Ritem srca

VEČ ...|17. 7. 2019
Novi singli

Slišali smo nekaj tujih novosti in singlov, ki napovedujejo izide novih albumov.

V oddaji smo slišali: SPES - Mir srca, Hillsong Worship - King Of Kings, Planetshakers - Rain Your Glory Down, We Are Messengers – Power, Tedashii ( feat. Lecrae) - Dum Dum.

Novi singli

Slišali smo nekaj tujih novosti in singlov, ki napovedujejo izide novih albumov.

V oddaji smo slišali: SPES - Mir srca, Hillsong Worship - King Of Kings, Planetshakers - Rain Your Glory Down, We Are Messengers – Power, Tedashii ( feat. Lecrae) - Dum Dum.

duhovnostglasbasodobna krščanska glasba

Ritem srca

Novi singli
Slišali smo nekaj tujih novosti in singlov, ki napovedujejo izide novih albumov.

V oddaji smo slišali: SPES - Mir srca, Hillsong Worship - King Of Kings, Planetshakers - Rain Your Glory Down, We Are Messengers – Power, Tedashii ( feat. Lecrae) - Dum Dum.
VEČ ...|17. 7. 2019
Novi singli
Slišali smo nekaj tujih novosti in singlov, ki napovedujejo izide novih albumov.

V oddaji smo slišali: SPES - Mir srca, Hillsong Worship - King Of Kings, Planetshakers - Rain Your Glory Down, We Are Messengers – Power, Tedashii ( feat. Lecrae) - Dum Dum.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

duhovnostglasbasodobna krščanska glasba

O klasiki drugače

VEČ ...|14. 7. 2019
Evharistične pesmi in odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.

Nadaljujemo s predstavitvijo evharističnih pesmi (K tebi, Jezus ljubeznivi, Globoko vsi se priklonimo), tokratni drugi del oddaje pa bo oblikoval odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.

Evharistične pesmi in odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.

Nadaljujemo s predstavitvijo evharističnih pesmi (K tebi, Jezus ljubeznivi, Globoko vsi se priklonimo), tokratni drugi del oddaje pa bo oblikoval odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Evharistične pesmi in odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.
Nadaljujemo s predstavitvijo evharističnih pesmi (K tebi, Jezus ljubeznivi, Globoko vsi se priklonimo), tokratni drugi del oddaje pa bo oblikoval odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.
VEČ ...|14. 7. 2019
Evharistične pesmi in odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.
Nadaljujemo s predstavitvijo evharističnih pesmi (K tebi, Jezus ljubeznivi, Globoko vsi se priklonimo), tokratni drugi del oddaje pa bo oblikoval odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Naš gost

VEČ ...|13. 7. 2019
Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.

Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.

Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.

Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.

pogovordružbaizobraževanjekulturaodnosiduhovnost

Naš gost

Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.
Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.
VEČ ...|13. 7. 2019
Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.
Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.

Nataša Ličen

pogovordružbaizobraževanjekulturaodnosiduhovnost

Od slike do besede

VEČ ...|9. 7. 2019
Pesnik in kmet, Milan Debeljak

Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.

Pesnik in kmet, Milan Debeljak

Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.

kultura

Od slike do besede

Pesnik in kmet, Milan Debeljak
Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.
VEČ ...|9. 7. 2019
Pesnik in kmet, Milan Debeljak
Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.

Mateja Subotičanec

kultura

O klasiki drugače

VEČ ...|7. 7. 2019
Evharistične pesmi in Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Predstavili smo tri evharistične pesmi in dve tudi poslušali: Do tal se priklonimo in Hvali svet Odrešenika. V drugem delu pa smo slišali Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Evharistične pesmi in Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Predstavili smo tri evharistične pesmi in dve tudi poslušali: Do tal se priklonimo in Hvali svet Odrešenika. V drugem delu pa smo slišali Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Evharistične pesmi in Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Predstavili smo tri evharistične pesmi in dve tudi poslušali: Do tal se priklonimo in Hvali svet Odrešenika. V drugem delu pa smo slišali Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.
VEČ ...|7. 7. 2019
Evharistične pesmi in Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Predstavili smo tri evharistične pesmi in dve tudi poslušali: Do tal se priklonimo in Hvali svet Odrešenika. V drugem delu pa smo slišali Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Svetovalnica

VEČ ...|3. 7. 2019
Pes potrebuje vzgojo

V Svetovalnici smo gostili Nino Štefán iz Kinološkega društva Domžale. Pes je človekov najboljši prijatelj pravijo, ampak obstajajo različne pasme in različni značaji. Kako vzgojiti psa in kako ga učiti ali odvaditi kakšnih slabih navad?

Pes potrebuje vzgojo

V Svetovalnici smo gostili Nino Štefán iz Kinološkega društva Domžale. Pes je človekov najboljši prijatelj pravijo, ampak obstajajo različne pasme in različni značaji. Kako vzgojiti psa in kako ga učiti ali odvaditi kakšnih slabih navad?

pesživalisvetovanje

Svetovalnica

Pes potrebuje vzgojo
V Svetovalnici smo gostili Nino Štefán iz Kinološkega društva Domžale. Pes je človekov najboljši prijatelj pravijo, ampak obstajajo različne pasme in različni značaji. Kako vzgojiti psa in kako ga učiti ali odvaditi kakšnih slabih navad?
VEČ ...|3. 7. 2019
Pes potrebuje vzgojo
V Svetovalnici smo gostili Nino Štefán iz Kinološkega društva Domžale. Pes je človekov najboljši prijatelj pravijo, ampak obstajajo različne pasme in različni značaji. Kako vzgojiti psa in kako ga učiti ali odvaditi kakšnih slabih navad?

Tanja Dominko

pesživalisvetovanje

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|1. 7. 2019
Pesem o košnji

Prva julijska oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s prireditve Pesem ob košnji, ki so jo v začetku junija pripravili Kapelski pubje iz Kapel pri Brežicah skupaj z gosti.

Pesem o košnji

Prva julijska oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s prireditve Pesem ob košnji, ki so jo v začetku junija pripravili Kapelski pubje iz Kapel pri Brežicah skupaj z gosti.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Pesem o košnji
Prva julijska oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s prireditve Pesem ob košnji, ki so jo v začetku junija pripravili Kapelski pubje iz Kapel pri Brežicah skupaj z gosti.
VEČ ...|1. 7. 2019
Pesem o košnji
Prva julijska oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s prireditve Pesem ob košnji, ki so jo v začetku junija pripravili Kapelski pubje iz Kapel pri Brežicah skupaj z gosti.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|1. 7. 2019
Uporaba ekonom lonca

V njem kuhamo jedi, ki se kuhajo dlje časa (fižol, ješprenj, golaž, juhe, pesa ...). Dve poslušalki, ki ga uporabljata, svetujeta dobro upoštevanje navodil - čas kuhanja je pol manjši in tudi poraba enerije je manjša.

Uporaba ekonom lonca

V njem kuhamo jedi, ki se kuhajo dlje časa (fižol, ješprenj, golaž, juhe, pesa ...). Dve poslušalki, ki ga uporabljata, svetujeta dobro upoštevanje navodil - čas kuhanja je pol manjši in tudi poraba enerije je manjša.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Uporaba ekonom lonca
V njem kuhamo jedi, ki se kuhajo dlje časa (fižol, ješprenj, golaž, juhe, pesa ...). Dve poslušalki, ki ga uporabljata, svetujeta dobro upoštevanje navodil - čas kuhanja je pol manjši in tudi poraba enerije je manjša.
VEČ ...|1. 7. 2019
Uporaba ekonom lonca
V njem kuhamo jedi, ki se kuhajo dlje časa (fižol, ješprenj, golaž, juhe, pesa ...). Dve poslušalki, ki ga uporabljata, svetujeta dobro upoštevanje navodil - čas kuhanja je pol manjši in tudi poraba enerije je manjša.

Matjaž Merljak

kuhajmo

O klasiki drugače

VEČ ...|30. 6. 2019
Razlaga treh evharističnih pesmi in Litanije presvetega zakramenta W. A. Mozarta.

Poslušali smo razlago treh evharističnih pesmi (Jezus naj živi, Bodi hvaljeno, češčeno in Bog Oče, ki v nebesih, ter Litanije presvetega zakramenta W. A. Mozarta.

Razlaga treh evharističnih pesmi in Litanije presvetega zakramenta W. A. Mozarta.

Poslušali smo razlago treh evharističnih pesmi (Jezus naj živi, Bodi hvaljeno, češčeno in Bog Oče, ki v nebesih, ter Litanije presvetega zakramenta W. A. Mozarta.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga treh evharističnih pesmi in Litanije presvetega zakramenta W. A. Mozarta.
Poslušali smo razlago treh evharističnih pesmi (Jezus naj živi, Bodi hvaljeno, češčeno in Bog Oče, ki v nebesih, ter Litanije presvetega zakramenta W. A. Mozarta.
VEČ ...|30. 6. 2019
Razlaga treh evharističnih pesmi in Litanije presvetega zakramenta W. A. Mozarta.
Poslušali smo razlago treh evharističnih pesmi (Jezus naj živi, Bodi hvaljeno, češčeno in Bog Oče, ki v nebesih, ter Litanije presvetega zakramenta W. A. Mozarta.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Sol in luč

VEČ ...|25. 6. 2019
Tone Kuntner: Domovina je prostor, kjer se uresniči vsak posameznik in težko bi našli boljšega sogovornika ob prazniku Dneva državnosti.

Tone Kuntner o sebi pravi, da je pesnil prej preden je vedel, da gledališče obstaja. Izdal je več kot 20 pesniških zbirk, za igro pa prejel več nagrad. O Domovini piše s takšnim spoštovanjem in ljubeznijo, da človek osupne. V oddajo Sol in luč smo ga povabili na Dan državnosti.

Tone Kuntner: Domovina je prostor, kjer se uresniči vsak posameznik in težko bi našli boljšega sogovornika ob prazniku Dneva državnosti.

Tone Kuntner o sebi pravi, da je pesnil prej preden je vedel, da gledališče obstaja. Izdal je več kot 20 pesniških zbirk, za igro pa prejel več nagrad. O Domovini piše s takšnim spoštovanjem in ljubeznijo, da človek osupne. V oddajo Sol in luč smo ga povabili na Dan državnosti.

družbaizobraževanjekulturaodnosi

Sol in luč

Tone Kuntner: Domovina je prostor, kjer se uresniči vsak posameznik in težko bi našli boljšega sogovornika ob prazniku Dneva državnosti.
Tone Kuntner o sebi pravi, da je pesnil prej preden je vedel, da gledališče obstaja. Izdal je več kot 20 pesniških zbirk, za igro pa prejel več nagrad. O Domovini piše s takšnim spoštovanjem in ljubeznijo, da človek osupne. V oddajo Sol in luč smo ga povabili na Dan državnosti.
VEČ ...|25. 6. 2019
Tone Kuntner: Domovina je prostor, kjer se uresniči vsak posameznik in težko bi našli boljšega sogovornika ob prazniku Dneva državnosti.
Tone Kuntner o sebi pravi, da je pesnil prej preden je vedel, da gledališče obstaja. Izdal je več kot 20 pesniških zbirk, za igro pa prejel več nagrad. O Domovini piše s takšnim spoštovanjem in ljubeznijo, da človek osupne. V oddajo Sol in luč smo ga povabili na Dan državnosti.

Tadej SadarNataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosi

Od slike do besede

VEČ ...|25. 6. 2019
Država praznuje

Obudili smo spomine na nastajanje države ob knjigi, ki jo je v teh dneh morda dobro vzeti v roke:Osamosvojitvena vlada, avtorica je Rosvita Pesek.

Država praznuje

Obudili smo spomine na nastajanje države ob knjigi, ki jo je v teh dneh morda dobro vzeti v roke:Osamosvojitvena vlada, avtorica je Rosvita Pesek.

družbapogovorzgodovina

Od slike do besede

Država praznuje
Obudili smo spomine na nastajanje države ob knjigi, ki jo je v teh dneh morda dobro vzeti v roke:Osamosvojitvena vlada, avtorica je Rosvita Pesek.
VEČ ...|25. 6. 2019
Država praznuje
Obudili smo spomine na nastajanje države ob knjigi, ki jo je v teh dneh morda dobro vzeti v roke:Osamosvojitvena vlada, avtorica je Rosvita Pesek.

Mateja Subotičanec

družbapogovorzgodovina

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|24. 6. 2019
Prišle so nove novice

Pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so zadnji petek v maju v domu krajanov Kovor pripravile koncert, ki so ga naslovile Prišle so nove novice. Odlomke s prireditve, na kateri so se predstavile z vsebinsko raznolikimi pesmimi, ki so jih povezovale zgodbe domačinov, je prinesla zadnja junijska oddaja o ljudski glasbi.

Prišle so nove novice

Pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so zadnji petek v maju v domu krajanov Kovor pripravile koncert, ki so ga naslovile Prišle so nove novice. Odlomke s prireditve, na kateri so se predstavile z vsebinsko raznolikimi pesmimi, ki so jih povezovale zgodbe domačinov, je prinesla zadnja junijska oddaja o ljudski glasbi.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Prišle so nove novice
Pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so zadnji petek v maju v domu krajanov Kovor pripravile koncert, ki so ga naslovile Prišle so nove novice. Odlomke s prireditve, na kateri so se predstavile z vsebinsko raznolikimi pesmimi, ki so jih povezovale zgodbe domačinov, je prinesla zadnja junijska oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|24. 6. 2019
Prišle so nove novice
Pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so zadnji petek v maju v domu krajanov Kovor pripravile koncert, ki so ga naslovile Prišle so nove novice. Odlomke s prireditve, na kateri so se predstavile z vsebinsko raznolikimi pesmimi, ki so jih povezovale zgodbe domačinov, je prinesla zadnja junijska oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|24. 6. 2019
Naša draga Slovenija

Ker je 25. junija praznik dan državnosti, smo celotno oddajo posvetili naši dragi Sloveniji. Domovino so opevale izbrane melodije, poklon pa so ji dale besede blaženega Slomška. Izbrati Slomškove besede za dan državnosti je nekaj najlepšega in najboljšega, ker iz Slomškovih številnih pridig, pisem in pesmi veje izredna ljubezen do domače zemlje, do doma in domovine.

Naša draga Slovenija

Ker je 25. junija praznik dan državnosti, smo celotno oddajo posvetili naši dragi Sloveniji. Domovino so opevale izbrane melodije, poklon pa so ji dale besede blaženega Slomška. Izbrati Slomškove besede za dan državnosti je nekaj najlepšega in najboljšega, ker iz Slomškovih številnih pridig, pisem in pesmi veje izredna ljubezen do domače zemlje, do doma in domovine.

glasbaSlovenijaSlomšek

Prijatelji Radia Ognjišče

Naša draga Slovenija
Ker je 25. junija praznik dan državnosti, smo celotno oddajo posvetili naši dragi Sloveniji. Domovino so opevale izbrane melodije, poklon pa so ji dale besede blaženega Slomška. Izbrati Slomškove besede za dan državnosti je nekaj najlepšega in najboljšega, ker iz Slomškovih številnih pridig, pisem in pesmi veje izredna ljubezen do domače zemlje, do doma in domovine.
VEČ ...|24. 6. 2019
Naša draga Slovenija
Ker je 25. junija praznik dan državnosti, smo celotno oddajo posvetili naši dragi Sloveniji. Domovino so opevale izbrane melodije, poklon pa so ji dale besede blaženega Slomška. Izbrati Slomškove besede za dan državnosti je nekaj najlepšega in najboljšega, ker iz Slomškovih številnih pridig, pisem in pesmi veje izredna ljubezen do domače zemlje, do doma in domovine.

Franci Trstenjak

glasbaSlovenijaSlomšek

O klasiki drugače

VEČ ...|23. 6. 2019
Junijske oddaje so posvečene Jezusovemu srcu.

Ob predstavitvi treh ljudskih cerkvenih pesmi, od katerih imamo v arhivu žal zgolj posnetek pesmi Božje milostno srce, smo poslušali še drugi del maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

Junijske oddaje so posvečene Jezusovemu srcu.

Ob predstavitvi treh ljudskih cerkvenih pesmi, od katerih imamo v arhivu žal zgolj posnetek pesmi Božje milostno srce, smo poslušali še drugi del maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Junijske oddaje so posvečene Jezusovemu srcu.
Ob predstavitvi treh ljudskih cerkvenih pesmi, od katerih imamo v arhivu žal zgolj posnetek pesmi Božje milostno srce, smo poslušali še drugi del maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.
VEČ ...|23. 6. 2019
Junijske oddaje so posvečene Jezusovemu srcu.
Ob predstavitvi treh ljudskih cerkvenih pesmi, od katerih imamo v arhivu žal zgolj posnetek pesmi Božje milostno srce, smo poslušali še drugi del maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Ritem srca

VEČ ...|19. 6. 2019
Nastopajoči na Ritmu srca 2019 in skupina Skillet

PRedstavili smo imena vseh, ki bodo z novo glasbo nastopili na letošnjem festivalu Ritem srca 2019. Dug del oddaje pa je bil tudi tokrat posvečen tuji glasbi - spoznavali smo skupino Skillet in slišali tudi pesem z novega albuma, ki bo izšel v prihodnjih mesecih.

V oddaji smo slišali: 3in30 - 33 besed, Neža in Damjan - Vse v večjo Božjo slavo, Skillet - Lions, Skillet - Feel Invincible, Skillet - Anchor, Skillet - Stars.

Nastopajoči na Ritmu srca 2019 in skupina Skillet

PRedstavili smo imena vseh, ki bodo z novo glasbo nastopili na letošnjem festivalu Ritem srca 2019. Dug del oddaje pa je bil tudi tokrat posvečen tuji glasbi - spoznavali smo skupino Skillet in slišali tudi pesem z novega albuma, ki bo izšel v prihodnjih mesecih.

V oddaji smo slišali: 3in30 - 33 besed, Neža in Damjan - Vse v večjo Božjo slavo, Skillet - Lions, Skillet - Feel Invincible, Skillet - Anchor, Skillet - Stars.

duhovnostglasbamladisodobna krščanska glasba

Ritem srca

Nastopajoči na Ritmu srca 2019 in skupina Skillet
PRedstavili smo imena vseh, ki bodo z novo glasbo nastopili na letošnjem festivalu Ritem srca 2019. Dug del oddaje pa je bil tudi tokrat posvečen tuji glasbi - spoznavali smo skupino Skillet in slišali tudi pesem z novega albuma, ki bo izšel v prihodnjih mesecih.

V oddaji smo slišali: 3in30 - 33 besed, Neža in Damjan - Vse v večjo Božjo slavo, Skillet - Lions, Skillet - Feel Invincible, Skillet - Anchor, Skillet - Stars.
VEČ ...|19. 6. 2019
Nastopajoči na Ritmu srca 2019 in skupina Skillet
PRedstavili smo imena vseh, ki bodo z novo glasbo nastopili na letošnjem festivalu Ritem srca 2019. Dug del oddaje pa je bil tudi tokrat posvečen tuji glasbi - spoznavali smo skupino Skillet in slišali tudi pesem z novega albuma, ki bo izšel v prihodnjih mesecih.

V oddaji smo slišali: 3in30 - 33 besed, Neža in Damjan - Vse v večjo Božjo slavo, Skillet - Lions, Skillet - Feel Invincible, Skillet - Anchor, Skillet - Stars.

Tadej VindišAndrej Jerman

duhovnostglasbamladisodobna krščanska glasba

O klasiki drugače

VEČ ...|16. 6. 2019
Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke

Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi (Presveto Srce, slavo in Pojte hribi in doline) smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke

Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi (Presveto Srce, slavo in Pojte hribi in doline) smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke
Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi (Presveto Srce, slavo in Pojte hribi in doline) smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.
VEČ ...|16. 6. 2019
Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke
Predstavitvi ljudskih cerkvenih pesmi (Presveto Srce, slavo in Pojte hribi in doline) smo dodali še Kyrie in Glorio iz maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 6. 2019
Beatin dnevnik Luize Pesjakove - prvi slovenski dnevniški roman

Profesorica za slovensko književnost dr. Urška Perenič je izdala prvo znanstvenokritično in faksimilirano izdajo prvega slovenskega dnevniškega romana izpod rok Luize (Crobath) Pesjak.

Beatin dnevnik Luize Pesjakove - prvi slovenski dnevniški roman

Profesorica za slovensko književnost dr. Urška Perenič je izdala prvo znanstvenokritično in faksimilirano izdajo prvega slovenskega dnevniškega romana izpod rok Luize (Crobath) Pesjak.

Urška PereničLuiza PesjakBeatin dnevnik

Kulturni utrinki

Beatin dnevnik Luize Pesjakove - prvi slovenski dnevniški roman
Profesorica za slovensko književnost dr. Urška Perenič je izdala prvo znanstvenokritično in faksimilirano izdajo prvega slovenskega dnevniškega romana izpod rok Luize (Crobath) Pesjak.
VEČ ...|13. 6. 2019
Beatin dnevnik Luize Pesjakove - prvi slovenski dnevniški roman
Profesorica za slovensko književnost dr. Urška Perenič je izdala prvo znanstvenokritično in faksimilirano izdajo prvega slovenskega dnevniškega romana izpod rok Luize (Crobath) Pesjak.

Jože Bartolj

Urška PereničLuiza PesjakBeatin dnevnik

Ritem srca

VEČ ...|12. 6. 2019
Pat Barret

Predstavljali smo glasbenika, katerega glasba je bolj znana kot njegovo ime. Pat Barrett je avtor številnih sodobnih krščanskih pesmi, ki so v izvedbi različnih izvajalcev, obkrožile svet. Med bolj znane pesmi sodi pesem Good, Good Father, ki jo svet sicer pozna bolj v izvedbi Chrisa Tomlina, prepevamo pa jo tudi že v slovenskem jeziku.

V oddaji smo slišali: Neža in Damjan Pančur - Vse v večjo Božjo slavo, Housefires (feat. Pat Barrett) - Good Good Father, Pat Barrett - Hymn Of The Holy Spirit, Pat Barrett- Build My Life, Pat Barrett (feat. Steffany Gretzinger & Amanda Cook) - Sails, Pat Barrett - Better, Patt Barrett - God Is So Good.

Pat Barret

Predstavljali smo glasbenika, katerega glasba je bolj znana kot njegovo ime. Pat Barrett je avtor številnih sodobnih krščanskih pesmi, ki so v izvedbi različnih izvajalcev, obkrožile svet. Med bolj znane pesmi sodi pesem Good, Good Father, ki jo svet sicer pozna bolj v izvedbi Chrisa Tomlina, prepevamo pa jo tudi že v slovenskem jeziku.

V oddaji smo slišali: Neža in Damjan Pančur - Vse v večjo Božjo slavo, Housefires (feat. Pat Barrett) - Good Good Father, Pat Barrett - Hymn Of The Holy Spirit, Pat Barrett- Build My Life, Pat Barrett (feat. Steffany Gretzinger & Amanda Cook) - Sails, Pat Barrett - Better, Patt Barrett - God Is So Good.

duhovnostglasbamladisodobna krščanska glasba

Ritem srca

Pat Barret
Predstavljali smo glasbenika, katerega glasba je bolj znana kot njegovo ime. Pat Barrett je avtor številnih sodobnih krščanskih pesmi, ki so v izvedbi različnih izvajalcev, obkrožile svet. Med bolj znane pesmi sodi pesem Good, Good Father, ki jo svet sicer pozna bolj v izvedbi Chrisa Tomlina, prepevamo pa jo tudi že v slovenskem jeziku.

V oddaji smo slišali: Neža in Damjan Pančur - Vse v večjo Božjo slavo, Housefires (feat. Pat Barrett) - Good Good Father, Pat Barrett - Hymn Of The Holy Spirit, Pat Barrett- Build My Life, Pat Barrett (feat. Steffany Gretzinger & Amanda Cook) - Sails, Pat Barrett - Better, Patt Barrett - God Is So Good.
VEČ ...|12. 6. 2019
Pat Barret
Predstavljali smo glasbenika, katerega glasba je bolj znana kot njegovo ime. Pat Barrett je avtor številnih sodobnih krščanskih pesmi, ki so v izvedbi različnih izvajalcev, obkrožile svet. Med bolj znane pesmi sodi pesem Good, Good Father, ki jo svet sicer pozna bolj v izvedbi Chrisa Tomlina, prepevamo pa jo tudi že v slovenskem jeziku.

V oddaji smo slišali: Neža in Damjan Pančur - Vse v večjo Božjo slavo, Housefires (feat. Pat Barrett) - Good Good Father, Pat Barrett - Hymn Of The Holy Spirit, Pat Barrett- Build My Life, Pat Barrett (feat. Steffany Gretzinger & Amanda Cook) - Sails, Pat Barrett - Better, Patt Barrett - God Is So Good.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

duhovnostglasbamladisodobna krščanska glasba

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 6. 2019
Knjiga o Otonu Župančiču

Pred današnjo obletnico smrti pesnika Otona Župančiča je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič.

Knjiga o Otonu Župančiču

Pred današnjo obletnico smrti pesnika Otona Župančiča je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič.

Ani ŽupančičAlenka Župančič

Kulturni utrinki

Knjiga o Otonu Župančiču
Pred današnjo obletnico smrti pesnika Otona Župančiča je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič.
VEČ ...|11. 6. 2019
Knjiga o Otonu Župančiču
Pred današnjo obletnico smrti pesnika Otona Župančiča je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič.

Jože Bartolj

Ani ŽupančičAlenka Župančič

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 6. 2019
Spomini na Otona Župančiča

V Ljubljani je pred 70 leti umrl zadnji od štirih stebrov Slovenske moderne: pesnik, dramatik, prevajalec in esejista Oton Župančič. Ob tem jubileju je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Povabili smo jo pred mikrofon.

Spomini na Otona Župančiča

V Ljubljani je pred 70 leti umrl zadnji od štirih stebrov Slovenske moderne: pesnik, dramatik, prevajalec in esejista Oton Župančič. Ob tem jubileju je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Povabili smo jo pred mikrofon.

infoizobraževanjekulturaspominOton Župančič

Informativni prispevki

Spomini na Otona Župančiča
V Ljubljani je pred 70 leti umrl zadnji od štirih stebrov Slovenske moderne: pesnik, dramatik, prevajalec in esejista Oton Župančič. Ob tem jubileju je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Povabili smo jo pred mikrofon.
VEČ ...|11. 6. 2019
Spomini na Otona Župančiča
V Ljubljani je pred 70 leti umrl zadnji od štirih stebrov Slovenske moderne: pesnik, dramatik, prevajalec in esejista Oton Župančič. Ob tem jubileju je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Povabili smo jo pred mikrofon.

Tone Gorjup

infoizobraževanjekulturaspominOton Župančič

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|10. 6. 2019
Rožce so cvele, ne cvetejo več

Zadnji petek v maju se je od zemeljskega življenja poslovila gospa Lojzka Merc, vodja in duša ljudskih pevk Trstenk iz Podlehnika. Upokojena učiteljica z neizmernim čutom za lepoto narave, spoštovanjem dediščine ter zavedanjem, da je pomemben del naše identitete prav slovenska ljudska pesem, je pustila velik pečat. Njej v zahvalo in spomin smo poklonili tokratno oddajo.

Rožce so cvele, ne cvetejo več

Zadnji petek v maju se je od zemeljskega življenja poslovila gospa Lojzka Merc, vodja in duša ljudskih pevk Trstenk iz Podlehnika. Upokojena učiteljica z neizmernim čutom za lepoto narave, spoštovanjem dediščine ter zavedanjem, da je pomemben del naše identitete prav slovenska ljudska pesem, je pustila velik pečat. Njej v zahvalo in spomin smo poklonili tokratno oddajo.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Rožce so cvele, ne cvetejo več
Zadnji petek v maju se je od zemeljskega življenja poslovila gospa Lojzka Merc, vodja in duša ljudskih pevk Trstenk iz Podlehnika. Upokojena učiteljica z neizmernim čutom za lepoto narave, spoštovanjem dediščine ter zavedanjem, da je pomemben del naše identitete prav slovenska ljudska pesem, je pustila velik pečat. Njej v zahvalo in spomin smo poklonili tokratno oddajo.
VEČ ...|10. 6. 2019
Rožce so cvele, ne cvetejo več
Zadnji petek v maju se je od zemeljskega življenja poslovila gospa Lojzka Merc, vodja in duša ljudskih pevk Trstenk iz Podlehnika. Upokojena učiteljica z neizmernim čutom za lepoto narave, spoštovanjem dediščine ter zavedanjem, da je pomemben del naše identitete prav slovenska ljudska pesem, je pustila velik pečat. Njej v zahvalo in spomin smo poklonili tokratno oddajo.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|9. 6. 2019
Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, v drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.

Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, ker smo v juniju pa še razlago pesmi O srce Božje. V drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.

Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, v drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.

Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, ker smo v juniju pa še razlago pesmi O srce Božje. V drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.

duhovnostkulturaglasba

O klasiki drugače

Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, v drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.
Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, ker smo v juniju pa še razlago pesmi O srce Božje. V drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.
VEČ ...|9. 6. 2019
Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, v drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.
Na Binkoštno nedeljo smo poslušali razlago dveh ljudskih pesmi o svetem Duhu, ker smo v juniju pa še razlago pesmi O srce Božje. V drugem delu pa smo slišali še Telemannovo kantato posvečeno tretji božji osebi.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostkulturaglasba

A štekaš?

VEČ ...|5. 6. 2019
Kaj o novi pesmi pravi Nina Pušlar in kaj je novega v svetu glasbe?

Predstavljene skladbe: Jess Glynne & Jax Jones - One Touch; Nina Pušlar – Svet na dlani; Thomas Rhett - Center Point Road ft. Kelsea Ballerini; OneRepublic - Rescue Me; Katy Perry - Never Really Over; ZAYN & Becky G – Un mundo ideal; Bon Iver - U (Man Like); Shallow - Pentatonix; Naomi Scott – Speechless; Alec Benjamin – Death of a hero;

Kaj o novi pesmi pravi Nina Pušlar in kaj je novega v svetu glasbe?

Predstavljene skladbe: Jess Glynne & Jax Jones - One Touch; Nina Pušlar – Svet na dlani; Thomas Rhett - Center Point Road ft. Kelsea Ballerini; OneRepublic - Rescue Me; Katy Perry - Never Really Over; ZAYN & Becky G – Un mundo ideal; Bon Iver - U (Man Like); Shallow - Pentatonix; Naomi Scott – Speechless; Alec Benjamin – Death of a hero;

mladiglasbanovosti

A štekaš?

Kaj o novi pesmi pravi Nina Pušlar in kaj je novega v svetu glasbe?
Predstavljene skladbe: Jess Glynne & Jax Jones - One Touch; Nina Pušlar – Svet na dlani; Thomas Rhett - Center Point Road ft. Kelsea Ballerini; OneRepublic - Rescue Me; Katy Perry - Never Really Over; ZAYN & Becky G – Un mundo ideal; Bon Iver - U (Man Like); Shallow - Pentatonix; Naomi Scott – Speechless; Alec Benjamin – Death of a hero;
VEČ ...|5. 6. 2019
Kaj o novi pesmi pravi Nina Pušlar in kaj je novega v svetu glasbe?
Predstavljene skladbe: Jess Glynne & Jax Jones - One Touch; Nina Pušlar – Svet na dlani; Thomas Rhett - Center Point Road ft. Kelsea Ballerini; OneRepublic - Rescue Me; Katy Perry - Never Really Over; ZAYN & Becky G – Un mundo ideal; Bon Iver - U (Man Like); Shallow - Pentatonix; Naomi Scott – Speechless; Alec Benjamin – Death of a hero;

Marjan BuničŽiga BuničJan Gerl

mladiglasbanovosti

Ritem srca

VEČ ...|5. 6. 2019
Lucija Mihalinec in October Light

Predstavili smo svežo pesem mlade kantavtorice Lucije Mihalinec, ki se nam je pridružila v studiju in nam zaupala nekaj o sebi in glasbi, ki jo ustvarja. Drug del oddaje smo posvetili hrvaški SKA zasedbi October Light in njihovem albumu Till The End.

V oddaji smo slišali: Hillsong Young And Free - This Is Living, Lucija Mihalinec - Kam Greš, October Light - Something Special (feat. Seekers Planet), October Light - Till The End, October Light - Reset (feat. Reese Roper), October Light - Release.

Lucija Mihalinec in October Light

Predstavili smo svežo pesem mlade kantavtorice Lucije Mihalinec, ki se nam je pridružila v studiju in nam zaupala nekaj o sebi in glasbi, ki jo ustvarja. Drug del oddaje smo posvetili hrvaški SKA zasedbi October Light in njihovem albumu Till The End.

V oddaji smo slišali: Hillsong Young And Free - This Is Living, Lucija Mihalinec - Kam Greš, October Light - Something Special (feat. Seekers Planet), October Light - Till The End, October Light - Reset (feat. Reese Roper), October Light - Release.

duhovnostglasbamladisodobna krščanska glasba

Ritem srca

Lucija Mihalinec in October Light
Predstavili smo svežo pesem mlade kantavtorice Lucije Mihalinec, ki se nam je pridružila v studiju in nam zaupala nekaj o sebi in glasbi, ki jo ustvarja. Drug del oddaje smo posvetili hrvaški SKA zasedbi October Light in njihovem albumu Till The End.

V oddaji smo slišali: Hillsong Young And Free - This Is Living, Lucija Mihalinec - Kam Greš, October Light - Something Special (feat. Seekers Planet), October Light - Till The End, October Light - Reset (feat. Reese Roper), October Light - Release.
VEČ ...|5. 6. 2019
Lucija Mihalinec in October Light
Predstavili smo svežo pesem mlade kantavtorice Lucije Mihalinec, ki se nam je pridružila v studiju in nam zaupala nekaj o sebi in glasbi, ki jo ustvarja. Drug del oddaje smo posvetili hrvaški SKA zasedbi October Light in njihovem albumu Till The End.

V oddaji smo slišali: Hillsong Young And Free - This Is Living, Lucija Mihalinec - Kam Greš, October Light - Something Special (feat. Seekers Planet), October Light - Till The End, October Light - Reset (feat. Reese Roper), October Light - Release.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

duhovnostglasbamladisodobna krščanska glasba

Od slike do besede

VEČ ...|4. 6. 2019
Pesmi in roman

Od slike do besede

Pesmi in roman
VEČ ...|4. 6. 2019

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 6. 2019
95 let pesnika Vladimirja Kosa, Vurnikovi dnevi v Radovljici

Pesnik in jezuitski misijonar v Tokiu Vladimir Kos praznuje 95. rojstni dan. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi. V organizaciji Centra arhitekture Slovenije so se v Radovljici začeli Vurnikovi dnevi, s katerimi vsako leto obeležujejo spomin na arhitekta Ivana Vurnika.

95 let pesnika Vladimirja Kosa, Vurnikovi dnevi v Radovljici

Pesnik in jezuitski misijonar v Tokiu Vladimir Kos praznuje 95. rojstni dan. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi. V organizaciji Centra arhitekture Slovenije so se v Radovljici začeli Vurnikovi dnevi, s katerimi vsako leto obeležujejo spomin na arhitekta Ivana Vurnika.

kulturapesništvoarhitektura

Kulturni utrinki

95 let pesnika Vladimirja Kosa, Vurnikovi dnevi v Radovljici
Pesnik in jezuitski misijonar v Tokiu Vladimir Kos praznuje 95. rojstni dan. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi. V organizaciji Centra arhitekture Slovenije so se v Radovljici začeli Vurnikovi dnevi, s katerimi vsako leto obeležujejo spomin na arhitekta Ivana Vurnika.
VEČ ...|3. 6. 2019
95 let pesnika Vladimirja Kosa, Vurnikovi dnevi v Radovljici
Pesnik in jezuitski misijonar v Tokiu Vladimir Kos praznuje 95. rojstni dan. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi. V organizaciji Centra arhitekture Slovenije so se v Radovljici začeli Vurnikovi dnevi, s katerimi vsako leto obeležujejo spomin na arhitekta Ivana Vurnika.

Marjan Bunič

kulturapesništvoarhitektura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 6. 2019
Koncert zbora Korotan, jubilej p. Kosa

Slovenski zbor Korotan iz Clevelanda je na letnem koncertu obeležil 20-letnico zborovodstva Janeza Sršena, v oddaji ste lahko slišali delček pogovora z njim iz našega arhiva, prav tako arhivski je bil posnetek pogovora z misijonarjem, pesnikom in prevajalcem p. dr. Vladimirjem Kosom, našim rojakom na Japonskem, ki danes praznuje 95. rojstni dan.

Koncert zbora Korotan, jubilej p. Kosa

Slovenski zbor Korotan iz Clevelanda je na letnem koncertu obeležil 20-letnico zborovodstva Janeza Sršena, v oddaji ste lahko slišali delček pogovora z njim iz našega arhiva, prav tako arhivski je bil posnetek pogovora z misijonarjem, pesnikom in prevajalcem p. dr. Vladimirjem Kosom, našim rojakom na Japonskem, ki danes praznuje 95. rojstni dan.

rojakiinfoclevelandjaponska

Slovencem po svetu in domovini

Koncert zbora Korotan, jubilej p. Kosa
Slovenski zbor Korotan iz Clevelanda je na letnem koncertu obeležil 20-letnico zborovodstva Janeza Sršena, v oddaji ste lahko slišali delček pogovora z njim iz našega arhiva, prav tako arhivski je bil posnetek pogovora z misijonarjem, pesnikom in prevajalcem p. dr. Vladimirjem Kosom, našim rojakom na Japonskem, ki danes praznuje 95. rojstni dan.
VEČ ...|2. 6. 2019
Koncert zbora Korotan, jubilej p. Kosa
Slovenski zbor Korotan iz Clevelanda je na letnem koncertu obeležil 20-letnico zborovodstva Janeza Sršena, v oddaji ste lahko slišali delček pogovora z njim iz našega arhiva, prav tako arhivski je bil posnetek pogovora z misijonarjem, pesnikom in prevajalcem p. dr. Vladimirjem Kosom, našim rojakom na Japonskem, ki danes praznuje 95. rojstni dan.

Matjaž Merljak

rojakiinfoclevelandjaponska

O klasiki drugače

VEČ ...|2. 6. 2019
Razlaga pesmi za Vnebohod in dve pesmi o Binkoštih, ter maša Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.

Poslušali smo razlago pesmi za Vnebohod (Nad zvezde Jezus hitel je) in dve pesmi o Binkoštih (S skupno pesmijo prosimo, Sveti Duh, posveti nas), ter mašo Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.

Razlaga pesmi za Vnebohod in dve pesmi o Binkoštih, ter maša Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.

Poslušali smo razlago pesmi za Vnebohod (Nad zvezde Jezus hitel je) in dve pesmi o Binkoštih (S skupno pesmijo prosimo, Sveti Duh, posveti nas), ter mašo Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga pesmi za Vnebohod in dve pesmi o Binkoštih, ter maša Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.
Poslušali smo razlago pesmi za Vnebohod (Nad zvezde Jezus hitel je) in dve pesmi o Binkoštih (S skupno pesmijo prosimo, Sveti Duh, posveti nas), ter mašo Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.
VEČ ...|2. 6. 2019
Razlaga pesmi za Vnebohod in dve pesmi o Binkoštih, ter maša Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.
Poslušali smo razlago pesmi za Vnebohod (Nad zvezde Jezus hitel je) in dve pesmi o Binkoštih (S skupno pesmijo prosimo, Sveti Duh, posveti nas), ter mašo Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Kolokvij

VEČ ...|31. 5. 2019
Študentski dom Janeza Frančiška Gnidovca

Eva, Jure in Žiga pripovedujejo o pestrem, raznolikem in zabavnem življenju v Študentskem domu Janeza Frančiška Gnidovca v Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani.

Študentski dom Janeza Frančiška Gnidovca

Eva, Jure in Žiga pripovedujejo o pestrem, raznolikem in zabavnem življenju v Študentskem domu Janeza Frančiška Gnidovca v Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani.

mladipogovorodnosištudentski dom JFG

Kolokvij

Študentski dom Janeza Frančiška Gnidovca
Eva, Jure in Žiga pripovedujejo o pestrem, raznolikem in zabavnem življenju v Študentskem domu Janeza Frančiška Gnidovca v Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani.
VEČ ...|31. 5. 2019
Študentski dom Janeza Frančiška Gnidovca
Eva, Jure in Žiga pripovedujejo o pestrem, raznolikem in zabavnem življenju v Študentskem domu Janeza Frančiška Gnidovca v Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani.

Marjan Bunič

mladipogovorodnosištudentski dom JFG

Ritem srca

VEČ ...|29. 5. 2019
Festival Lumen in Jesus Culture in Bethel Music

Povabili smo slovaški festival Lumen, kamor se lahko odpeljete tudi s Katoliško mladino. Tam bo poleg pestrega dogajanja mogoče slišti kar nekaj popularnih imen sodobne krščanske glasbe - med njimi tudi mlajšo zasedbo kolektiva Hillsong - Hillsong Young & Free. Drug del oddaje pa tudi tokrat v znamenju tuje glasbe. Tadej Vindiš nam je tokrat predstavil nekaj novosti Jesus Culture in Bethel Music.

V oddaji smo slišali: Proper - Izgubljeni sin, Hillsong YOung & Free - Let Go, Kim Walker-Smith - Just Be, Phil Wickham and Chris Quilala - You Cannot Be Stopped, Bethel Music - Living Hope, Lindy Conant & The Circuit Riders - Driven By Love.

Festival Lumen in Jesus Culture in Bethel Music

Povabili smo slovaški festival Lumen, kamor se lahko odpeljete tudi s Katoliško mladino. Tam bo poleg pestrega dogajanja mogoče slišti kar nekaj popularnih imen sodobne krščanske glasbe - med njimi tudi mlajšo zasedbo kolektiva Hillsong - Hillsong Young & Free. Drug del oddaje pa tudi tokrat v znamenju tuje glasbe. Tadej Vindiš nam je tokrat predstavil nekaj novosti Jesus Culture in Bethel Music.

V oddaji smo slišali: Proper - Izgubljeni sin, Hillsong YOung & Free - Let Go, Kim Walker-Smith - Just Be, Phil Wickham and Chris Quilala - You Cannot Be Stopped, Bethel Music - Living Hope, Lindy Conant & The Circuit Riders - Driven By Love.

glasbamladisodobna krščanska glasba

Ritem srca

Festival Lumen in Jesus Culture in Bethel Music
Povabili smo slovaški festival Lumen, kamor se lahko odpeljete tudi s Katoliško mladino. Tam bo poleg pestrega dogajanja mogoče slišti kar nekaj popularnih imen sodobne krščanske glasbe - med njimi tudi mlajšo zasedbo kolektiva Hillsong - Hillsong Young & Free. Drug del oddaje pa tudi tokrat v znamenju tuje glasbe. Tadej Vindiš nam je tokrat predstavil nekaj novosti Jesus Culture in Bethel Music.

V oddaji smo slišali: Proper - Izgubljeni sin, Hillsong YOung & Free - Let Go, Kim Walker-Smith - Just Be, Phil Wickham and Chris Quilala - You Cannot Be Stopped, Bethel Music - Living Hope, Lindy Conant & The Circuit Riders - Driven By Love.
VEČ ...|29. 5. 2019
Festival Lumen in Jesus Culture in Bethel Music
Povabili smo slovaški festival Lumen, kamor se lahko odpeljete tudi s Katoliško mladino. Tam bo poleg pestrega dogajanja mogoče slišti kar nekaj popularnih imen sodobne krščanske glasbe - med njimi tudi mlajšo zasedbo kolektiva Hillsong - Hillsong Young & Free. Drug del oddaje pa tudi tokrat v znamenju tuje glasbe. Tadej Vindiš nam je tokrat predstavil nekaj novosti Jesus Culture in Bethel Music.

V oddaji smo slišali: Proper - Izgubljeni sin, Hillsong YOung & Free - Let Go, Kim Walker-Smith - Just Be, Phil Wickham and Chris Quilala - You Cannot Be Stopped, Bethel Music - Living Hope, Lindy Conant & The Circuit Riders - Driven By Love.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

glasbamladisodobna krščanska glasba

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|27. 5. 2019
Spet bomo tudi mi, ljubi Kristjani vsi, spletali venček Marij

Maja si na Slovenskem ne moremo predstavljati brez šmarnic – vsakodnevne ljudske pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se v tem mesecu verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Spet bomo tudi mi, ljubi Kristjani vsi, spletali venček Marij

Maja si na Slovenskem ne moremo predstavljati brez šmarnic – vsakodnevne ljudske pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se v tem mesecu verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Spet bomo tudi mi, ljubi Kristjani vsi, spletali venček Marij
Maja si na Slovenskem ne moremo predstavljati brez šmarnic – vsakodnevne ljudske pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se v tem mesecu verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|27. 5. 2019
Spet bomo tudi mi, ljubi Kristjani vsi, spletali venček Marij
Maja si na Slovenskem ne moremo predstavljati brez šmarnic – vsakodnevne ljudske pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se v tem mesecu verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|26. 5. 2019
Predstavili smo dve vstajenjski ljudski pesmi, dve šmarnični in zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.

V oddaji smo predstavili dve velikonočni pesmi (Zveličar gre iz groba in Zveličar naš je vstal iz groba), vstopili tudi v majniški čas (Spet kliče nas venčani maj in Najčistejša cvetka raja), v drugem delu pa smo poslušali še zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.

Predstavili smo dve vstajenjski ljudski pesmi, dve šmarnični in zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.

V oddaji smo predstavili dve velikonočni pesmi (Zveličar gre iz groba in Zveličar naš je vstal iz groba), vstopili tudi v majniški čas (Spet kliče nas venčani maj in Najčistejša cvetka raja), v drugem delu pa smo poslušali še zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Predstavili smo dve vstajenjski ljudski pesmi, dve šmarnični in zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.
V oddaji smo predstavili dve velikonočni pesmi (Zveličar gre iz groba in Zveličar naš je vstal iz groba), vstopili tudi v majniški čas (Spet kliče nas venčani maj in Najčistejša cvetka raja), v drugem delu pa smo poslušali še zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.
VEČ ...|26. 5. 2019
Predstavili smo dve vstajenjski ljudski pesmi, dve šmarnični in zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.
V oddaji smo predstavili dve velikonočni pesmi (Zveličar gre iz groba in Zveličar naš je vstal iz groba), vstopili tudi v majniški čas (Spet kliče nas venčani maj in Najčistejša cvetka raja), v drugem delu pa smo poslušali še zadnji del Haendlovega oratorija Vstajenje.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|19. 5. 2019
Razlaga cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) in odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Tudi tokratno oddajo O klasiki drugače smo začeli z razlago cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) v drugem delu pa smo poslušali odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Razlaga cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) in odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Tudi tokratno oddajo O klasiki drugače smo začeli z razlago cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) v drugem delu pa smo poslušali odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) in odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.
Tudi tokratno oddajo O klasiki drugače smo začeli z razlago cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) v drugem delu pa smo poslušali odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.
VEČ ...|19. 5. 2019
Razlaga cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) in odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.
Tudi tokratno oddajo O klasiki drugače smo začeli z razlago cerkvenih pesmi, (Zvonovi so zopet zapeli, Poglejte duše, grob odprt in Skalovje groba) v drugem delu pa smo poslušali odlomek oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|19. 5. 2019
Boris Merhar

Tokrat o literarnem zgodovinarju in etnologu, Tržačanu po rodu. Bil je gimnazijski in univerzitetni profesor, posvečal se je tudi strokovnemu delu. Raziskoval je ljudsko pesništvo, največ pozornosti pa je posvetil Cankarju. Med drugim je uredil njegova Izbrana dela.

Boris Merhar

Tokrat o literarnem zgodovinarju in etnologu, Tržačanu po rodu. Bil je gimnazijski in univerzitetni profesor, posvečal se je tudi strokovnemu delu. Raziskoval je ljudsko pesništvo, največ pozornosti pa je posvetil Cankarju. Med drugim je uredil njegova Izbrana dela.

spominkultura

Graditelji slovenskega doma

Boris Merhar
Tokrat o literarnem zgodovinarju in etnologu, Tržačanu po rodu. Bil je gimnazijski in univerzitetni profesor, posvečal se je tudi strokovnemu delu. Raziskoval je ljudsko pesništvo, največ pozornosti pa je posvetil Cankarju. Med drugim je uredil njegova Izbrana dela.
VEČ ...|19. 5. 2019
Boris Merhar
Tokrat o literarnem zgodovinarju in etnologu, Tržačanu po rodu. Bil je gimnazijski in univerzitetni profesor, posvečal se je tudi strokovnemu delu. Raziskoval je ljudsko pesništvo, največ pozornosti pa je posvetil Cankarju. Med drugim je uredil njegova Izbrana dela.

Tone Gorjup

spominkultura

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|16. 5. 2019
202. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo se najprej spomnili Doris Day, ki je umrla v tem tednu in slišali Que sera, sera, Teacher’s pet in Mi casa, su casa (duet z Deanom Martinom), v nadaljevanju pa pesmi: Carissimo Pinocchio - Ivanka Kraševec in ansambel Jožeta Kampiča, Na ljubljanskem gradu – Majda Sepe; Tu sel l’unica donna per me – Alan Sorenti in Der letzte Sirtaki – Rex Gildo; Gradim za te grad - Franjo Bobinac; Donna - Ritchie Valens; Hold me now - Johnny Logan; Da li poznaš naše more? - Duo sa Kvarnera ….

202. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo se najprej spomnili Doris Day, ki je umrla v tem tednu in slišali Que sera, sera, Teacher’s pet in Mi casa, su casa (duet z Deanom Martinom), v nadaljevanju pa pesmi: Carissimo Pinocchio - Ivanka Kraševec in ansambel Jožeta Kampiča, Na ljubljanskem gradu – Majda Sepe; Tu sel l’unica donna per me – Alan Sorenti in Der letzte Sirtaki – Rex Gildo; Gradim za te grad - Franjo Bobinac; Donna - Ritchie Valens; Hold me now - Johnny Logan; Da li poznaš naše more? - Duo sa Kvarnera ….

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

202. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo se najprej spomnili Doris Day, ki je umrla v tem tednu in slišali Que sera, sera, Teacher’s pet in Mi casa, su casa (duet z Deanom Martinom), v nadaljevanju pa pesmi: Carissimo Pinocchio - Ivanka Kraševec in ansambel Jožeta Kampiča, Na ljubljanskem gradu – Majda Sepe; Tu sel l’unica donna per me – Alan Sorenti in Der letzte Sirtaki – Rex Gildo; Gradim za te grad - Franjo Bobinac; Donna - Ritchie Valens; Hold me now - Johnny Logan; Da li poznaš naše more? - Duo sa Kvarnera ….
VEČ ...|16. 5. 2019
202. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo se najprej spomnili Doris Day, ki je umrla v tem tednu in slišali Que sera, sera, Teacher’s pet in Mi casa, su casa (duet z Deanom Martinom), v nadaljevanju pa pesmi: Carissimo Pinocchio - Ivanka Kraševec in ansambel Jožeta Kampiča, Na ljubljanskem gradu – Majda Sepe; Tu sel l’unica donna per me – Alan Sorenti in Der letzte Sirtaki – Rex Gildo; Gradim za te grad - Franjo Bobinac; Donna - Ritchie Valens; Hold me now - Johnny Logan; Da li poznaš naše more? - Duo sa Kvarnera ….

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|16. 5. 2019
Spremlejvalni program prireditve Dobrote SLO kmetij

Jutri bodo v Minoritskem samostanu na Ptuju slovesno odprli letošnjo že 30. državno razstavo Dobrote Slovenskih kmetij. Vodja organizacijskega odbora razstave Peter Pribožič pa ob tem opozarja tudi na pestre dejavnosti, ki bodo razstavo spremljale. Že pred uradnim odprtjem se bo jutri odvijal strokovni posvet o izzivih ponudbe prehranskih izdelkov s kmetij.

Spremlejvalni program prireditve Dobrote SLO kmetij

Jutri bodo v Minoritskem samostanu na Ptuju slovesno odprli letošnjo že 30. državno razstavo Dobrote Slovenskih kmetij. Vodja organizacijskega odbora razstave Peter Pribožič pa ob tem opozarja tudi na pestre dejavnosti, ki bodo razstavo spremljale. Že pred uradnim odprtjem se bo jutri odvijal strokovni posvet o izzivih ponudbe prehranskih izdelkov s kmetij.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Spremlejvalni program prireditve Dobrote SLO kmetij
Jutri bodo v Minoritskem samostanu na Ptuju slovesno odprli letošnjo že 30. državno razstavo Dobrote Slovenskih kmetij. Vodja organizacijskega odbora razstave Peter Pribožič pa ob tem opozarja tudi na pestre dejavnosti, ki bodo razstavo spremljale. Že pred uradnim odprtjem se bo jutri odvijal strokovni posvet o izzivih ponudbe prehranskih izdelkov s kmetij.
VEČ ...|16. 5. 2019
Spremlejvalni program prireditve Dobrote SLO kmetij
Jutri bodo v Minoritskem samostanu na Ptuju slovesno odprli letošnjo že 30. državno razstavo Dobrote Slovenskih kmetij. Vodja organizacijskega odbora razstave Peter Pribožič pa ob tem opozarja tudi na pestre dejavnosti, ki bodo razstavo spremljale. Že pred uradnim odprtjem se bo jutri odvijal strokovni posvet o izzivih ponudbe prehranskih izdelkov s kmetij.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Ritem srca

VEČ ...|15. 5. 2019
15. Marijafest in novi album Martina Smitha

Predstavili smo nekaj novih pesmi z letošnjega 15. Marijafesta, ki je preteklo soboto potekal na Ptujski gori. Drug del oddaje pa smo namenili angleškemu glasbeniku in avtorju, nekdanjemu članu zasedbe Delirious!, Martinu Smithu in njegovemu najnovejšemu albumu Iron Lung.

V oddaji smo slišali: SPES - Marija pomočnica, Antonio Tkalec - Mariji predan, Dominik - Ponižno, Martin Smith - Iron Lung, Martin Smith - Everybody Is Broken, Martin Smith - Fires Gonna Fall, Martin Smith - Always Be My Love.

15. Marijafest in novi album Martina Smitha

Predstavili smo nekaj novih pesmi z letošnjega 15. Marijafesta, ki je preteklo soboto potekal na Ptujski gori. Drug del oddaje pa smo namenili angleškemu glasbeniku in avtorju, nekdanjemu članu zasedbe Delirious!, Martinu Smithu in njegovemu najnovejšemu albumu Iron Lung.

V oddaji smo slišali: SPES - Marija pomočnica, Antonio Tkalec - Mariji predan, Dominik - Ponižno, Martin Smith - Iron Lung, Martin Smith - Everybody Is Broken, Martin Smith - Fires Gonna Fall, Martin Smith - Always Be My Love.

glasbamladiMarijafestsodobna krščanska glasba

Ritem srca

15. Marijafest in novi album Martina Smitha
Predstavili smo nekaj novih pesmi z letošnjega 15. Marijafesta, ki je preteklo soboto potekal na Ptujski gori. Drug del oddaje pa smo namenili angleškemu glasbeniku in avtorju, nekdanjemu članu zasedbe Delirious!, Martinu Smithu in njegovemu najnovejšemu albumu Iron Lung.

V oddaji smo slišali: SPES - Marija pomočnica, Antonio Tkalec - Mariji predan, Dominik - Ponižno, Martin Smith - Iron Lung, Martin Smith - Everybody Is Broken, Martin Smith - Fires Gonna Fall, Martin Smith - Always Be My Love.
VEČ ...|15. 5. 2019
15. Marijafest in novi album Martina Smitha
Predstavili smo nekaj novih pesmi z letošnjega 15. Marijafesta, ki je preteklo soboto potekal na Ptujski gori. Drug del oddaje pa smo namenili angleškemu glasbeniku in avtorju, nekdanjemu članu zasedbe Delirious!, Martinu Smithu in njegovemu najnovejšemu albumu Iron Lung.

V oddaji smo slišali: SPES - Marija pomočnica, Antonio Tkalec - Mariji predan, Dominik - Ponižno, Martin Smith - Iron Lung, Martin Smith - Everybody Is Broken, Martin Smith - Fires Gonna Fall, Martin Smith - Always Be My Love.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

glasbamladiMarijafestsodobna krščanska glasba

O klasiki drugače

VEČ ...|12. 5. 2019
Razlaga treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal, Zapoj veselo, o Kristjan).

Na četrto velikonočno nedeljo smo v oddaji poslušali razlago treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan), ter 2. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Razlaga treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal, Zapoj veselo, o Kristjan).

Na četrto velikonočno nedeljo smo v oddaji poslušali razlago treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan), ter 2. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal, Zapoj veselo, o Kristjan).
Na četrto velikonočno nedeljo smo v oddaji poslušali razlago treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan), ter 2. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.
VEČ ...|12. 5. 2019
Razlaga treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal, Zapoj veselo, o Kristjan).
Na četrto velikonočno nedeljo smo v oddaji poslušali razlago treh velikonočnih pesmi (Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan), ter 2. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

A štekaš?

VEČ ...|8. 5. 2019
Pogovor s skupino Proper pred izidom albuma Naprej in nekaj majskih novosti

Predstavljene skladbe: Proper - Pesem o njej; Proper - Naprej; Proper - Ko rosi; Modrijani – Sreča je v naju; Diplo feat. Cam – So long; Shawn Mendes – If I can‘t have you;

Pogovor s skupino Proper pred izidom albuma Naprej in nekaj majskih novosti

Predstavljene skladbe: Proper - Pesem o njej; Proper - Naprej; Proper - Ko rosi; Modrijani – Sreča je v naju; Diplo feat. Cam – So long; Shawn Mendes – If I can‘t have you;

glasbamladiProper

A štekaš?

Pogovor s skupino Proper pred izidom albuma Naprej in nekaj majskih novosti
Predstavljene skladbe: Proper - Pesem o njej; Proper - Naprej; Proper - Ko rosi; Modrijani – Sreča je v naju; Diplo feat. Cam – So long; Shawn Mendes – If I can‘t have you;
VEČ ...|8. 5. 2019
Pogovor s skupino Proper pred izidom albuma Naprej in nekaj majskih novosti
Predstavljene skladbe: Proper - Pesem o njej; Proper - Naprej; Proper - Ko rosi; Modrijani – Sreča je v naju; Diplo feat. Cam – So long; Shawn Mendes – If I can‘t have you;

Marjan BuničŽiga BuničJan Gerl

glasbamladiProper

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 5. 2019
Umrli so Lojzka Bratuš, Peter Kolšek in Lejla Švabič - Podelitev steletovih nagrad -Azad Karim na Beneškem Bienalu

Umrla je literarna zgodovinarka in jezikoslovka Lojzka Bratuž, dolgoletni urednik in novinar, pesnik in publicist Peter Kolšek in dramaturginja MGL-ja Lejla Švabič.Steletovo nagrado za življenjsko delo so podelili Danilu Breščaku. Na beneškem bienalu se bo v spremljevalnem programu predstavil tudi slovenski umetnik Azad Karim, po rodu Kurd.

Umrli so Lojzka Bratuš, Peter Kolšek in Lejla Švabič - Podelitev steletovih nagrad -Azad Karim na Beneškem Bienalu

Umrla je literarna zgodovinarka in jezikoslovka Lojzka Bratuž, dolgoletni urednik in novinar, pesnik in publicist Peter Kolšek in dramaturginja MGL-ja Lejla Švabič.Steletovo nagrado za življenjsko delo so podelili Danilu Breščaku. Na beneškem bienalu se bo v spremljevalnem programu predstavil tudi slovenski umetnik Azad Karim, po rodu Kurd.

Lojzka BratušPeter KolšekLejla ŠvabičDanilo BreščakAzad Karim

Kulturni utrinki

Umrli so Lojzka Bratuš, Peter Kolšek in Lejla Švabič - Podelitev steletovih nagrad -Azad Karim na Beneškem Bienalu
Umrla je literarna zgodovinarka in jezikoslovka Lojzka Bratuž, dolgoletni urednik in novinar, pesnik in publicist Peter Kolšek in dramaturginja MGL-ja Lejla Švabič.Steletovo nagrado za življenjsko delo so podelili Danilu Breščaku. Na beneškem bienalu se bo v spremljevalnem programu predstavil tudi slovenski umetnik Azad Karim, po rodu Kurd.
VEČ ...|6. 5. 2019
Umrli so Lojzka Bratuš, Peter Kolšek in Lejla Švabič - Podelitev steletovih nagrad -Azad Karim na Beneškem Bienalu
Umrla je literarna zgodovinarka in jezikoslovka Lojzka Bratuž, dolgoletni urednik in novinar, pesnik in publicist Peter Kolšek in dramaturginja MGL-ja Lejla Švabič.Steletovo nagrado za življenjsko delo so podelili Danilu Breščaku. Na beneškem bienalu se bo v spremljevalnem programu predstavil tudi slovenski umetnik Azad Karim, po rodu Kurd.

Jože Bartolj

Lojzka BratušPeter KolšekLejla ŠvabičDanilo BreščakAzad Karim

O klasiki drugače

VEČ ...|5. 5. 2019
Dr. Tadej Jakopič: Razlaga treh velikonočnih pesmi, Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan.

Poslušali smo tri velikonočne pesmi, ter 1. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Dr. Tadej Jakopič: Razlaga treh velikonočnih pesmi, Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan.

Poslušali smo tri velikonočne pesmi, ter 1. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Dr. Tadej Jakopič: Razlaga treh velikonočnih pesmi, Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan.
Poslušali smo tri velikonočne pesmi, ter 1. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.
VEČ ...|5. 5. 2019
Dr. Tadej Jakopič: Razlaga treh velikonočnih pesmi, Jezus, premagavec groba, Kristus je vstal in Zapoj veselo, o Kristjan.
Poslušali smo tri velikonočne pesmi, ter 1. del oratorija Vstajenje skladatelja Georga Friedricha Haendla.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Sobotna iskrica

VEČ ...|4. 5. 2019
Krog življenja, CD mladine z Rakovnika

Bili smo v družbi novih pesmi, ki so jih posneli mladi pevci iz župnije Rakovnik v Ljubljani. Krog življenja, ploščo in utrip mlade pevske zasedbe sta predstavili Urša Remic in Ajda Račič.

Krog življenja, CD mladine z Rakovnika

Bili smo v družbi novih pesmi, ki so jih posneli mladi pevci iz župnije Rakovnik v Ljubljani. Krog življenja, ploščo in utrip mlade pevske zasedbe sta predstavili Urša Remic in Ajda Račič.

otrociglasba

Sobotna iskrica

Krog življenja, CD mladine z Rakovnika
Bili smo v družbi novih pesmi, ki so jih posneli mladi pevci iz župnije Rakovnik v Ljubljani. Krog življenja, ploščo in utrip mlade pevske zasedbe sta predstavili Urša Remic in Ajda Račič.
VEČ ...|4. 5. 2019
Krog življenja, CD mladine z Rakovnika
Bili smo v družbi novih pesmi, ki so jih posneli mladi pevci iz župnije Rakovnik v Ljubljani. Krog življenja, ploščo in utrip mlade pevske zasedbe sta predstavili Urša Remic in Ajda Račič.

Jure Sešek

otrociglasba

Petkov večer

VEČ ...|3. 5. 2019
MarijaFest, Evrosong in MMS

Bližajo se trije glasbeni festivali. Jubilejni 15. MarijaFest vabi na Ptujsko Goro in spet prinaša nove Marijine pesmi. Sredi maja bomo spremljali Evrosong in držali pesti za Zalo in Gašperja. Znanih pa je tudi 14 izvajalcev na letošnjem festivali Melodije morja in sonca v Portorožu.

MarijaFest, Evrosong in MMS

Bližajo se trije glasbeni festivali. Jubilejni 15. MarijaFest vabi na Ptujsko Goro in spet prinaša nove Marijine pesmi. Sredi maja bomo spremljali Evrosong in držali pesti za Zalo in Gašperja. Znanih pa je tudi 14 izvajalcev na letošnjem festivali Melodije morja in sonca v Portorožu.

glasbafestivali

Petkov večer

MarijaFest, Evrosong in MMS
Bližajo se trije glasbeni festivali. Jubilejni 15. MarijaFest vabi na Ptujsko Goro in spet prinaša nove Marijine pesmi. Sredi maja bomo spremljali Evrosong in držali pesti za Zalo in Gašperja. Znanih pa je tudi 14 izvajalcev na letošnjem festivali Melodije morja in sonca v Portorožu.
VEČ ...|3. 5. 2019
MarijaFest, Evrosong in MMS
Bližajo se trije glasbeni festivali. Jubilejni 15. MarijaFest vabi na Ptujsko Goro in spet prinaša nove Marijine pesmi. Sredi maja bomo spremljali Evrosong in držali pesti za Zalo in Gašperja. Znanih pa je tudi 14 izvajalcev na letošnjem festivali Melodije morja in sonca v Portorožu.

Marjan Bunič

glasbafestivali

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|2. 5. 2019
200. oddaja

V tokratnem večeru popevk in zimzelenih melodij smo predvajali: Majda Sepe - Pesem o pomladi in prijateljstvu; Tony Dallara - Come prima; Bing Crosby - On the sunny side of the street; Ivanka Kraševec - Bele rože iz Aten; Mišo Kovač - Ti si pjesma moje duše; Carpenters - Top of the world; Aleksander Mežek - Dan za dnem; Caterina Valente - Ganz Paris traumt von der liebe; Dean Martin - Under the bridges of Paris; Irena Kohont - Španski harlem; Dalida(avec Alain Delon) - Paroles paroles; Abba - Fernando, Rafko Irgolič - Moj črni konj; Adriano Celentano - Azurro; Tatjana Gros - Zato sem noro te ljubila; Roy Orbison - California blue; Oliver Dragojević - Moj lipi anđele; Stane Mancini - Mandolina; Al Bano & Romina Power - Ci sara; Bobby Vinton - Blue velvet; Braco Koren - Dober dan, mama Helena; Nana Mouskouri - Lamour en héritage; Simon & Garfunkel - El condor pasa; Bee Gees - Massachusettes; Conny Francis - Barcarole in der Nacht; Tomaž Domicelj - Irena, lahko noč

200. oddaja

V tokratnem večeru popevk in zimzelenih melodij smo predvajali: Majda Sepe - Pesem o pomladi in prijateljstvu; Tony Dallara - Come prima; Bing Crosby - On the sunny side of the street; Ivanka Kraševec - Bele rože iz Aten; Mišo Kovač - Ti si pjesma moje duše; Carpenters - Top of the world; Aleksander Mežek - Dan za dnem; Caterina Valente - Ganz Paris traumt von der liebe; Dean Martin - Under the bridges of Paris; Irena Kohont - Španski harlem; Dalida(avec Alain Delon) - Paroles paroles; Abba - Fernando, Rafko Irgolič - Moj črni konj; Adriano Celentano - Azurro; Tatjana Gros - Zato sem noro te ljubila; Roy Orbison - California blue; Oliver Dragojević - Moj lipi anđele; Stane Mancini - Mandolina; Al Bano & Romina Power - Ci sara; Bobby Vinton - Blue velvet; Braco Koren - Dober dan, mama Helena; Nana Mouskouri - Lamour en héritage; Simon & Garfunkel - El condor pasa; Bee Gees - Massachusettes; Conny Francis - Barcarole in der Nacht; Tomaž Domicelj - Irena, lahko noč

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

200. oddaja
V tokratnem večeru popevk in zimzelenih melodij smo predvajali: Majda Sepe - Pesem o pomladi in prijateljstvu; Tony Dallara - Come prima; Bing Crosby - On the sunny side of the street; Ivanka Kraševec - Bele rože iz Aten; Mišo Kovač - Ti si pjesma moje duše; Carpenters - Top of the world; Aleksander Mežek - Dan za dnem; Caterina Valente - Ganz Paris traumt von der liebe; Dean Martin - Under the bridges of Paris; Irena Kohont - Španski harlem; Dalida(avec Alain Delon) - Paroles paroles; Abba - Fernando, Rafko Irgolič - Moj črni konj; Adriano Celentano - Azurro; Tatjana Gros - Zato sem noro te ljubila; Roy Orbison - California blue; Oliver Dragojević - Moj lipi anđele; Stane Mancini - Mandolina; Al Bano & Romina Power - Ci sara; Bobby Vinton - Blue velvet; Braco Koren - Dober dan, mama Helena; Nana Mouskouri - Lamour en héritage; Simon & Garfunkel - El condor pasa; Bee Gees - Massachusettes; Conny Francis - Barcarole in der Nacht; Tomaž Domicelj - Irena, lahko noč
VEČ ...|2. 5. 2019
200. oddaja
V tokratnem večeru popevk in zimzelenih melodij smo predvajali: Majda Sepe - Pesem o pomladi in prijateljstvu; Tony Dallara - Come prima; Bing Crosby - On the sunny side of the street; Ivanka Kraševec - Bele rože iz Aten; Mišo Kovač - Ti si pjesma moje duše; Carpenters - Top of the world; Aleksander Mežek - Dan za dnem; Caterina Valente - Ganz Paris traumt von der liebe; Dean Martin - Under the bridges of Paris; Irena Kohont - Španski harlem; Dalida(avec Alain Delon) - Paroles paroles; Abba - Fernando, Rafko Irgolič - Moj črni konj; Adriano Celentano - Azurro; Tatjana Gros - Zato sem noro te ljubila; Roy Orbison - California blue; Oliver Dragojević - Moj lipi anđele; Stane Mancini - Mandolina; Al Bano & Romina Power - Ci sara; Bobby Vinton - Blue velvet; Braco Koren - Dober dan, mama Helena; Nana Mouskouri - Lamour en héritage; Simon & Garfunkel - El condor pasa; Bee Gees - Massachusettes; Conny Francis - Barcarole in der Nacht; Tomaž Domicelj - Irena, lahko noč

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Ritem srca

VEČ ...|1. 5. 2019
Predstavitev novega izida Hillsong United - People

Povabili smo na že 15. Marijafest, ki bo 11. maja na Ptujski gori, in na slavljenski večer na Kodeljevem s skupino ABEND. Drug del oddaje smo namenili novemu albuma slavljenskega kolektiva Hillsong United, ki nosi naslov People. Predstavili smo nekaj pesmi, nadaljevali pa bomo v prihodnjem tednu.

V oddaji smo slišali: Skupina Dominik - K Mariji na goro, ABEND - Vsi, ki ste žejni, Hillsong UNITED - Ready or Not, Hillsong UNITED - Might Sound Wild, Hillsong UNITED - Whole Heart (Hold Me Now), Hillsong UNITED - As You Find Me.

Predstavitev novega izida Hillsong United - People

Povabili smo na že 15. Marijafest, ki bo 11. maja na Ptujski gori, in na slavljenski večer na Kodeljevem s skupino ABEND. Drug del oddaje smo namenili novemu albuma slavljenskega kolektiva Hillsong United, ki nosi naslov People. Predstavili smo nekaj pesmi, nadaljevali pa bomo v prihodnjem tednu.

V oddaji smo slišali: Skupina Dominik - K Mariji na goro, ABEND - Vsi, ki ste žejni, Hillsong UNITED - Ready or Not, Hillsong UNITED - Might Sound Wild, Hillsong UNITED - Whole Heart (Hold Me Now), Hillsong UNITED - As You Find Me.

glasbamladisodobna krščanska glasba

Ritem srca

Predstavitev novega izida Hillsong United - People
Povabili smo na že 15. Marijafest, ki bo 11. maja na Ptujski gori, in na slavljenski večer na Kodeljevem s skupino ABEND. Drug del oddaje smo namenili novemu albuma slavljenskega kolektiva Hillsong United, ki nosi naslov People. Predstavili smo nekaj pesmi, nadaljevali pa bomo v prihodnjem tednu.

V oddaji smo slišali: Skupina Dominik - K Mariji na goro, ABEND - Vsi, ki ste žejni, Hillsong UNITED - Ready or Not, Hillsong UNITED - Might Sound Wild, Hillsong UNITED - Whole Heart (Hold Me Now), Hillsong UNITED - As You Find Me.
VEČ ...|1. 5. 2019
Predstavitev novega izida Hillsong United - People
Povabili smo na že 15. Marijafest, ki bo 11. maja na Ptujski gori, in na slavljenski večer na Kodeljevem s skupino ABEND. Drug del oddaje smo namenili novemu albuma slavljenskega kolektiva Hillsong United, ki nosi naslov People. Predstavili smo nekaj pesmi, nadaljevali pa bomo v prihodnjem tednu.

V oddaji smo slišali: Skupina Dominik - K Mariji na goro, ABEND - Vsi, ki ste žejni, Hillsong UNITED - Ready or Not, Hillsong UNITED - Might Sound Wild, Hillsong UNITED - Whole Heart (Hold Me Now), Hillsong UNITED - As You Find Me.

Tadej VindišAndrej Jerman

glasbamladisodobna krščanska glasba

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|29. 4. 2019
Praznovanje Paridolskih pevcev

Oddaja je prinesla odlomke s prireditve, ki so jo Paridolski pevci in godca pripravili ob izdaji tretje zgoščenke. Gostitelji so pripravili pester in raznolik program, ki so ga oblikovali domači kot tudi gostujoči pevci in godci.

Praznovanje Paridolskih pevcev

Oddaja je prinesla odlomke s prireditve, ki so jo Paridolski pevci in godca pripravili ob izdaji tretje zgoščenke. Gostitelji so pripravili pester in raznolik program, ki so ga oblikovali domači kot tudi gostujoči pevci in godci.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Praznovanje Paridolskih pevcev
Oddaja je prinesla odlomke s prireditve, ki so jo Paridolski pevci in godca pripravili ob izdaji tretje zgoščenke. Gostitelji so pripravili pester in raznolik program, ki so ga oblikovali domači kot tudi gostujoči pevci in godci.
VEČ ...|29. 4. 2019
Praznovanje Paridolskih pevcev
Oddaja je prinesla odlomke s prireditve, ki so jo Paridolski pevci in godca pripravili ob izdaji tretje zgoščenke. Gostitelji so pripravili pester in raznolik program, ki so ga oblikovali domači kot tudi gostujoči pevci in godci.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 4. 2019
Mednarodni dan jazza, Viteza pesniškega turnirja, MMS

S koncertoma v Idriji in Tolminu se je v petek začel koncertni cikel, s katerim se ustanova Imago Sloveniae že tretje leto zapored pridružuje obeleževanju mednarodnega dneva jazza v Sloveniji. Viteza Pesniškega turnirja 2019 sta postala Nina Kremžar in Denis Škofič. Znane so skladbe, ki bodo 6. julija v Amfiteatru Avditorija Portorož tekmovale na 39. festivalu Melodije morja in sonca.

Mednarodni dan jazza, Viteza pesniškega turnirja, MMS

S koncertoma v Idriji in Tolminu se je v petek začel koncertni cikel, s katerim se ustanova Imago Sloveniae že tretje leto zapored pridružuje obeleževanju mednarodnega dneva jazza v Sloveniji. Viteza Pesniškega turnirja 2019 sta postala Nina Kremžar in Denis Škofič. Znane so skladbe, ki bodo 6. julija v Amfiteatru Avditorija Portorož tekmovale na 39. festivalu Melodije morja in sonca.

kulturaglasbajazzfestival MMS

Kulturni utrinki

Mednarodni dan jazza, Viteza pesniškega turnirja, MMS
S koncertoma v Idriji in Tolminu se je v petek začel koncertni cikel, s katerim se ustanova Imago Sloveniae že tretje leto zapored pridružuje obeleževanju mednarodnega dneva jazza v Sloveniji. Viteza Pesniškega turnirja 2019 sta postala Nina Kremžar in Denis Škofič. Znane so skladbe, ki bodo 6. julija v Amfiteatru Avditorija Portorož tekmovale na 39. festivalu Melodije morja in sonca.
VEČ ...|29. 4. 2019
Mednarodni dan jazza, Viteza pesniškega turnirja, MMS
S koncertoma v Idriji in Tolminu se je v petek začel koncertni cikel, s katerim se ustanova Imago Sloveniae že tretje leto zapored pridružuje obeleževanju mednarodnega dneva jazza v Sloveniji. Viteza Pesniškega turnirja 2019 sta postala Nina Kremžar in Denis Škofič. Znane so skladbe, ki bodo 6. julija v Amfiteatru Avditorija Portorož tekmovale na 39. festivalu Melodije morja in sonca.

Marjan Bunič

kulturaglasbajazzfestival MMS

Komentar Domovina.je

VEČ ...|29. 4. 2019
Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev

27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev

27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

domovinakomentar27. aprilpraznikinfopolitika

Komentar Domovina.je

Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev
27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.
VEČ ...|29. 4. 2019
Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev
27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Vanja Kočevar

domovinakomentar27. aprilpraznikinfopolitika

O klasiki drugače

VEČ ...|28. 4. 2019
Tri velikonočne pesmi - Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti in maša Christi resurgentis, Franza Bibra.

V prvem delu oddaje smo poslušali tri velikonočne pesmi (Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti), v nadaljevanju pa drugi del maše Christi resurgentis, Franza Bibra in nekaj njegovih sakralnih sonat.

Tri velikonočne pesmi - Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti in maša Christi resurgentis, Franza Bibra.

V prvem delu oddaje smo poslušali tri velikonočne pesmi (Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti), v nadaljevanju pa drugi del maše Christi resurgentis, Franza Bibra in nekaj njegovih sakralnih sonat.

glasbakulturaduhovnost

O klasiki drugače

Tri velikonočne pesmi - Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti in maša Christi resurgentis, Franza Bibra.
V prvem delu oddaje smo poslušali tri velikonočne pesmi (Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti), v nadaljevanju pa drugi del maše Christi resurgentis, Franza Bibra in nekaj njegovih sakralnih sonat.
VEČ ...|28. 4. 2019
Tri velikonočne pesmi - Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti in maša Christi resurgentis, Franza Bibra.
V prvem delu oddaje smo poslušali tri velikonočne pesmi (Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti), v nadaljevanju pa drugi del maše Christi resurgentis, Franza Bibra in nekaj njegovih sakralnih sonat.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

glasbakulturaduhovnost

Petkov večer

VEČ ...|26. 4. 2019
S harmoniko po domače in Števerjanski festival

V Petkovem večeru smo tokrat raztegnili meh harmonike in s pesmijo odšli v Števerjan, med Slovence, ki z vsem srcem pripravljajo že devetinštirideseti festival narodnozabavne glasbe. K sodelovanju še vedno vabijo ansamble in obiskovalce, ki bi v začetku julija radi občutili lepoto njihovih krajev, dobro srce organizatorjev in veselje nastopajočih.

S harmoniko po domače in Števerjanski festival

V Petkovem večeru smo tokrat raztegnili meh harmonike in s pesmijo odšli v Števerjan, med Slovence, ki z vsem srcem pripravljajo že devetinštirideseti festival narodnozabavne glasbe. K sodelovanju še vedno vabijo ansamble in obiskovalce, ki bi v začetku julija radi občutili lepoto njihovih krajev, dobro srce organizatorjev in veselje nastopajočih.

glasbakultura

Petkov večer

S harmoniko po domače in Števerjanski festival
V Petkovem večeru smo tokrat raztegnili meh harmonike in s pesmijo odšli v Števerjan, med Slovence, ki z vsem srcem pripravljajo že devetinštirideseti festival narodnozabavne glasbe. K sodelovanju še vedno vabijo ansamble in obiskovalce, ki bi v začetku julija radi občutili lepoto njihovih krajev, dobro srce organizatorjev in veselje nastopajočih.
VEČ ...|26. 4. 2019
S harmoniko po domače in Števerjanski festival
V Petkovem večeru smo tokrat raztegnili meh harmonike in s pesmijo odšli v Števerjan, med Slovence, ki z vsem srcem pripravljajo že devetinštirideseti festival narodnozabavne glasbe. K sodelovanju še vedno vabijo ansamble in obiskovalce, ki bi v začetku julija radi občutili lepoto njihovih krajev, dobro srce organizatorjev in veselje nastopajočih.

Jure Sešek

glasbakultura

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|18. 7. 2019
Cent na cent

V Svetovalnici sta bila tokrat z nami Ana in Mitja Vezovišek. Odgovorila sta na nekaj vprašnj, ki ste jih poslali - kam naložiti privarčevan denar, da ga bomo oplemenitili; kako se izkopati iz kreditov in limitov; ali je dobro, če imamo vse prihranke v zlatu.

Cent na cent

V Svetovalnici sta bila tokrat z nami Ana in Mitja Vezovišek. Odgovorila sta na nekaj vprašnj, ki ste jih poslali - kam naložiti privarčevan denar, da ga bomo oplemenitili; kako se izkopati iz kreditov in limitov; ali je dobro, če imamo vse prihranke v zlatu.

Mateja Feltrin Novljan

svetovanjepogovor

Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 7. 2019
Orehova muha, travništvo in govedoreja

V prvem delu oddaje smo se z Matejo Strgulec, svetovalko specialistko s KGZ Novo mesto, ustavili ob pogledu na izzive travnatega sveta. V osrednjem delu je Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje pojasnila razvojne stadije orehove muhe, v tretjem delu pa je bil z nami Stane Bevc svetovalec specialist s KGZ Novo Mesto. Pojasnil je nujnost redne skrbi za parklje pri govedu.

Orehova muha, travništvo in govedoreja

V prvem delu oddaje smo se z Matejo Strgulec, svetovalko specialistko s KGZ Novo mesto, ustavili ob pogledu na izzive travnatega sveta. V osrednjem delu je Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje pojasnila razvojne stadije orehove muhe, v tretjem delu pa je bil z nami Stane Bevc svetovalec specialist s KGZ Novo Mesto. Pojasnil je nujnost redne skrbi za parklje pri govedu.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjevrt

Naš pogled

VEČ ...|16. 7. 2019
Smo roboti, ki jih je mogoče izključiti?

Javnost je pretekli teden pretresla smrt Francoza Vincenta Lamberta. Dovolili mu bodo umreti, je zapisal eden od slovenskih portalov. Kdaj se uporabi ta izraz? Dovoli se umreti nekomu, ki je na koncu življenja, neozdravljivo bolan in pri katerem zdravljenje nima več nobenega smisla. Takrat se človek naravno poslovi s tega sveta.

Smo roboti, ki jih je mogoče izključiti?

Javnost je pretekli teden pretresla smrt Francoza Vincenta Lamberta. Dovolili mu bodo umreti, je zapisal eden od slovenskih portalov. Kdaj se uporabi ta izraz? Dovoli se umreti nekomu, ki je na koncu življenja, neozdravljivo bolan in pri katerem zdravljenje nima več nobenega smisla. Takrat se človek naravno poslovi s tega sveta.

Marjana Debevec

družbakomentarodnosipolitika

Program zadnjega tedna

VEČ ...|19. 7. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. julij 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. julij 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|19. 7. 2019
Je božja beseda naš vsakdanji kruh?

V tistem času je šel Jezus v soboto skozi setve, njegovi učenci pa so postali lačni in so začeli smukati klasje in jesti. Ko so farizeji to videli, so mu rekli: Glej, tvoji učenci delajo, kar ni dovoljeno delati v soboto. (Mt 12, 1-2)

Je božja beseda naš vsakdanji kruh?

V tistem času je šel Jezus v soboto skozi setve, njegovi učenci pa so postali lačni in so začeli smukati klasje in jesti. Ko so farizeji to videli, so mu rekli: Glej, tvoji učenci delajo, kar ni dovoljeno delati v soboto. (Mt 12, 1-2)

Gregor Čušin

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 7. 2019
Praznik žetve na Polenšaku

Turistično društvo Polenšak pripravlja dvodnevni že 56. Praznik žetve z razstavo kruha in pogač. O dogajanju predsednik Turističnega društva Polenšak Franc Kukovec.

Praznik žetve na Polenšaku

Turistično društvo Polenšak pripravlja dvodnevni že 56. Praznik žetve z razstavo kruha in pogač. O dogajanju predsednik Turističnega društva Polenšak Franc Kukovec.

Marjan Bunič

kulturadediščinaetnografskažetev

Komentar tedna

VEČ ...|19. 7. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Bitka dobljena, vojna še traja

V tokratnem komentarju dr. Ivan Štuhec komentira delo vlade in premierja Marjana Šarca.

Dr. Ivan Štuhec: Bitka dobljena, vojna še traja

V tokratnem komentarju dr. Ivan Štuhec komentira delo vlade in premierja Marjana Šarca.

Ivan Štuhec

politikakomentardružba

Duhovna misel

VEČ ...|19. 7. 2019
Je božja beseda naš vsakdanji kruh?

V tistem času je šel Jezus v soboto skozi setve, njegovi učenci pa so postali lačni in so začeli smukati klasje in jesti. Ko so farizeji to videli, so mu rekli: Glej, tvoji učenci delajo, kar ni dovoljeno delati v soboto. (Mt 12, 1-2)

Je božja beseda naš vsakdanji kruh?

V tistem času je šel Jezus v soboto skozi setve, njegovi učenci pa so postali lačni in so začeli smukati klasje in jesti. Ko so farizeji to videli, so mu rekli: Glej, tvoji učenci delajo, kar ni dovoljeno delati v soboto. (Mt 12, 1-2)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|19. 7. 2019
Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|19. 7. 2019
Sv. Makrina