Duhovna misel

VEČ ...|5. 4. 2025
Reka in veter

Reka je tekla od izvira v osrčju oddaljenih gora skozi različne pokrajine, dokler ni prišla do puščavskega peska. Kakor je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Reka in veter

Reka je tekla od izvira v osrčju oddaljenih gora skozi različne pokrajine, dokler ni prišla do puščavskega peska. Kakor je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

duhovnost

Duhovna misel

Reka in veter

Reka je tekla od izvira v osrčju oddaljenih gora skozi različne pokrajine, dokler ni prišla do puščavskega peska. Kakor je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

VEČ ...|5. 4. 2025
Reka in veter

Reka je tekla od izvira v osrčju oddaljenih gora skozi različne pokrajine, dokler ni prišla do puščavskega peska. Kakor je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 1. 2025
Podelili so Gujonova priznanja

Na 53. Novoletnem srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja so najzaslužnejšim za ohranjanje slovenske identitete na tem delu slovenskega kulturnega prostora podelili Gujonova priznanja. Prejeli so jih Sandro Quaglia za aktivno udejstvovanje na vseh ravneh ohranjanja slovenstva in slovenske kulture v Reziji, obnovo Plocave hiše in predstavljanje zgodovine in običajev Rezijanov širši javnosti. Alma Hlede Prešeren ga je prejela za življenjsko delo na področju poučevanja slovenskega jezika, glasbe v slovenščini v Kanalski dolini ter vsesplošno angažiranje na kulturnem področju in skrb za spoznavanje lepot matične domovine. Tretja prejemnica na slovesnosti v Bovcu pa je bila Nataša Gliha Komac. Priznanje je prejela za bogat doprinos k ohranjanju in razvoju slovenskega jezika v zamejstvu, točneje v Kanalski dolini, avtorstvu pomembnih knjig, znanstvenih monografij ter raziskav in povezovanje Slovencev matične domovine in zamejstva. 

Podelili so Gujonova priznanja

Na 53. Novoletnem srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja so najzaslužnejšim za ohranjanje slovenske identitete na tem delu slovenskega kulturnega prostora podelili Gujonova priznanja. Prejeli so jih Sandro Quaglia za aktivno udejstvovanje na vseh ravneh ohranjanja slovenstva in slovenske kulture v Reziji, obnovo Plocave hiše in predstavljanje zgodovine in običajev Rezijanov širši javnosti. Alma Hlede Prešeren ga je prejela za življenjsko delo na področju poučevanja slovenskega jezika, glasbe v slovenščini v Kanalski dolini ter vsesplošno angažiranje na kulturnem področju in skrb za spoznavanje lepot matične domovine. Tretja prejemnica na slovesnosti v Bovcu pa je bila Nataša Gliha Komac. Priznanje je prejela za bogat doprinos k ohranjanju in razvoju slovenskega jezika v zamejstvu, točneje v Kanalski dolini, avtorstvu pomembnih knjig, znanstvenih monografij ter raziskav in povezovanje Slovencev matične domovine in zamejstva. 

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Podelili so Gujonova priznanja

Na 53. Novoletnem srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja so najzaslužnejšim za ohranjanje slovenske identitete na tem delu slovenskega kulturnega prostora podelili Gujonova priznanja. Prejeli so jih Sandro Quaglia za aktivno udejstvovanje na vseh ravneh ohranjanja slovenstva in slovenske kulture v Reziji, obnovo Plocave hiše in predstavljanje zgodovine in običajev Rezijanov širši javnosti. Alma Hlede Prešeren ga je prejela za življenjsko delo na področju poučevanja slovenskega jezika, glasbe v slovenščini v Kanalski dolini ter vsesplošno angažiranje na kulturnem področju in skrb za spoznavanje lepot matične domovine. Tretja prejemnica na slovesnosti v Bovcu pa je bila Nataša Gliha Komac. Priznanje je prejela za bogat doprinos k ohranjanju in razvoju slovenskega jezika v zamejstvu, točneje v Kanalski dolini, avtorstvu pomembnih knjig, znanstvenih monografij ter raziskav in povezovanje Slovencev matične domovine in zamejstva. 

VEČ ...|22. 1. 2025
Podelili so Gujonova priznanja

Na 53. Novoletnem srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja so najzaslužnejšim za ohranjanje slovenske identitete na tem delu slovenskega kulturnega prostora podelili Gujonova priznanja. Prejeli so jih Sandro Quaglia za aktivno udejstvovanje na vseh ravneh ohranjanja slovenstva in slovenske kulture v Reziji, obnovo Plocave hiše in predstavljanje zgodovine in običajev Rezijanov širši javnosti. Alma Hlede Prešeren ga je prejela za življenjsko delo na področju poučevanja slovenskega jezika, glasbe v slovenščini v Kanalski dolini ter vsesplošno angažiranje na kulturnem področju in skrb za spoznavanje lepot matične domovine. Tretja prejemnica na slovesnosti v Bovcu pa je bila Nataša Gliha Komac. Priznanje je prejela za bogat doprinos k ohranjanju in razvoju slovenskega jezika v zamejstvu, točneje v Kanalski dolini, avtorstvu pomembnih knjig, znanstvenih monografij ter raziskav in povezovanje Slovencev matične domovine in zamejstva. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 1. 2025
53. Novoletno srečanje

V Bovcu bo jutri potekalo 53. Novoletno srečanje Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja. Kot poroča petnajstdnevnik Dom, bodo župani z obeh strani meje in predstavniki krovnih organizacij naše manjšine v Italiji, Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno gospodarske zveze, na delovnem srečanju govorili o težkem demografskem stanju in socialnih razmerah ter tudi o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) med gorskimi skupnostmi obmejnega pasu. Pričakujejo tudi ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, podpredsednika Državnega zbora Danijela Krivca, poslanca Uroša Brežana in državnega svetnika Otona Bratuža. Na prireditvi v kulturnem domu bo slavnostni govornik minister Maljevac. V imenu organizatorjev bo govoril bovški župan Valter Mlekuž, v imenu Slovencev iz Benečije, Rezije in Kanalske doline pa Anita Bergnach. Kulturni program bodo oblikovali posamezniki in skupine z obeh strani meje. Podelili bodo Gujonovo priznanje.

53. Novoletno srečanje

V Bovcu bo jutri potekalo 53. Novoletno srečanje Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja. Kot poroča petnajstdnevnik Dom, bodo župani z obeh strani meje in predstavniki krovnih organizacij naše manjšine v Italiji, Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno gospodarske zveze, na delovnem srečanju govorili o težkem demografskem stanju in socialnih razmerah ter tudi o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) med gorskimi skupnostmi obmejnega pasu. Pričakujejo tudi ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, podpredsednika Državnega zbora Danijela Krivca, poslanca Uroša Brežana in državnega svetnika Otona Bratuža. Na prireditvi v kulturnem domu bo slavnostni govornik minister Maljevac. V imenu organizatorjev bo govoril bovški župan Valter Mlekuž, v imenu Slovencev iz Benečije, Rezije in Kanalske doline pa Anita Bergnach. Kulturni program bodo oblikovali posamezniki in skupine z obeh strani meje. Podelili bodo Gujonovo priznanje.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

53. Novoletno srečanje

V Bovcu bo jutri potekalo 53. Novoletno srečanje Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja. Kot poroča petnajstdnevnik Dom, bodo župani z obeh strani meje in predstavniki krovnih organizacij naše manjšine v Italiji, Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno gospodarske zveze, na delovnem srečanju govorili o težkem demografskem stanju in socialnih razmerah ter tudi o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) med gorskimi skupnostmi obmejnega pasu. Pričakujejo tudi ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, podpredsednika Državnega zbora Danijela Krivca, poslanca Uroša Brežana in državnega svetnika Otona Bratuža. Na prireditvi v kulturnem domu bo slavnostni govornik minister Maljevac. V imenu organizatorjev bo govoril bovški župan Valter Mlekuž, v imenu Slovencev iz Benečije, Rezije in Kanalske doline pa Anita Bergnach. Kulturni program bodo oblikovali posamezniki in skupine z obeh strani meje. Podelili bodo Gujonovo priznanje.

VEČ ...|17. 1. 2025
53. Novoletno srečanje

V Bovcu bo jutri potekalo 53. Novoletno srečanje Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja. Kot poroča petnajstdnevnik Dom, bodo župani z obeh strani meje in predstavniki krovnih organizacij naše manjšine v Italiji, Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno gospodarske zveze, na delovnem srečanju govorili o težkem demografskem stanju in socialnih razmerah ter tudi o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) med gorskimi skupnostmi obmejnega pasu. Pričakujejo tudi ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, podpredsednika Državnega zbora Danijela Krivca, poslanca Uroša Brežana in državnega svetnika Otona Bratuža. Na prireditvi v kulturnem domu bo slavnostni govornik minister Maljevac. V imenu organizatorjev bo govoril bovški župan Valter Mlekuž, v imenu Slovencev iz Benečije, Rezije in Kanalske doline pa Anita Bergnach. Kulturni program bodo oblikovali posamezniki in skupine z obeh strani meje. Podelili bodo Gujonovo priznanje.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|7. 1. 2025
61. Dan emigranta

V Čedadu je včeraj potekal tradicionalni, 61. Dan emigranta, ki ga prirejata Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. To je največja kulturna in politična prireditev Slovencev v Videmski pokrajini. Prva leta je bilo to srečanje emigrantov, ki so se po božično-novoletnih praznikih vračali v svet, v zadnjem času pa je to priložnost za razmislek o potrebah rojakov in tudi krajev v obmejnem prostoru. Anita Bergnach je kot predstavnica Slovenskih organizacij Videmske pokrajine govorila o pomenu skupnosti in njene enotnosti, drugi slavnostni govorec je bil programski vodja letošnje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica Stojan Pelko. Zbrane je pozdravila tudi državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Med nastopajočimi so bili Mladinski pevski zbor dvojezične šole Pavla Petričiča in beneško gledališče s predstavo Oštarica. Slovencem iz Kanalske, Nadiških in Terskih dolin ter Rezije so se pridružili prijatelji z obeh strani meje

61. Dan emigranta

V Čedadu je včeraj potekal tradicionalni, 61. Dan emigranta, ki ga prirejata Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. To je največja kulturna in politična prireditev Slovencev v Videmski pokrajini. Prva leta je bilo to srečanje emigrantov, ki so se po božično-novoletnih praznikih vračali v svet, v zadnjem času pa je to priložnost za razmislek o potrebah rojakov in tudi krajev v obmejnem prostoru. Anita Bergnach je kot predstavnica Slovenskih organizacij Videmske pokrajine govorila o pomenu skupnosti in njene enotnosti, drugi slavnostni govorec je bil programski vodja letošnje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica Stojan Pelko. Zbrane je pozdravila tudi državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Med nastopajočimi so bili Mladinski pevski zbor dvojezične šole Pavla Petričiča in beneško gledališče s predstavo Oštarica. Slovencem iz Kanalske, Nadiških in Terskih dolin ter Rezije so se pridružili prijatelji z obeh strani meje

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

61. Dan emigranta

V Čedadu je včeraj potekal tradicionalni, 61. Dan emigranta, ki ga prirejata Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. To je največja kulturna in politična prireditev Slovencev v Videmski pokrajini. Prva leta je bilo to srečanje emigrantov, ki so se po božično-novoletnih praznikih vračali v svet, v zadnjem času pa je to priložnost za razmislek o potrebah rojakov in tudi krajev v obmejnem prostoru. Anita Bergnach je kot predstavnica Slovenskih organizacij Videmske pokrajine govorila o pomenu skupnosti in njene enotnosti, drugi slavnostni govorec je bil programski vodja letošnje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica Stojan Pelko. Zbrane je pozdravila tudi državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Med nastopajočimi so bili Mladinski pevski zbor dvojezične šole Pavla Petričiča in beneško gledališče s predstavo Oštarica. Slovencem iz Kanalske, Nadiških in Terskih dolin ter Rezije so se pridružili prijatelji z obeh strani meje

VEČ ...|7. 1. 2025
61. Dan emigranta

V Čedadu je včeraj potekal tradicionalni, 61. Dan emigranta, ki ga prirejata Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. To je največja kulturna in politična prireditev Slovencev v Videmski pokrajini. Prva leta je bilo to srečanje emigrantov, ki so se po božično-novoletnih praznikih vračali v svet, v zadnjem času pa je to priložnost za razmislek o potrebah rojakov in tudi krajev v obmejnem prostoru. Anita Bergnach je kot predstavnica Slovenskih organizacij Videmske pokrajine govorila o pomenu skupnosti in njene enotnosti, drugi slavnostni govorec je bil programski vodja letošnje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica Stojan Pelko. Zbrane je pozdravila tudi državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Med nastopajočimi so bili Mladinski pevski zbor dvojezične šole Pavla Petričiča in beneško gledališče s predstavo Oštarica. Slovencem iz Kanalske, Nadiških in Terskih dolin ter Rezije so se pridružili prijatelji z obeh strani meje

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Informativne oddaje

VEČ ...|18. 12. 2024
Utrip dneva dne 18. 12.

  • Državni zbor o interpelaciji zoper ministra Boštjančiča: glasovanje pozno zvečer.
  • Videtič: Politična estradnica Urška Klakočar Zupančič je dobila napačno sporočilo.
  • Na letnem posvetu slovenske diplomacije tudi o gospodarskih izzivih, ki čakajo svet.
  • Banka Slovenije precej znižala napoved gospodarske rasti za letos in prihodnje leto.
  • Nemški parlament kanclerju Olafu Scholzu ni potrdil zaupnice, na vidiku so volitve.
  • Škof Saje: v svetem letu poklicani k medsebojni podpori in odkrivanju smisla življenja.
  • Papež Frančišek ob rojstnem dnevu prejel potico in knjigo o papežu Piu II.
  • Lotrič:še naprej si bomo prizadevali za pokrajine; te pričakuje tudi Svet Evrope.
  • ŠPORT: Odbojkarji ACH-ja v Varšavi še do četrtega poraza na četrti tekmi Lige prvakov.
  • Vreme: danes še dokaj jasno, jutri bo na zahodu začelo rahlo deževati.

Utrip dneva dne 18. 12.

  • Državni zbor o interpelaciji zoper ministra Boštjančiča: glasovanje pozno zvečer.
  • Videtič: Politična estradnica Urška Klakočar Zupančič je dobila napačno sporočilo.
  • Na letnem posvetu slovenske diplomacije tudi o gospodarskih izzivih, ki čakajo svet.
  • Banka Slovenije precej znižala napoved gospodarske rasti za letos in prihodnje leto.
  • Nemški parlament kanclerju Olafu Scholzu ni potrdil zaupnice, na vidiku so volitve.
  • Škof Saje: v svetem letu poklicani k medsebojni podpori in odkrivanju smisla življenja.
  • Papež Frančišek ob rojstnem dnevu prejel potico in knjigo o papežu Piu II.
  • Lotrič:še naprej si bomo prizadevali za pokrajine; te pričakuje tudi Svet Evrope.
  • ŠPORT: Odbojkarji ACH-ja v Varšavi še do četrtega poraza na četrti tekmi Lige prvakov.
  • Vreme: danes še dokaj jasno, jutri bo na zahodu začelo rahlo deževati.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 18. 12.
  • Državni zbor o interpelaciji zoper ministra Boštjančiča: glasovanje pozno zvečer.
  • Videtič: Politična estradnica Urška Klakočar Zupančič je dobila napačno sporočilo.
  • Na letnem posvetu slovenske diplomacije tudi o gospodarskih izzivih, ki čakajo svet.
  • Banka Slovenije precej znižala napoved gospodarske rasti za letos in prihodnje leto.
  • Nemški parlament kanclerju Olafu Scholzu ni potrdil zaupnice, na vidiku so volitve.
  • Škof Saje: v svetem letu poklicani k medsebojni podpori in odkrivanju smisla življenja.
  • Papež Frančišek ob rojstnem dnevu prejel potico in knjigo o papežu Piu II.
  • Lotrič:še naprej si bomo prizadevali za pokrajine; te pričakuje tudi Svet Evrope.
  • ŠPORT: Odbojkarji ACH-ja v Varšavi še do četrtega poraza na četrti tekmi Lige prvakov.
  • Vreme: danes še dokaj jasno, jutri bo na zahodu začelo rahlo deževati.
VEČ ...|18. 12. 2024
Utrip dneva dne 18. 12.
  • Državni zbor o interpelaciji zoper ministra Boštjančiča: glasovanje pozno zvečer.
  • Videtič: Politična estradnica Urška Klakočar Zupančič je dobila napačno sporočilo.
  • Na letnem posvetu slovenske diplomacije tudi o gospodarskih izzivih, ki čakajo svet.
  • Banka Slovenije precej znižala napoved gospodarske rasti za letos in prihodnje leto.
  • Nemški parlament kanclerju Olafu Scholzu ni potrdil zaupnice, na vidiku so volitve.
  • Škof Saje: v svetem letu poklicani k medsebojni podpori in odkrivanju smisla življenja.
  • Papež Frančišek ob rojstnem dnevu prejel potico in knjigo o papežu Piu II.
  • Lotrič:še naprej si bomo prizadevali za pokrajine; te pričakuje tudi Svet Evrope.
  • ŠPORT: Odbojkarji ACH-ja v Varšavi še do četrtega poraza na četrti tekmi Lige prvakov.
  • Vreme: danes še dokaj jasno, jutri bo na zahodu začelo rahlo deževati.

Radio Ognjišče

infonovice

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 7. 2024
Mladinski simfonični orkester z Nizozemske v Sloveniji

V teh dneh se v Sloveniji mudi Mladinski simfonični orkester iz pokrajine Twente na Nizozemskem, ki bo imel koncerte v Arboretumu Volčji potok, Piranu in Kranjski Gori. Orkester in gostovanje je predstavil eden od prostovoljnih sodelavcev pri organizaciji Edo Zorman.

Mladinski simfonični orkester z Nizozemske v Sloveniji

V teh dneh se v Sloveniji mudi Mladinski simfonični orkester iz pokrajine Twente na Nizozemskem, ki bo imel koncerte v Arboretumu Volčji potok, Piranu in Kranjski Gori. Orkester in gostovanje je predstavil eden od prostovoljnih sodelavcev pri organizaciji Edo Zorman.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmorkesterkoncert

Kulturni utrinki

Mladinski simfonični orkester z Nizozemske v Sloveniji

V teh dneh se v Sloveniji mudi Mladinski simfonični orkester iz pokrajine Twente na Nizozemskem, ki bo imel koncerte v Arboretumu Volčji potok, Piranu in Kranjski Gori. Orkester in gostovanje je predstavil eden od prostovoljnih sodelavcev pri organizaciji Edo Zorman.

VEČ ...|15. 7. 2024
Mladinski simfonični orkester z Nizozemske v Sloveniji

V teh dneh se v Sloveniji mudi Mladinski simfonični orkester iz pokrajine Twente na Nizozemskem, ki bo imel koncerte v Arboretumu Volčji potok, Piranu in Kranjski Gori. Orkester in gostovanje je predstavil eden od prostovoljnih sodelavcev pri organizaciji Edo Zorman.

Marjana Debevec

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmorkesterkoncert

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 5. 2024
Pot cistercijanov

Ob mednarodnem dnevu muzejev v letu 2024 je dvanajst slovenskih nacionalnih muzejev postavilo skupno razstavo, ki je na panojih na ograji Etnografskega muzeja. Muzej krščanstva se predstavlja s Potjo cistercijanov, ki je več kot 6300 kilometrov dolga mednarodna pohodniška pot, povezuje samostanske pokrajine šestih evropskih držav in z dvema krožnima potema, dolgima štirinajst in štiriindvajset kilometrov, se poti pridružuje tudi Stična. Pogovarjali smo se z mag. Natašo Polajnar Frelih

Pot cistercijanov

Ob mednarodnem dnevu muzejev v letu 2024 je dvanajst slovenskih nacionalnih muzejev postavilo skupno razstavo, ki je na panojih na ograji Etnografskega muzeja. Muzej krščanstva se predstavlja s Potjo cistercijanov, ki je več kot 6300 kilometrov dolga mednarodna pohodniška pot, povezuje samostanske pokrajine šestih evropskih držav in z dvema krožnima potema, dolgima štirinajst in štiriindvajset kilometrov, se poti pridružuje tudi Stična. Pogovarjali smo se z mag. Natašo Polajnar Frelih

kulturanaravadediščinaizročilozgodovinaduhovnost

Zakladi naše dediščine

Pot cistercijanov

Ob mednarodnem dnevu muzejev v letu 2024 je dvanajst slovenskih nacionalnih muzejev postavilo skupno razstavo, ki je na panojih na ograji Etnografskega muzeja. Muzej krščanstva se predstavlja s Potjo cistercijanov, ki je več kot 6300 kilometrov dolga mednarodna pohodniška pot, povezuje samostanske pokrajine šestih evropskih držav in z dvema krožnima potema, dolgima štirinajst in štiriindvajset kilometrov, se poti pridružuje tudi Stična. Pogovarjali smo se z mag. Natašo Polajnar Frelih

VEČ ...|28. 5. 2024
Pot cistercijanov

Ob mednarodnem dnevu muzejev v letu 2024 je dvanajst slovenskih nacionalnih muzejev postavilo skupno razstavo, ki je na panojih na ograji Etnografskega muzeja. Muzej krščanstva se predstavlja s Potjo cistercijanov, ki je več kot 6300 kilometrov dolga mednarodna pohodniška pot, povezuje samostanske pokrajine šestih evropskih držav in z dvema krožnima potema, dolgima štirinajst in štiriindvajset kilometrov, se poti pridružuje tudi Stična. Pogovarjali smo se z mag. Natašo Polajnar Frelih

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilozgodovinaduhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 2. 2024
Vabila v Tinje in Trst

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem se bo ob 19.00 začel koncert pesmi za postni in velikonočni čas. Nastopili bodo: baritonist Thomas Widrich, sopranistka Ana Jesenek in pianistka Veronica Maritan-Walcher. Namesto vstopnine bodo zbirali prostovoljne prispevke za otroke v koroški vasi na Madagaskarju. Jutri zvečer bo v Tinjah predavanje doktorja Ivana Ramšaka o vzrokih za bolečine v sklepih - med njimi je lahko tudi izgorelost. V Peterlinovi dvorani v Trstu pa nocoj Društvo slovenskih izobražencev pripravlja pogovor na temo tržaškega gospodarstva. Razpravljalci bodo poskušali osvetliti sončne in senčne plati aktualne gospodarske podobe pokrajine ter vanjo seveda vključiti tudi vlogo, ki jo igrajo slovenski podjetniki. Govorili bodo ekonomista Mitja Štefančič in Igor Guardiacich, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik ter sindikalist Renato Kneipp. Okroglo mizo, ki se bo začela nocoj ob 20.30, bo vodil Andrej Černic.

Vabila v Tinje in Trst

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem se bo ob 19.00 začel koncert pesmi za postni in velikonočni čas. Nastopili bodo: baritonist Thomas Widrich, sopranistka Ana Jesenek in pianistka Veronica Maritan-Walcher. Namesto vstopnine bodo zbirali prostovoljne prispevke za otroke v koroški vasi na Madagaskarju. Jutri zvečer bo v Tinjah predavanje doktorja Ivana Ramšaka o vzrokih za bolečine v sklepih - med njimi je lahko tudi izgorelost. V Peterlinovi dvorani v Trstu pa nocoj Društvo slovenskih izobražencev pripravlja pogovor na temo tržaškega gospodarstva. Razpravljalci bodo poskušali osvetliti sončne in senčne plati aktualne gospodarske podobe pokrajine ter vanjo seveda vključiti tudi vlogo, ki jo igrajo slovenski podjetniki. Govorili bodo ekonomista Mitja Štefančič in Igor Guardiacich, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik ter sindikalist Renato Kneipp. Okroglo mizo, ki se bo začela nocoj ob 20.30, bo vodil Andrej Černic.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Vabila v Tinje in Trst

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem se bo ob 19.00 začel koncert pesmi za postni in velikonočni čas. Nastopili bodo: baritonist Thomas Widrich, sopranistka Ana Jesenek in pianistka Veronica Maritan-Walcher. Namesto vstopnine bodo zbirali prostovoljne prispevke za otroke v koroški vasi na Madagaskarju. Jutri zvečer bo v Tinjah predavanje doktorja Ivana Ramšaka o vzrokih za bolečine v sklepih - med njimi je lahko tudi izgorelost. V Peterlinovi dvorani v Trstu pa nocoj Društvo slovenskih izobražencev pripravlja pogovor na temo tržaškega gospodarstva. Razpravljalci bodo poskušali osvetliti sončne in senčne plati aktualne gospodarske podobe pokrajine ter vanjo seveda vključiti tudi vlogo, ki jo igrajo slovenski podjetniki. Govorili bodo ekonomista Mitja Štefančič in Igor Guardiacich, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik ter sindikalist Renato Kneipp. Okroglo mizo, ki se bo začela nocoj ob 20.30, bo vodil Andrej Černic.

VEČ ...|19. 2. 2024
Vabila v Tinje in Trst

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem se bo ob 19.00 začel koncert pesmi za postni in velikonočni čas. Nastopili bodo: baritonist Thomas Widrich, sopranistka Ana Jesenek in pianistka Veronica Maritan-Walcher. Namesto vstopnine bodo zbirali prostovoljne prispevke za otroke v koroški vasi na Madagaskarju. Jutri zvečer bo v Tinjah predavanje doktorja Ivana Ramšaka o vzrokih za bolečine v sklepih - med njimi je lahko tudi izgorelost. V Peterlinovi dvorani v Trstu pa nocoj Društvo slovenskih izobražencev pripravlja pogovor na temo tržaškega gospodarstva. Razpravljalci bodo poskušali osvetliti sončne in senčne plati aktualne gospodarske podobe pokrajine ter vanjo seveda vključiti tudi vlogo, ki jo igrajo slovenski podjetniki. Govorili bodo ekonomista Mitja Štefančič in Igor Guardiacich, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik ter sindikalist Renato Kneipp. Okroglo mizo, ki se bo začela nocoj ob 20.30, bo vodil Andrej Černic.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 4. 2025
Zlata leta Rabeljskega rudnika v fotografijah

S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.

Zlata leta Rabeljskega rudnika v fotografijah

S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Svetovalnica

VEČ ...|4. 4. 2025
Splav, celjenje ran

Z nami je bila Katarina Nzobandora iz Zavoda živim. Govorili smo o ranjenosti po izkušnji splava. Mnogokrat se v javnosti zmanjšuje pomen tega dejanja, pozabi na to, da ne umre le detece, ampak z njim tudi del materinega srca, naj si to prizna ali ne. Slišali smo, kako v Zavodu živim to izkusijo in kako pomagajo na poti okrevanja.

Splav, celjenje ran

Z nami je bila Katarina Nzobandora iz Zavoda živim. Govorili smo o ranjenosti po izkušnji splava. Mnogokrat se v javnosti zmanjšuje pomen tega dejanja, pozabi na to, da ne umre le detece, ampak z njim tudi del materinega srca, naj si to prizna ali ne. Slišali smo, kako v Zavodu živim to izkusijo in kako pomagajo na poti okrevanja.

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|31. 3. 2025
Dr. Renato Podbersič in Romana Bider

Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.

Dr. Renato Podbersič in Romana Bider

Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.

Radio Ognjišče

politikaRenato PodbersičRomana Bider

Za življenje

VEČ ...|5. 4. 2025
Tišina v odnosih

Kakšno vlogo ima tišina v medsebojnih odnosih in v katerih primerih ima vendarle svoje mesto - tudi pri vzgoji mladih? Nagovorili bomo tudi tišino, ki nastane ob odsotnosti najpomembnejših oseb v našem življenju - staršev. V preddverju velike noči 2025 in tik pred tiho nedeljo je bil z nami v živo novi provincial frančiškanov in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoja vprašanja za našega gosta v prvih sobotah v mesecu lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si.

Tišina v odnosih

Kakšno vlogo ima tišina v medsebojnih odnosih in v katerih primerih ima vendarle svoje mesto - tudi pri vzgoji mladih? Nagovorili bomo tudi tišino, ki nastane ob odsotnosti najpomembnejših oseb v našem življenju - staršev. V preddverju velike noči 2025 in tik pred tiho nedeljo je bil z nami v živo novi provincial frančiškanov in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoja vprašanja za našega gosta v prvih sobotah v mesecu lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si.

Blaž Lesnik

postni časodnosivzgojaduhovnosttiha nedelja

Globine

VEČ ...|11. 3. 2025
Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Radijska kateheza

VEČ ...|5. 4. 2025
V stiski sem in kako naj se rešim trpljenja?

Začenjamo nov sklop radijskih katehez z naslovom Zdravilna beseda v sodelovanju s Svetopisemsko družbo Slovenije. V prvi smo iskali odgovor na vprašanje: »V stiski sem in kako naj se rešim trpljenja?« Program katehez vključuje najboljše prakse na področju teologije, duševnega zdravja in poznavanja Svetega pisma. Vsakič bo vključeno tudi konkretno pričevanje posameznika o tem, kako ga je Bog rešil iz neke stiske in mu pokazal novo pot. Tokrat je svojo izkušnjo podelila Melita Bevc

V stiski sem in kako naj se rešim trpljenja?

Začenjamo nov sklop radijskih katehez z naslovom Zdravilna beseda v sodelovanju s Svetopisemsko družbo Slovenije. V prvi smo iskali odgovor na vprašanje: »V stiski sem in kako naj se rešim trpljenja?« Program katehez vključuje najboljše prakse na področju teologije, duševnega zdravja in poznavanja Svetega pisma. Vsakič bo vključeno tudi konkretno pričevanje posameznika o tem, kako ga je Bog rešil iz neke stiske in mu pokazal novo pot. Tokrat je svojo izkušnjo podelila Melita Bevc

s. Meta Potočnik

Svetopisemska družbaZdravilna beseda

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|5. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 5. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 5. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Za življenje

VEČ ...|5. 4. 2025
Tišina v odnosih

Kakšno vlogo ima tišina v medsebojnih odnosih in v katerih primerih ima vendarle svoje mesto - tudi pri vzgoji mladih? Nagovorili bomo tudi tišino, ki nastane ob odsotnosti najpomembnejših oseb v našem življenju - staršev. V preddverju velike noči 2025 in tik pred tiho nedeljo je bil z nami v živo novi provincial frančiškanov in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoja vprašanja za našega gosta v prvih sobotah v mesecu lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si.

Tišina v odnosih

Kakšno vlogo ima tišina v medsebojnih odnosih in v katerih primerih ima vendarle svoje mesto - tudi pri vzgoji mladih? Nagovorili bomo tudi tišino, ki nastane ob odsotnosti najpomembnejših oseb v našem življenju - staršev. V preddverju velike noči 2025 in tik pred tiho nedeljo je bil z nami v živo novi provincial frančiškanov in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoja vprašanja za našega gosta v prvih sobotah v mesecu lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si.

Blaž Lesnik

postni časodnosivzgojaduhovnosttiha nedelja

Spominjamo se

VEČ ...|5. 4. 2025
Spominjamo se dne 5. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 5. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče