Doživetja narave

VEČ ...|29. 11. 2019
V planinski svet s kratkimi mislimi, zgodbami in glasbo

V prazničnem tednu za naš radio so bila tudi popoldanska Doživetja narave takšna: v planinski svet so nas odpeljale kratke misli, kakšna zgodba in seveda primerna glasbo.

V planinski svet s kratkimi mislimi, zgodbami in glasbo

V prazničnem tednu za naš radio so bila tudi popoldanska Doživetja narave takšna: v planinski svet so nas odpeljale kratke misli, kakšna zgodba in seveda primerna glasbo.

naravaplanine

Doživetja narave

V planinski svet s kratkimi mislimi, zgodbami in glasbo
V prazničnem tednu za naš radio so bila tudi popoldanska Doživetja narave takšna: v planinski svet so nas odpeljale kratke misli, kakšna zgodba in seveda primerna glasbo.
VEČ ...|29. 11. 2019
V planinski svet s kratkimi mislimi, zgodbami in glasbo
V prazničnem tednu za naš radio so bila tudi popoldanska Doživetja narave takšna: v planinski svet so nas odpeljale kratke misli, kakšna zgodba in seveda primerna glasbo.

Blaž Lesnik

naravaplanine

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|12. 9. 2019
218. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Mandolina, Non Capito in Sem hodil v planine – Stane Mancini; Sittin’ on the dock of the bay – Otis Redding; Dio, Come Ti Amo - Gigliola Cinquetti; Malokdaj se srečava - Beti Jurković; Geisterreiter - Karel Gott, Reet Petite - Jackie Wilson, Tam kamor gre veter spat – Stane Mancini; Cvetje in poletje - Ana Dežman; Life itself will let you know - Anthony Quinn and Charlie (+St. Pauls Cathedral Choir), Aline - Christophe ...

218. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Mandolina, Non Capito in Sem hodil v planine – Stane Mancini; Sittin’ on the dock of the bay – Otis Redding; Dio, Come Ti Amo - Gigliola Cinquetti; Malokdaj se srečava - Beti Jurković; Geisterreiter - Karel Gott, Reet Petite - Jackie Wilson, Tam kamor gre veter spat – Stane Mancini; Cvetje in poletje - Ana Dežman; Life itself will let you know - Anthony Quinn and Charlie (+St. Pauls Cathedral Choir), Aline - Christophe ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

218. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Mandolina, Non Capito in Sem hodil v planine – Stane Mancini; Sittin’ on the dock of the bay – Otis Redding; Dio, Come Ti Amo - Gigliola Cinquetti; Malokdaj se srečava - Beti Jurković; Geisterreiter - Karel Gott, Reet Petite - Jackie Wilson, Tam kamor gre veter spat – Stane Mancini; Cvetje in poletje - Ana Dežman; Life itself will let you know - Anthony Quinn and Charlie (+St. Pauls Cathedral Choir), Aline - Christophe ...
VEČ ...|12. 9. 2019
218. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Mandolina, Non Capito in Sem hodil v planine – Stane Mancini; Sittin’ on the dock of the bay – Otis Redding; Dio, Come Ti Amo - Gigliola Cinquetti; Malokdaj se srečava - Beti Jurković; Geisterreiter - Karel Gott, Reet Petite - Jackie Wilson, Tam kamor gre veter spat – Stane Mancini; Cvetje in poletje - Ana Dežman; Life itself will let you know - Anthony Quinn and Charlie (+St. Pauls Cathedral Choir), Aline - Christophe ...

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Doživetja narave

VEČ ...|30. 8. 2019
O hoji s harmoniko ob vzhodni meji

Zadnja avgustovska Doživetja narave so bila lepa priložnost, da smo zaokrožili poletno planinsko sezono in se pripravili na vstop v barvito jesen. Z glasbenimi gosti (Glasbena šola Bučar) in vašim sodelovanjem.

O hoji s harmoniko ob vzhodni meji

Zadnja avgustovska Doživetja narave so bila lepa priložnost, da smo zaokrožili poletno planinsko sezono in se pripravili na vstop v barvito jesen. Z glasbenimi gosti (Glasbena šola Bučar) in vašim sodelovanjem.

naravaglasbaharmonikapoletjeplaninegore

Doživetja narave

O hoji s harmoniko ob vzhodni meji
Zadnja avgustovska Doživetja narave so bila lepa priložnost, da smo zaokrožili poletno planinsko sezono in se pripravili na vstop v barvito jesen. Z glasbenimi gosti (Glasbena šola Bučar) in vašim sodelovanjem.
VEČ ...|30. 8. 2019
O hoji s harmoniko ob vzhodni meji
Zadnja avgustovska Doživetja narave so bila lepa priložnost, da smo zaokrožili poletno planinsko sezono in se pripravili na vstop v barvito jesen. Z glasbenimi gosti (Glasbena šola Bučar) in vašim sodelovanjem.

Blaž Lesnik

naravaglasbaharmonikapoletjeplaninegore

Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2019
Radio Ognjišče osvaja vrhove (Krvavec)

25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk. Špela Janša je pojasnila, od kod ime planine, kdo prihaja na planino, o ponudbi butičnega turizma pa je spregovorili Tomaž Tolar. Za konec pa so Nataša Ličen, Andrej Jerman in Blaž Lesnik strnili nekaj vtisov o kolesarskem vzponu na Krvavec.

Radio Ognjišče osvaja vrhove (Krvavec)

25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk. Špela Janša je pojasnila, od kod ime planine, kdo prihaja na planino, o ponudbi butičnega turizma pa je spregovorili Tomaž Tolar. Za konec pa so Nataša Ličen, Andrej Jerman in Blaž Lesnik strnili nekaj vtisov o kolesarskem vzponu na Krvavec.

naravašportKrvavec25 let radia Ognjišče

Dogodki

Radio Ognjišče osvaja vrhove (Krvavec)
25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk. Špela Janša je pojasnila, od kod ime planine, kdo prihaja na planino, o ponudbi butičnega turizma pa je spregovorili Tomaž Tolar. Za konec pa so Nataša Ličen, Andrej Jerman in Blaž Lesnik strnili nekaj vtisov o kolesarskem vzponu na Krvavec.
VEČ ...|25. 6. 2019
Radio Ognjišče osvaja vrhove (Krvavec)
25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk. Špela Janša je pojasnila, od kod ime planine, kdo prihaja na planino, o ponudbi butičnega turizma pa je spregovorili Tomaž Tolar. Za konec pa so Nataša Ličen, Andrej Jerman in Blaž Lesnik strnili nekaj vtisov o kolesarskem vzponu na Krvavec.

Radio Ognjišče

naravašportKrvavec25 let radia Ognjišče

Kmetijska oddaja

VEČ ...|25. 11. 2018
Na obisku na Posetvu Ferjančič na Planini nad Ajdovščino

V osrednjem delu tokratne kmetijske oddaje smo gostili znanega vinogradnika in vinarja Petra Ferjančiča s Planine nad Ajdovščino in se posebej ustavili ob pineli, avtohtoni sorti vinske trte, ki jo na posestvu Ferjančič s ponosom pridelujejo.

Na obisku na Posetvu Ferjančič na Planini nad Ajdovščino

V osrednjem delu tokratne kmetijske oddaje smo gostili znanega vinogradnika in vinarja Petra Ferjančiča s Planine nad Ajdovščino in se posebej ustavili ob pineli, avtohtoni sorti vinske trte, ki jo na posestvu Ferjančič s ponosom pridelujejo.

kmetijstvosvetovanjeizobraževanje

Kmetijska oddaja

Na obisku na Posetvu Ferjančič na Planini nad Ajdovščino
V osrednjem delu tokratne kmetijske oddaje smo gostili znanega vinogradnika in vinarja Petra Ferjančiča s Planine nad Ajdovščino in se posebej ustavili ob pineli, avtohtoni sorti vinske trte, ki jo na posestvu Ferjančič s ponosom pridelujejo.
VEČ ...|25. 11. 2018
Na obisku na Posetvu Ferjančič na Planini nad Ajdovščino
V osrednjem delu tokratne kmetijske oddaje smo gostili znanega vinogradnika in vinarja Petra Ferjančiča s Planine nad Ajdovščino in se posebej ustavili ob pineli, avtohtoni sorti vinske trte, ki jo na posestvu Ferjančič s ponosom pridelujejo.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjeizobraževanje

Doživetja narave

VEČ ...|20. 7. 2018
Kolažna Doživetja

V Doživetjih smo odšli na Fužinske planine, predstavili naj planinsko pot, nagradni fotonatečaj LjubimGore 2018, spregovorili smo tudi o prvi slovenski gorniški vasi in še čem.

Kolažna Doživetja

V Doživetjih smo odšli na Fužinske planine, predstavili naj planinsko pot, nagradni fotonatečaj LjubimGore 2018, spregovorili smo tudi o prvi slovenski gorniški vasi in še čem.

naravašport

Doživetja narave

Kolažna Doživetja
V Doživetjih smo odšli na Fužinske planine, predstavili naj planinsko pot, nagradni fotonatečaj LjubimGore 2018, spregovorili smo tudi o prvi slovenski gorniški vasi in še čem.
VEČ ...|20. 7. 2018
Kolažna Doživetja
V Doživetjih smo odšli na Fužinske planine, predstavili naj planinsko pot, nagradni fotonatečaj LjubimGore 2018, spregovorili smo tudi o prvi slovenski gorniški vasi in še čem.

Blaž Lesnik

naravašport

Vabilo na pot

VEČ ...|6. 7. 2018
Vabilo na pot

V Vabilu na pot ste ob 13.30 slišali nekaj podrobnosti o Bregarjevem pohodu čez Fužinske planine, povabili bom na Družinski kolesarski dan pod Vitrancem in na Praznik Kanomlje.

Vabilo na pot

V Vabilu na pot ste ob 13.30 slišali nekaj podrobnosti o Bregarjevem pohodu čez Fužinske planine, povabili bom na Družinski kolesarski dan pod Vitrancem in na Praznik Kanomlje.

infonaravašport

Vabilo na pot

Vabilo na pot
V Vabilu na pot ste ob 13.30 slišali nekaj podrobnosti o Bregarjevem pohodu čez Fužinske planine, povabili bom na Družinski kolesarski dan pod Vitrancem in na Praznik Kanomlje.
VEČ ...|6. 7. 2018
Vabilo na pot
V Vabilu na pot ste ob 13.30 slišali nekaj podrobnosti o Bregarjevem pohodu čez Fužinske planine, povabili bom na Družinski kolesarski dan pod Vitrancem in na Praznik Kanomlje.

Blaž Lesnik

infonaravašport

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|7. 7. 2020
O odgovoru, ki ga daje krščanstvo

V tokratnih Globinah smo iskali odgovore na vprašanje, kakšen način sobivanja ponuja svetu krščanstvo. Človeštvo se je znašlo na razpotju ideologij, za katere se zdi, da v trenutnih razmerah pandemije vse bolj polarizirajo poglede ljudi. Kako najti ravnovesje in pravo smer? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

O odgovoru, ki ga daje krščanstvo

V tokratnih Globinah smo iskali odgovore na vprašanje, kakšen način sobivanja ponuja svetu krščanstvo. Človeštvo se je znašlo na razpotju ideologij, za katere se zdi, da v trenutnih razmerah pandemije vse bolj polarizirajo poglede ljudi. Kako najti ravnovesje in pravo smer? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

družbaduhovnostkoronavirusCerkev

Doživetja narave

VEČ ...|10. 7. 2020
Hoja in lepota slovenske dežele

V oddaji so se prepletale misli o hoji ob slikanju čudovite slovenske pokrajine, predvsem planin in gorskega sveta. Povedali smo tudi, da je večina otrok, za katere smo zbirali sredstva v akciji S srcem za morje otrok, že užila teden dni počitnic ob slovenski obali.

Hoja in lepota slovenske dežele

V oddaji so se prepletale misli o hoji ob slikanju čudovite slovenske pokrajine, predvsem planin in gorskega sveta. Povedali smo tudi, da je večina otrok, za katere smo zbirali sredstva v akciji S srcem za morje otrok, že užila teden dni počitnic ob slovenski obali.

Blaž Lesnik

naravahojagoreduhovnost

Naš gost

VEČ ...|11. 7. 2020
Roža Gantar, pesnica

Roža Gantar je pesnica, katere pesem so prvič objavili že v njenih rosnih, mladostniških letih. Ob prvem obisku papeža v Sloveniji je bila na javnem natečaju prav njena pesem izbrana v pozdrav visokemu gostu. Je žena, mati, predana prav vsaki stvari, ki se je loti, tako tudi Frančiškovemu svetnemu redu. Glavnina njenih pesmi je posvečenih Bogu. Ja, le komu pa naj jih namenim, če ne najvišjemu?, v smehu odgovori Roža Gantar. Slikovita pripovedovalka, bogatega besedišča in iskrivih misli.

Roža Gantar, pesnica

Roža Gantar je pesnica, katere pesem so prvič objavili že v njenih rosnih, mladostniških letih. Ob prvem obisku papeža v Sloveniji je bila na javnem natečaju prav njena pesem izbrana v pozdrav visokemu gostu. Je žena, mati, predana prav vsaki stvari, ki se je loti, tako tudi Frančiškovemu svetnemu redu. Glavnina njenih pesmi je posvečenih Bogu. Ja, le komu pa naj jih namenim, če ne najvišjemu?, v smehu odgovori Roža Gantar. Slikovita pripovedovalka, bogatega besedišča in iskrivih misli.

Nataša Ličen

pogovorduhovnostkultura

Program zadnjega tedna

VEČ ...|15. 7. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. julij 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. julij 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Komentar tedna

VEČ ...|10. 7. 2020
Andrej Jerman: Politična korektnost ali osebna konkretnost?

Komentar tedna je pripravil Andrej Jerman, prebral pa Jure Sešek.

Andrej Jerman: Politična korektnost ali osebna konkretnost?

Komentar tedna je pripravil Andrej Jerman, prebral pa Jure Sešek.

Andrej Jerman

družbakomentar

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 7. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|15. 7. 2020
100 let od požiga Narodnega doma v Trstu

Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.

100 let od požiga Narodnega doma v Trstu

Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.

Tone Gorjup

zgodovinapogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 7. 2020
Arhitekturna razstava Prostor v oblaku

Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.

Arhitekturna razstava Prostor v oblaku

Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.

Marjan Bunič, Nataša Ličen

kulturaarhitekturarazstava

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 7. 2020
Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda

Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda

Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Aleš Maver

Andrzej DudaliberalizemPoljskaRafal Trzaskowskipolitikasvet