V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem se bo ob 19.00 začel koncert pesmi za postni in velikonočni čas. Nastopili bodo: baritonist Thomas Widrich, sopranistka Ana Jesenek in pianistka Veronica Maritan-Walcher. Namesto vstopnine bodo zbirali prostovoljne prispevke za otroke v koroški vasi na Madagaskarju. Jutri zvečer bo v Tinjah predavanje doktorja Ivana Ramšaka o vzrokih za bolečine v sklepih - med njimi je lahko tudi izgorelost. V Peterlinovi dvorani v Trstu pa nocoj Društvo slovenskih izobražencev pripravlja pogovor na temo tržaškega gospodarstva. Razpravljalci bodo poskušali osvetliti sončne in senčne plati aktualne gospodarske podobe pokrajine ter vanjo seveda vključiti tudi vlogo, ki jo igrajo slovenski podjetniki. Govorili bodo ekonomista Mitja Štefančič in Igor Guardiacich, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik ter sindikalist Renato Kneipp. Okroglo mizo, ki se bo začela nocoj ob 20.30, bo vodil Andrej Černic.
V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem se bo ob 19.00 začel koncert pesmi za postni in velikonočni čas. Nastopili bodo: baritonist Thomas Widrich, sopranistka Ana Jesenek in pianistka Veronica Maritan-Walcher. Namesto vstopnine bodo zbirali prostovoljne prispevke za otroke v koroški vasi na Madagaskarju. Jutri zvečer bo v Tinjah predavanje doktorja Ivana Ramšaka o vzrokih za bolečine v sklepih - med njimi je lahko tudi izgorelost. V Peterlinovi dvorani v Trstu pa nocoj Društvo slovenskih izobražencev pripravlja pogovor na temo tržaškega gospodarstva. Razpravljalci bodo poskušali osvetliti sončne in senčne plati aktualne gospodarske podobe pokrajine ter vanjo seveda vključiti tudi vlogo, ki jo igrajo slovenski podjetniki. Govorili bodo ekonomista Mitja Štefančič in Igor Guardiacich, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik ter sindikalist Renato Kneipp. Okroglo mizo, ki se bo začela nocoj ob 20.30, bo vodil Andrej Černic.
Poročali smo o projektu gradnje vodovoda v Celju, tradicionalnem srečanju Slovencev Videmske Pokrajine in Posočja, neznani usodi propadajočega hotela Pošta na Jesenicah, prizadevanjih sežanske občine, da bi v Domu na Krasu še naprej potekale socialnovarstvene storitve in o tradicionalnem kurentovanju na Ptuju.
Poročali smo o projektu gradnje vodovoda v Celju, tradicionalnem srečanju Slovencev Videmske Pokrajine in Posočja, neznani usodi propadajočega hotela Pošta na Jesenicah, prizadevanjih sežanske občine, da bi v Domu na Krasu še naprej potekale socialnovarstvene storitve in o tradicionalnem kurentovanju na Ptuju.
Željo po še več povezanosti in sodelovanja so na sobotnem tradicionalnem srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Kobaridu, podčrtali udeleženci. Vrhunec srečanja, ki so ga v kulturnem delu oblikovali nastopajoči iz Posočja in Benečije, je bila podelitev Gujonovih priznanj, ki jih najbolj zaslužnim za delo v Videmski pokrajini vsako leto podelijo v spomin na župnika Paskvala Gujona. Letošnja prejemnika sta bila Margherita Trusgnach za kulturno ustvarjanje, organizacijsko udejstvovanje in povezovalno vlogo med Benečijo in Posočjem ter Osvald Errath za dolgoletno aktivno delovanje pri ohranjanju zborovskega petja in slovenske besede v Kanalski dolini. Pred kulturno prireditvijo je potekalo srečanje županov iz Posočja in Benečije, udeležila se ga je tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Župani so izpostavili, da si želijo konkretnejšo pomoč obeh držav pri uresničevanju razvojnih projektov. Ministrica jih je spodbudila, naj skupaj sodelujejo pri prijavah na čezmejne razpise.
Več prisotnih je opozorilo, da na italijanski strani velik izziv predstavlja majhnost občin, ki z omejenimi kadri ne zmorejo ustrezno in do časa pripraviti kompleksnejših projektov. Pojavila se je pobuda po vzpostavitvi določene organizacije, ki bi združevala interese posameznih deležnikov in predvsem pomagala pri pripravi skupnih projektov ter pridobivanju zunanjih sredstev. Eno od rešitev vidijo tudi v oblikovanju Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZST) v Kanalski dolini, ki bi sicer segalo kar v tri države, Slovenijo, Avstrijo in Italijo.
Željo po še več povezanosti in sodelovanja so na sobotnem tradicionalnem srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Kobaridu, podčrtali udeleženci. Vrhunec srečanja, ki so ga v kulturnem delu oblikovali nastopajoči iz Posočja in Benečije, je bila podelitev Gujonovih priznanj, ki jih najbolj zaslužnim za delo v Videmski pokrajini vsako leto podelijo v spomin na župnika Paskvala Gujona. Letošnja prejemnika sta bila Margherita Trusgnach za kulturno ustvarjanje, organizacijsko udejstvovanje in povezovalno vlogo med Benečijo in Posočjem ter Osvald Errath za dolgoletno aktivno delovanje pri ohranjanju zborovskega petja in slovenske besede v Kanalski dolini. Pred kulturno prireditvijo je potekalo srečanje županov iz Posočja in Benečije, udeležila se ga je tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Župani so izpostavili, da si želijo konkretnejšo pomoč obeh držav pri uresničevanju razvojnih projektov. Ministrica jih je spodbudila, naj skupaj sodelujejo pri prijavah na čezmejne razpise.
Več prisotnih je opozorilo, da na italijanski strani velik izziv predstavlja majhnost občin, ki z omejenimi kadri ne zmorejo ustrezno in do časa pripraviti kompleksnejših projektov. Pojavila se je pobuda po vzpostavitvi določene organizacije, ki bi združevala interese posameznih deležnikov in predvsem pomagala pri pripravi skupnih projektov ter pridobivanju zunanjih sredstev. Eno od rešitev vidijo tudi v oblikovanju Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZST) v Kanalski dolini, ki bi sicer segalo kar v tri države, Slovenijo, Avstrijo in Italijo.
Poleg državnega zbora so pri hitrosti sprejemanja in potrjevanja interventne zakonodaje pomembni državni svetniki. Ti sicer opozarjajo na težave, ki so se v občinah kopičile več let, vendar kot nam je dejal državni svetnik in podžupan občine Idrija Andrej Poglajên si prizadevajo za čimprejšnjo sanacijo škode. Sicer je Poglajên za naš radio spregovoril tudi o zakonu o dolgotrajni oskrbi in potrebi po ustanoviti pokrajin.
Poleg državnega zbora so pri hitrosti sprejemanja in potrjevanja interventne zakonodaje pomembni državni svetniki. Ti sicer opozarjajo na težave, ki so se v občinah kopičile več let, vendar kot nam je dejal državni svetnik in podžupan občine Idrija Andrej Poglajên si prizadevajo za čimprejšnjo sanacijo škode. Sicer je Poglajên za naš radio spregovoril tudi o zakonu o dolgotrajni oskrbi in potrebi po ustanoviti pokrajin.
Hiša Morostig je projekt občine Ig, za katerega so uspeli pridobiti evropska sredstva. Pripravili so devet tematskih enot s pomembnimi odlomki raziskovanj Ljubljanskega barja in kolišč. Med obiskom Morostiga se seznanimo s podrobnostmi koliščarskega obdobja in koliščarskih naselij okoli Alp, ki so vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine, ter z biotsko raznovrstnostjo samosvoje barjanske pokrajine.
Hiša Morostig je projekt občine Ig, za katerega so uspeli pridobiti evropska sredstva. Pripravili so devet tematskih enot s pomembnimi odlomki raziskovanj Ljubljanskega barja in kolišč. Med obiskom Morostiga se seznanimo s podrobnostmi koliščarskega obdobja in koliščarskih naselij okoli Alp, ki so vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine, ter z biotsko raznovrstnostjo samosvoje barjanske pokrajine.
V Vipavi bo jutri vrhunec letošnjih prireditev Dobrodošli doma. Boštjan Kocmur, generalni tajnik Izseljenskega društva Slovenija v svetu, je povedal, da bodo nastopili tudi otroci iz Videmske pokrajine. Na ogled bodo kar tri fotografske razstava iz Argentine in Venezuele. Sicer pa bodo jutri od 14h naprej v Vipavi nastopili rojaki iz zamejstva in sveta: Argentina, ZDA, Hrvaška, Srbije, Bosne in Hercegovine … Večer se bo zaključil s koncertom Adija Smolarja in predskupine Baires polka iz Argentine. Dobrodošli doma se bo sklenilo v nedeljo v Šentvidu v Ljubljani s Taborom Slovencev po svetu.
V Vipavi bo jutri vrhunec letošnjih prireditev Dobrodošli doma. Boštjan Kocmur, generalni tajnik Izseljenskega društva Slovenija v svetu, je povedal, da bodo nastopili tudi otroci iz Videmske pokrajine. Na ogled bodo kar tri fotografske razstava iz Argentine in Venezuele. Sicer pa bodo jutri od 14h naprej v Vipavi nastopili rojaki iz zamejstva in sveta: Argentina, ZDA, Hrvaška, Srbije, Bosne in Hercegovine … Večer se bo zaključil s koncertom Adija Smolarja in predskupine Baires polka iz Argentine. Dobrodošli doma se bo sklenilo v nedeljo v Šentvidu v Ljubljani s Taborom Slovencev po svetu.
Tudi starši v občini Bardo v Terskih dolinah v Furlaniji-Julijski krajini si za svoje otroke želijo pouk slovenščine, ki odgovarja krajevnim pričakovanjem. Kot piše petnajstdnevnik Dom, je v teh dneh stekel ta pouk. V vrtcu in treh osnovnošolskih razredih na Njivici (dva sta večstopenjska) bodo tako v sodelovanju z združenjem Blanchini imeli deset ur slovenščine na razred. Podobno se dogaja že več let v drugih šolah z italijanskim učnim jezikom na območju videmske pokrajine, v kateri je formalno priznana prisotnost slovenske manjšine. Tem dežela tudi dodeli ustrezna zakonska sredstva. V naslednjem šolskem letu naj bi se seznamu teh šolskih zavodov pridružil še Večstopenjski šolski zavod Fojda, z osnovnima šolama v Ahtnu in Fojdi in otroškima vrtcema v Čampeju in Ahtnu. Tako šolam kot družinam, ki otroke prijavijo k pouku slovenščine, bi pomagalo končno uveljavljanje določil za pouk slovenščine v videmski pokrajini, ki izhajajo iz zaščitnega zakona. To je kurikularen pouk slovenščine tudi v šolah z italijanskim učnim jezikom, ki se nahajajo na območju, kjer je slovenščina zaščitena.
Tudi starši v občini Bardo v Terskih dolinah v Furlaniji-Julijski krajini si za svoje otroke želijo pouk slovenščine, ki odgovarja krajevnim pričakovanjem. Kot piše petnajstdnevnik Dom, je v teh dneh stekel ta pouk. V vrtcu in treh osnovnošolskih razredih na Njivici (dva sta večstopenjska) bodo tako v sodelovanju z združenjem Blanchini imeli deset ur slovenščine na razred. Podobno se dogaja že več let v drugih šolah z italijanskim učnim jezikom na območju videmske pokrajine, v kateri je formalno priznana prisotnost slovenske manjšine. Tem dežela tudi dodeli ustrezna zakonska sredstva. V naslednjem šolskem letu naj bi se seznamu teh šolskih zavodov pridružil še Večstopenjski šolski zavod Fojda, z osnovnima šolama v Ahtnu in Fojdi in otroškima vrtcema v Čampeju in Ahtnu. Tako šolam kot družinam, ki otroke prijavijo k pouku slovenščine, bi pomagalo končno uveljavljanje določil za pouk slovenščine v videmski pokrajini, ki izhajajo iz zaščitnega zakona. To je kurikularen pouk slovenščine tudi v šolah z italijanskim učnim jezikom, ki se nahajajo na območju, kjer je slovenščina zaščitena.
V prazničnem jutru smo razmišljali o trpljenju. O tem kako kot kristjani stopati po trnovi poti, ki naj postane pot zaupanja v Božji načrt. Kako v trpljenju videti zmago je povedal stiški opat Maksimiljan File.
Veliki teden še posebej doživeto obhajajo naši rojaki po svetu, saj to ni le vrhunec verske, ampak tudi narodne istovetnosti. Nocoj bodo pri Svetem Vidu v Clevelandu imeli posebno bogoslužje - Večernice velikega tedna. Na sporedu bo petje psalmov, branje Svetega pisma in petje žalostink, ki se nanašajo na boj Jezusa s hudičem. Po maši velikega četrtka bo češčenje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na veliki petek bodo ob treh popoldne premišljevali križev pot, zvečer bodo obredi. Čez dan bo priložnost za spoved. Rojaki zelo ohranjajo običaj blagoslova velikonočnih jedi, zato so v župnijskem listu Marije Vnebovzete v Clevelandu pripravili prilogo z razlago posameznih jedi, ki jih prinašamo k blagoslovu. Vse župljane, ki imajo narodne noše, vabijo, da tako oblečeni pridejo k vstajenjski sveti maši in s tem dajo slovenski poudarek prazniku.
Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.
V oddaji Za življenje smo z dr. Katarino Kompan Erzar razmišljali o sv. Frančišku in sv. Klari, kako nas svetnika nagovarjata v današnjem času, zakaj in kako nas molitev umiri in na kakšne način poveže z Bogom.
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil duhovnik mag. Branko Cestnik. Oddaja je potekala ravno na materinski dan, ki je letos sovpadal z začetkom velikega tedna. To nam ponuja tudi veliko iztočnic za naš pogovor vključno s temami družine ob sklepu Tedna družine in seveda našega Radijskega misijona, ki smo ga uspešno zaključili v Assisiju.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Skupina Alfa in Omega vabi na velikonočni koncert “Vstajenje”, ki bo na velikonočni ponedeljek ob 18h v Kulturnem domu Semič.
Medtem ko iščemo Boga v oblikah, ki smo jih ljudje naredili Zanj, ne spreglejmo stvaritve, ki jo je On ustvaril po Svoji podobi in za večno zveličanje.
Ne spreglejmo človeka, ne spreglejmo svojega bližnjega.
Komentar tedna pripravlja kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.