovenske besede v Kanalski dolini. Pred kulturno prireditvijo je potekalo srečanje županov iz Posočja in Benečije, udeležila se ga je tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Župani so izpostavili, da si želijo konkretnejšo pomoč obeh držav pri uresničevanju razvojnih projektov. Ministrica jih je spodbudila, naj skupaj sodelujejo pri prijavah na čezmejne razpise.
Več prisotnih je opozorilo, da na italijanski strani velik izziv predstavlja majhnost občin, ki z omejenimi kadri ne zmorejo ustrezno in do časa pripraviti kompleksnejših projektov. Pojavila se je pobuda po vzpostavitvi določene organizacije, ki bi združevala interese posameznih deležnikov in predvsem pomagala pri pripravi skupnih projektov ter pridobivanju zunanjih sredstev. Eno od rešitev vidijo tudi v oblikovanju Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZST) v Kanalski dolini, ki bi sicer segalo kar v tri države, Slovenijo, Avstrijo in Italijo.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Novoletno srečanje rojakov Benečije in Posočja

Željo po še več povezanosti in sodelovanja so na sobotnem tradicionalnem srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Kobaridu, podčrtali udeleženci. Vrhunec srečanja, ki so ga v kulturnem delu oblikovali nastopajoči iz Posočja in Benečije, je bila podelitev Gujonovih priznanj, ki jih najbolj zaslužnim za delo v Videmski pokrajini vsako leto podelijo v spomin na župnika Paskvala Gujona. Letošnja prejemnika sta bila Margherita Trusgnach za kulturno ustvarjanje, organizacijsko udejstvovanje in povezovalno vlogo med Benečijo in Posočjem ter Osvald Errath za dolgoletno aktivno delovanje pri ohranjanju zborovskega petja in slovenske besede v Kanalski dolini. Pred kulturno prireditvijo je potekalo srečanje županov iz Posočja in Benečije, udeležila se ga je tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Župani so izpostavili, da si želijo konkretnejšo pomoč obeh držav pri uresničevanju razvojnih projektov. Ministrica jih je spodbudila, naj skupaj sodelujejo pri prijavah na čezmejne razpise.
Več prisotnih je opozorilo, da na italijanski strani velik izziv predstavlja majhnost občin, ki z omejenimi kadri ne zmorejo ustrezno in do časa pripraviti kompleksnejših projektov. Pojavila se je pobuda po vzpostavitvi določene organizacije, ki bi združevala interese posameznih deležnikov in predvsem pomagala pri pripravi skupnih projektov ter pridobivanju zunanjih sredstev. Eno od rešitev vidijo tudi v oblikovanju Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZST) v Kanalski dolini, ki bi sicer segalo kar v tri države, Slovenijo, Avstrijo in Italijo.

VEČ ...|22. 1. 2024
Novoletno srečanje rojakov Benečije in Posočja

Željo po še več povezanosti in sodelovanja so na sobotnem tradicionalnem srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Kobaridu, podčrtali udeleženci. Vrhunec srečanja, ki so ga v kulturnem delu oblikovali nastopajoči iz Posočja in Benečije, je bila podelitev Gujonovih priznanj, ki jih najbolj zaslužnim za delo v Videmski pokrajini vsako leto podelijo v spomin na župnika Paskvala Gujona. Letošnja prejemnika sta bila Margherita Trusgnach za kulturno ustvarjanje, organizacijsko udejstvovanje in povezovalno vlogo med Benečijo in Posočjem ter Osvald Errath za dolgoletno aktivno delovanje pri ohranjanju zborovskega petja in slovenske besede v Kanalski dolini. Pred kulturno prireditvijo je potekalo srečanje županov iz Posočja in Benečije, udeležila se ga je tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Župani so izpostavili, da si želijo konkretnejšo pomoč obeh držav pri uresničevanju razvojnih projektov. Ministrica jih je spodbudila, naj skupaj sodelujejo pri prijavah na čezmejne razpise.
Več prisotnih je opozorilo, da na italijanski strani velik izziv predstavlja majhnost občin, ki z omejenimi kadri ne zmorejo ustrezno in do časa pripraviti kompleksnejših projektov. Pojavila se je pobuda po vzpostavitvi določene organizacije, ki bi združevala interese posameznih deležnikov in predvsem pomagala pri pripravi skupnih projektov ter pridobivanju zunanjih sredstev. Eno od rešitev vidijo tudi v oblikovanju Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZST) v Kanalski dolini, ki bi sicer segalo kar v tri države, Slovenijo, Avstrijo in Italijo.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Informativne oddaje

VEČ ...|22. 11. 2023
Utrip dneva dne 22. 11.

  • Izrael in Hamas dosegla dogovor o začasnem premirju za izpustitev 50 talcev in dostavo človekoljubne pomoči.
  • Po besedah papeža Frančiška konflikt v Gazi ni vojna, ampak je terorizem.
  • SDS znova zahteva izredno sejo o nezakonitih migracijah, nekdanji minister Hojs o neučinkovitosti vlade na tem področju.
  • Poplave so postale priročen izgovor za slabo stanje javnih financ v tej državi, meni ekonomist Matej Lahovnik.
  • Ministrica za zdravje razkrila, kako bi se lotila čakalnih dob.
  • Kako potrebne so pokrajine, so pokazale tudi poplave, opominja predsednik državnega sveta Marko Lotrič.
  • Vreme: Sončno in vetrovno bo. Jutro bo megleno.

Utrip dneva dne 22. 11.

  • Izrael in Hamas dosegla dogovor o začasnem premirju za izpustitev 50 talcev in dostavo človekoljubne pomoči.
  • Po besedah papeža Frančiška konflikt v Gazi ni vojna, ampak je terorizem.
  • SDS znova zahteva izredno sejo o nezakonitih migracijah, nekdanji minister Hojs o neučinkovitosti vlade na tem področju.
  • Poplave so postale priročen izgovor za slabo stanje javnih financ v tej državi, meni ekonomist Matej Lahovnik.
  • Ministrica za zdravje razkrila, kako bi se lotila čakalnih dob.
  • Kako potrebne so pokrajine, so pokazale tudi poplave, opominja predsednik državnega sveta Marko Lotrič.
  • Vreme: Sončno in vetrovno bo. Jutro bo megleno.

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 22. 11.
  • Izrael in Hamas dosegla dogovor o začasnem premirju za izpustitev 50 talcev in dostavo človekoljubne pomoči.
  • Po besedah papeža Frančiška konflikt v Gazi ni vojna, ampak je terorizem.
  • SDS znova zahteva izredno sejo o nezakonitih migracijah, nekdanji minister Hojs o neučinkovitosti vlade na tem področju.
  • Poplave so postale priročen izgovor za slabo stanje javnih financ v tej državi, meni ekonomist Matej Lahovnik.
  • Ministrica za zdravje razkrila, kako bi se lotila čakalnih dob.
  • Kako potrebne so pokrajine, so pokazale tudi poplave, opominja predsednik državnega sveta Marko Lotrič.
  • Vreme: Sončno in vetrovno bo. Jutro bo megleno.
VEČ ...|22. 11. 2023
Utrip dneva dne 22. 11.
  • Izrael in Hamas dosegla dogovor o začasnem premirju za izpustitev 50 talcev in dostavo človekoljubne pomoči.
  • Po besedah papeža Frančiška konflikt v Gazi ni vojna, ampak je terorizem.
  • SDS znova zahteva izredno sejo o nezakonitih migracijah, nekdanji minister Hojs o neučinkovitosti vlade na tem področju.
  • Poplave so postale priročen izgovor za slabo stanje javnih financ v tej državi, meni ekonomist Matej Lahovnik.
  • Ministrica za zdravje razkrila, kako bi se lotila čakalnih dob.
  • Kako potrebne so pokrajine, so pokazale tudi poplave, opominja predsednik državnega sveta Marko Lotrič.
  • Vreme: Sončno in vetrovno bo. Jutro bo megleno.

Radio Ognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 8. 2023
Državni svetnik Poglajen o nujnosti usklajen sanacije po poplavah in ustanovitvi pokrajin.

Poleg državnega zbora so pri hitrosti sprejemanja in potrjevanja interventne zakonodaje pomembni državni svetniki. Ti sicer opozarjajo na težave, ki so se v občinah kopičile več let, vendar kot nam je dejal državni svetnik in podžupan občine Idrija Andrej Poglajên si prizadevajo za čimprejšnjo sanacijo škode. Sicer je Poglajên za naš radio spregovoril tudi o zakonu o dolgotrajni oskrbi in potrebi po ustanoviti pokrajin.

Državni svetnik Poglajen o nujnosti usklajen sanacije po poplavah in ustanovitvi pokrajin.

Poleg državnega zbora so pri hitrosti sprejemanja in potrjevanja interventne zakonodaje pomembni državni svetniki. Ti sicer opozarjajo na težave, ki so se v občinah kopičile več let, vendar kot nam je dejal državni svetnik in podžupan občine Idrija Andrej Poglajên si prizadevajo za čimprejšnjo sanacijo škode. Sicer je Poglajên za naš radio spregovoril tudi o zakonu o dolgotrajni oskrbi in potrebi po ustanoviti pokrajin.

infopoplavedržavni svetpogovorpokrajine

Informativni prispevki

Državni svetnik Poglajen o nujnosti usklajen sanacije po poplavah in ustanovitvi pokrajin.

Poleg državnega zbora so pri hitrosti sprejemanja in potrjevanja interventne zakonodaje pomembni državni svetniki. Ti sicer opozarjajo na težave, ki so se v občinah kopičile več let, vendar kot nam je dejal državni svetnik in podžupan občine Idrija Andrej Poglajên si prizadevajo za čimprejšnjo sanacijo škode. Sicer je Poglajên za naš radio spregovoril tudi o zakonu o dolgotrajni oskrbi in potrebi po ustanoviti pokrajin.

VEČ ...|25. 8. 2023
Državni svetnik Poglajen o nujnosti usklajen sanacije po poplavah in ustanovitvi pokrajin.

Poleg državnega zbora so pri hitrosti sprejemanja in potrjevanja interventne zakonodaje pomembni državni svetniki. Ti sicer opozarjajo na težave, ki so se v občinah kopičile več let, vendar kot nam je dejal državni svetnik in podžupan občine Idrija Andrej Poglajên si prizadevajo za čimprejšnjo sanacijo škode. Sicer je Poglajên za naš radio spregovoril tudi o zakonu o dolgotrajni oskrbi in potrebi po ustanoviti pokrajin.

Alen Salihović

infopoplavedržavni svetpogovorpokrajine

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 7. 2023
Morostig - hiša narave in kolišč

Hiša Morostig je projekt občine Ig, za katerega so uspeli pridobiti evropska sredstva. Pripravili so devet tematskih enot s pomembnimi odlomki raziskovanj Ljubljanskega barja in kolišč. Med obiskom Morostiga se seznanimo s podrobnostmi koliščarskega obdobja in koliščarskih naselij okoli Alp, ki so vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine, ter z biotsko raznovrstnostjo samosvoje barjanske pokrajine.

 

Morostig - hiša narave in kolišč

Hiša Morostig je projekt občine Ig, za katerega so uspeli pridobiti evropska sredstva. Pripravili so devet tematskih enot s pomembnimi odlomki raziskovanj Ljubljanskega barja in kolišč. Med obiskom Morostiga se seznanimo s podrobnostmi koliščarskega obdobja in koliščarskih naselij okoli Alp, ki so vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine, ter z biotsko raznovrstnostjo samosvoje barjanske pokrajine.

 

kulturanaravadediščinazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Morostig - hiša narave in kolišč

Hiša Morostig je projekt občine Ig, za katerega so uspeli pridobiti evropska sredstva. Pripravili so devet tematskih enot s pomembnimi odlomki raziskovanj Ljubljanskega barja in kolišč. Med obiskom Morostiga se seznanimo s podrobnostmi koliščarskega obdobja in koliščarskih naselij okoli Alp, ki so vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine, ter z biotsko raznovrstnostjo samosvoje barjanske pokrajine.

 

VEČ ...|11. 7. 2023
Morostig - hiša narave in kolišč

Hiša Morostig je projekt občine Ig, za katerega so uspeli pridobiti evropska sredstva. Pripravili so devet tematskih enot s pomembnimi odlomki raziskovanj Ljubljanskega barja in kolišč. Med obiskom Morostiga se seznanimo s podrobnostmi koliščarskega obdobja in koliščarskih naselij okoli Alp, ki so vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine, ter z biotsko raznovrstnostjo samosvoje barjanske pokrajine.

 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinazgodovinaizročilo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|30. 6. 2023
V Vipavi bo vrhunec prireditev Dobrodošli doma 2023

V Vipavi bo jutri vrhunec letošnjih prireditev Dobrodošli doma. Boštjan Kocmur, generalni tajnik Izseljenskega društva Slovenija v svetu, je povedal, da bodo nastopili tudi otroci iz Videmske pokrajine. Na ogled bodo kar tri fotografske razstava iz Argentine in Venezuele. Sicer pa bodo jutri od 14h naprej v Vipavi nastopili rojaki iz zamejstva in sveta: Argentina, ZDA, Hrvaška, Srbije, Bosne in Hercegovine … Večer se bo zaključil s koncertom Adija Smolarja in predskupine Baires polka iz Argentine. Dobrodošli doma se bo sklenilo v nedeljo v Šentvidu v Ljubljani s Taborom Slovencev po svetu.

V Vipavi bo vrhunec prireditev Dobrodošli doma 2023

V Vipavi bo jutri vrhunec letošnjih prireditev Dobrodošli doma. Boštjan Kocmur, generalni tajnik Izseljenskega društva Slovenija v svetu, je povedal, da bodo nastopili tudi otroci iz Videmske pokrajine. Na ogled bodo kar tri fotografske razstava iz Argentine in Venezuele. Sicer pa bodo jutri od 14h naprej v Vipavi nastopili rojaki iz zamejstva in sveta: Argentina, ZDA, Hrvaška, Srbije, Bosne in Hercegovine … Večer se bo zaključil s koncertom Adija Smolarja in predskupine Baires polka iz Argentine. Dobrodošli doma se bo sklenilo v nedeljo v Šentvidu v Ljubljani s Taborom Slovencev po svetu.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

V Vipavi bo vrhunec prireditev Dobrodošli doma 2023

V Vipavi bo jutri vrhunec letošnjih prireditev Dobrodošli doma. Boštjan Kocmur, generalni tajnik Izseljenskega društva Slovenija v svetu, je povedal, da bodo nastopili tudi otroci iz Videmske pokrajine. Na ogled bodo kar tri fotografske razstava iz Argentine in Venezuele. Sicer pa bodo jutri od 14h naprej v Vipavi nastopili rojaki iz zamejstva in sveta: Argentina, ZDA, Hrvaška, Srbije, Bosne in Hercegovine … Večer se bo zaključil s koncertom Adija Smolarja in predskupine Baires polka iz Argentine. Dobrodošli doma se bo sklenilo v nedeljo v Šentvidu v Ljubljani s Taborom Slovencev po svetu.

VEČ ...|30. 6. 2023
V Vipavi bo vrhunec prireditev Dobrodošli doma 2023

V Vipavi bo jutri vrhunec letošnjih prireditev Dobrodošli doma. Boštjan Kocmur, generalni tajnik Izseljenskega društva Slovenija v svetu, je povedal, da bodo nastopili tudi otroci iz Videmske pokrajine. Na ogled bodo kar tri fotografske razstava iz Argentine in Venezuele. Sicer pa bodo jutri od 14h naprej v Vipavi nastopili rojaki iz zamejstva in sveta: Argentina, ZDA, Hrvaška, Srbije, Bosne in Hercegovine … Večer se bo zaključil s koncertom Adija Smolarja in predskupine Baires polka iz Argentine. Dobrodošli doma se bo sklenilo v nedeljo v Šentvidu v Ljubljani s Taborom Slovencev po svetu.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 3. 2023
Pouk slovenščine v Terskih dolinah

Tudi starši v občini Bardo v Terskih dolinah v Furlaniji-Julijski krajini si za svoje otroke želijo pouk slovenščine, ki odgovarja krajevnim pričakovanjem. Kot piše petnajstdnevnik Dom, je v teh dneh stekel ta pouk. V vrtcu in treh osnovnošolskih razredih na Njivici (dva sta večstopenjska) bodo tako v sodelovanju z združenjem Blanchini imeli deset ur slovenščine na razred. Podobno se dogaja že več let v drugih šolah z italijanskim učnim jezikom na območju videmske pokrajine, v kateri je formalno priznana prisotnost slovenske manjšine. Tem dežela tudi dodeli ustrezna zakonska sredstva. V naslednjem šolskem letu naj bi se seznamu teh šolskih zavodov pridružil še Večstopenjski šolski zavod Fojda, z osnovnima šolama v Ahtnu in Fojdi in otroškima vrtcema v Čampeju in Ahtnu. Tako šolam kot družinam, ki otroke prijavijo k pouku slovenščine, bi pomagalo končno uveljavljanje določil za pouk slovenščine v videmski pokrajini, ki izhajajo iz zaščitnega zakona. To je kurikularen pouk slovenščine tudi v šolah z italijanskim učnim jezikom, ki se nahajajo na območju, kjer je slovenščina zaščitena.

Pouk slovenščine v Terskih dolinah

Tudi starši v občini Bardo v Terskih dolinah v Furlaniji-Julijski krajini si za svoje otroke želijo pouk slovenščine, ki odgovarja krajevnim pričakovanjem. Kot piše petnajstdnevnik Dom, je v teh dneh stekel ta pouk. V vrtcu in treh osnovnošolskih razredih na Njivici (dva sta večstopenjska) bodo tako v sodelovanju z združenjem Blanchini imeli deset ur slovenščine na razred. Podobno se dogaja že več let v drugih šolah z italijanskim učnim jezikom na območju videmske pokrajine, v kateri je formalno priznana prisotnost slovenske manjšine. Tem dežela tudi dodeli ustrezna zakonska sredstva. V naslednjem šolskem letu naj bi se seznamu teh šolskih zavodov pridružil še Večstopenjski šolski zavod Fojda, z osnovnima šolama v Ahtnu in Fojdi in otroškima vrtcema v Čampeju in Ahtnu. Tako šolam kot družinam, ki otroke prijavijo k pouku slovenščine, bi pomagalo končno uveljavljanje določil za pouk slovenščine v videmski pokrajini, ki izhajajo iz zaščitnega zakona. To je kurikularen pouk slovenščine tudi v šolah z italijanskim učnim jezikom, ki se nahajajo na območju, kjer je slovenščina zaščitena.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Pouk slovenščine v Terskih dolinah

Tudi starši v občini Bardo v Terskih dolinah v Furlaniji-Julijski krajini si za svoje otroke želijo pouk slovenščine, ki odgovarja krajevnim pričakovanjem. Kot piše petnajstdnevnik Dom, je v teh dneh stekel ta pouk. V vrtcu in treh osnovnošolskih razredih na Njivici (dva sta večstopenjska) bodo tako v sodelovanju z združenjem Blanchini imeli deset ur slovenščine na razred. Podobno se dogaja že več let v drugih šolah z italijanskim učnim jezikom na območju videmske pokrajine, v kateri je formalno priznana prisotnost slovenske manjšine. Tem dežela tudi dodeli ustrezna zakonska sredstva. V naslednjem šolskem letu naj bi se seznamu teh šolskih zavodov pridružil še Večstopenjski šolski zavod Fojda, z osnovnima šolama v Ahtnu in Fojdi in otroškima vrtcema v Čampeju in Ahtnu. Tako šolam kot družinam, ki otroke prijavijo k pouku slovenščine, bi pomagalo končno uveljavljanje določil za pouk slovenščine v videmski pokrajini, ki izhajajo iz zaščitnega zakona. To je kurikularen pouk slovenščine tudi v šolah z italijanskim učnim jezikom, ki se nahajajo na območju, kjer je slovenščina zaščitena.

VEČ ...|23. 3. 2023
Pouk slovenščine v Terskih dolinah

Tudi starši v občini Bardo v Terskih dolinah v Furlaniji-Julijski krajini si za svoje otroke želijo pouk slovenščine, ki odgovarja krajevnim pričakovanjem. Kot piše petnajstdnevnik Dom, je v teh dneh stekel ta pouk. V vrtcu in treh osnovnošolskih razredih na Njivici (dva sta večstopenjska) bodo tako v sodelovanju z združenjem Blanchini imeli deset ur slovenščine na razred. Podobno se dogaja že več let v drugih šolah z italijanskim učnim jezikom na območju videmske pokrajine, v kateri je formalno priznana prisotnost slovenske manjšine. Tem dežela tudi dodeli ustrezna zakonska sredstva. V naslednjem šolskem letu naj bi se seznamu teh šolskih zavodov pridružil še Večstopenjski šolski zavod Fojda, z osnovnima šolama v Ahtnu in Fojdi in otroškima vrtcema v Čampeju in Ahtnu. Tako šolam kot družinam, ki otroke prijavijo k pouku slovenščine, bi pomagalo končno uveljavljanje določil za pouk slovenščine v videmski pokrajini, ki izhajajo iz zaščitnega zakona. To je kurikularen pouk slovenščine tudi v šolah z italijanskim učnim jezikom, ki se nahajajo na območju, kjer je slovenščina zaščitena.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|29. 3. 2024
Praznično jutro – veliki petek - stiški opat Maksimiljan File

V prazničnem jutru smo razmišljali o trpljenju. O tem kako kot kristjani stopati po trnovi poti, ki naj postane pot zaupanja v Božji načrt. Kako v trpljenju videti zmago je povedal stiški opat Maksimiljan File.

Praznično jutro – veliki petek - stiški opat Maksimiljan File

V prazničnem jutru smo razmišljali o trpljenju. O tem kako kot kristjani stopati po trnovi poti, ki naj postane pot zaupanja v Božji načrt. Kako v trpljenju videti zmago je povedal stiški opat Maksimiljan File.

Radio Ognjišče

svetovanjeduhovnostpogovor

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 3. 2024
Veliki teden v Clevelandu

Veliki teden še posebej doživeto obhajajo naši rojaki po svetu, saj to ni le vrhunec verske, ampak tudi narodne istovetnosti. Nocoj bodo pri Svetem Vidu v Clevelandu imeli posebno bogoslužje - Večernice velikega tedna. Na sporedu bo petje psalmov, branje Svetega pisma in petje žalostink, ki se nanašajo na boj Jezusa s hudičem. Po maši velikega četrtka bo češčenje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na veliki petek bodo ob treh popoldne premišljevali križev pot, zvečer bodo obredi. Čez dan bo priložnost za spoved. Rojaki zelo ohranjajo običaj blagoslova velikonočnih jedi, zato so v župnijskem listu Marije Vnebovzete v Clevelandu pripravili prilogo z razlago posameznih jedi, ki jih prinašamo k blagoslovu. Vse župljane, ki imajo narodne noše, vabijo, da tako oblečeni pridejo k vstajenjski sveti maši in s tem dajo slovenski poudarek prazniku. 

Veliki teden v Clevelandu

Veliki teden še posebej doživeto obhajajo naši rojaki po svetu, saj to ni le vrhunec verske, ampak tudi narodne istovetnosti. Nocoj bodo pri Svetem Vidu v Clevelandu imeli posebno bogoslužje - Večernice velikega tedna. Na sporedu bo petje psalmov, branje Svetega pisma in petje žalostink, ki se nanašajo na boj Jezusa s hudičem. Po maši velikega četrtka bo češčenje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na veliki petek bodo ob treh popoldne premišljevali križev pot, zvečer bodo obredi. Čez dan bo priložnost za spoved. Rojaki zelo ohranjajo običaj blagoslova velikonočnih jedi, zato so v župnijskem listu Marije Vnebovzete v Clevelandu pripravili prilogo z razlago posameznih jedi, ki jih prinašamo k blagoslovu. Vse župljane, ki imajo narodne noše, vabijo, da tako oblečeni pridejo k vstajenjski sveti maši in s tem dajo slovenski poudarek prazniku. 

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevpost

Moja zgodba

VEČ ...|24. 3. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 3. oddaja

Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 3. oddaja

Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.

Jože Bartolj

spominpolitikaGentilejeva šolska reformaitalijansko šolstvo na okupiranem ozemljuMatic BatičSalvator Žitko

Za življenje

VEČ ...|23. 3. 2024
Svetniki v današnjem času

V oddaji Za življenje smo z dr. Katarino Kompan Erzar razmišljali o sv. Frančišku in sv. Klari, kako nas svetnika nagovarjata v današnjem času, zakaj in kako nas molitev umiri in na kakšne način poveže z Bogom.

Svetniki v današnjem času

V oddaji Za življenje smo z dr. Katarino Kompan Erzar razmišljali o sv. Frančišku in sv. Klari, kako nas svetnika nagovarjata v današnjem času, zakaj in kako nas molitev umiri in na kakšne način poveže z Bogom.

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaduhovnostpogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|25. 3. 2024
Mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil duhovnik mag. Branko Cestnik. Oddaja je potekala ravno na materinski dan, ki je letos sovpadal z začetkom velikega tedna. To nam ponuja tudi veliko iztočnic za naš pogovor vključno s temami družine ob sklepu Tedna družine in seveda našega Radijskega misijona, ki smo ga uspešno zaključili v Assisiju.

Mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil duhovnik mag. Branko Cestnik. Oddaja je potekala ravno na materinski dan, ki je letos sovpadal z začetkom velikega tedna. To nam ponuja tudi veliko iztočnic za naš pogovor vključno s temami družine ob sklepu Tedna družine in seveda našega Radijskega misijona, ki smo ga uspešno zaključili v Assisiju.

Radio Ognjišče

politikaBranko Cestnik

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 3. 2024
Velikonočni koncert skupine Alfa in Omega

Skupina Alfa in Omega vabi na velikonočni koncert “Vstajenje”, ki bo na velikonočni ponedeljek ob 18h v Kulturnem domu Semič.

Velikonočni koncert skupine Alfa in Omega

Skupina Alfa in Omega vabi na velikonočni koncert “Vstajenje”, ki bo na velikonočni ponedeljek ob 18h v Kulturnem domu Semič.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmkoncert

Komentar tedna

VEČ ...|29. 3. 2024
Roman Vučajnk: Na Kalvarijo

Medtem ko iščemo Boga v oblikah, ki smo jih ljudje naredili Zanj, ne spreglejmo stvaritve, ki jo je On ustvaril po Svoji podobi in za večno zveličanje.

Ne spreglejmo človeka, ne spreglejmo svojega bližnjega.

Komentar tedna pripravlja kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Roman Vučajnk: Na Kalvarijo

Medtem ko iščemo Boga v oblikah, ki smo jih ljudje naredili Zanj, ne spreglejmo stvaritve, ki jo je On ustvaril po Svoji podobi in za večno zveličanje.

Ne spreglejmo človeka, ne spreglejmo svojega bližnjega.

Komentar tedna pripravlja kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Roman Vučajnk

komentardružbaduhovnost

Vabilo na pot

VEČ ...|29. 3. 2024
Velikonočni pohod v Babnem polju

Predstavili smo pohod, ki ga na velikonočni ponedeljek pripravlja Alenka Veber. Ob 130 letnici rojstva notranjskega izseljenskega pisatelja Franka Trohe Rihtarjevega se lahko odpravite na raziskovanje Babnega polja.

Velikonočni pohod v Babnem polju

Predstavili smo pohod, ki ga na velikonočni ponedeljek pripravlja Alenka Veber. Ob 130 letnici rojstva notranjskega izseljenskega pisatelja Franka Trohe Rihtarjevega se lahko odpravite na raziskovanje Babnega polja.

Blaž Lesnik

naravarekreacijapohodništvoBabno polje

Spominjamo se

VEČ ...|29. 3. 2024
Spominjamo se dne 29. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 29. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče