Petkov večer

VEČ ...|20. 9. 2019
Kviz

V oddaji smo ob dobri glasbi zopet malce razgibali možgane z ugankami in vprašanji, ter izpolnili nekaj glasbenih želja.

Kviz

V oddaji smo ob dobri glasbi zopet malce razgibali možgane z ugankami in vprašanji, ter izpolnili nekaj glasbenih želja.

pogovorglasba

Petkov večer

Kviz
V oddaji smo ob dobri glasbi zopet malce razgibali možgane z ugankami in vprašanji, ter izpolnili nekaj glasbenih želja.
VEČ ...|20. 9. 2019
Kviz
V oddaji smo ob dobri glasbi zopet malce razgibali možgane z ugankami in vprašanji, ter izpolnili nekaj glasbenih želja.

Marjan Bunič

pogovorglasba

Petkov večer

VEČ ...|2. 8. 2019
Kviz

V oddaji smo spet strli nekaj miselnih orehov in rešili nekaj nalog. Z vami sta bila Mateja Feltrin Novljan, Marjan Bunič in poseben gost.

Kviz

V oddaji smo spet strli nekaj miselnih orehov in rešili nekaj nalog. Z vami sta bila Mateja Feltrin Novljan, Marjan Bunič in poseben gost.

družbaglasbapogovor

Petkov večer

Kviz
V oddaji smo spet strli nekaj miselnih orehov in rešili nekaj nalog. Z vami sta bila Mateja Feltrin Novljan, Marjan Bunič in poseben gost.
VEČ ...|2. 8. 2019
Kviz
V oddaji smo spet strli nekaj miselnih orehov in rešili nekaj nalog. Z vami sta bila Mateja Feltrin Novljan, Marjan Bunič in poseben gost.

Marjan BuničMateja Feltrin Novljan

družbaglasbapogovor

Petkov večer

VEČ ...|19. 7. 2019
Kviz

V oddaji smo spet strli nekaj miselnih orehov in rešili nekaj nalog, ki sta jih pripravila Marjan Bunič in Jakob Čuk.

Kviz

V oddaji smo spet strli nekaj miselnih orehov in rešili nekaj nalog, ki sta jih pripravila Marjan Bunič in Jakob Čuk.

družbaglasbapogovor

Petkov večer

Kviz
V oddaji smo spet strli nekaj miselnih orehov in rešili nekaj nalog, ki sta jih pripravila Marjan Bunič in Jakob Čuk.
VEČ ...|19. 7. 2019
Kviz
V oddaji smo spet strli nekaj miselnih orehov in rešili nekaj nalog, ki sta jih pripravila Marjan Bunič in Jakob Čuk.

Marjan Bunič

družbaglasbapogovor

Doživetja narave

VEČ ...|12. 7. 2019
Planinski kviz

Planinski kviz

naravapogovor

Doživetja narave

Planinski kviz
VEČ ...|12. 7. 2019
Planinski kviz

Blaž Lesnik

naravapogovor

Doživetja narave

VEČ ...|18. 1. 2019
Čas za planinski kviz

Tokrat smo v Doživetjih povabili k sodelovaju v radijskem kvizu, v njem pa so glavno mesto zasedli Valentin Vodnik, njegova hvalnica našim goram Vršac in podrobnosti iz njegove odprave na Triglav leta 1795. Povabili smo tudi v Planinski muzej na retrospektivo Marije Štremfelj in k opazovanju popolnega Luninega mrka.

Čas za planinski kviz

Tokrat smo v Doživetjih povabili k sodelovaju v radijskem kvizu, v njem pa so glavno mesto zasedli Valentin Vodnik, njegova hvalnica našim goram Vršac in podrobnosti iz njegove odprave na Triglav leta 1795. Povabili smo tudi v Planinski muzej na retrospektivo Marije Štremfelj in k opazovanju popolnega Luninega mrka.

kviznaravaValentin VodnikVršac

Doživetja narave

Čas za planinski kviz
Tokrat smo v Doživetjih povabili k sodelovaju v radijskem kvizu, v njem pa so glavno mesto zasedli Valentin Vodnik, njegova hvalnica našim goram Vršac in podrobnosti iz njegove odprave na Triglav leta 1795. Povabili smo tudi v Planinski muzej na retrospektivo Marije Štremfelj in k opazovanju popolnega Luninega mrka.
VEČ ...|18. 1. 2019
Čas za planinski kviz
Tokrat smo v Doživetjih povabili k sodelovaju v radijskem kvizu, v njem pa so glavno mesto zasedli Valentin Vodnik, njegova hvalnica našim goram Vršac in podrobnosti iz njegove odprave na Triglav leta 1795. Povabili smo tudi v Planinski muzej na retrospektivo Marije Štremfelj in k opazovanju popolnega Luninega mrka.

Blaž Lesnik

kviznaravaValentin VodnikVršac

Petkov večer

VEČ ...|11. 1. 2019
Radijski kviz

V petkovem večeru smo bili smo ugankarsko razpolozeni

Radijski kviz

V petkovem večeru smo bili smo ugankarsko razpolozeni

izobraževanjezabavakviz

Petkov večer

Radijski kviz
V petkovem večeru smo bili smo ugankarsko razpolozeni
VEČ ...|11. 1. 2019
Radijski kviz
V petkovem večeru smo bili smo ugankarsko razpolozeni

Marjan Bunič

izobraževanjezabavakviz

Petkov večer

VEČ ...|15. 9. 2018
Radijski kviz

Zanke in uganke v radijskem kvizu.

Radijski kviz

Zanke in uganke v radijskem kvizu.

glasbaizobraževanjezabava

Petkov večer

Radijski kviz
Zanke in uganke v radijskem kvizu.
VEČ ...|15. 9. 2018
Radijski kviz
Zanke in uganke v radijskem kvizu.

Marjan Bunič

glasbaizobraževanjezabava

Petkov večer

VEČ ...|17. 8. 2018
Kviz

Večerna ura od 20h je tokrat namenjena razvedrilu ob reševanju ugank in miselnih zank. Kviz v oddaji Petkov večer vabi k poslušanju in sodelovanju.

Kviz

Večerna ura od 20h je tokrat namenjena razvedrilu ob reševanju ugank in miselnih zank. Kviz v oddaji Petkov večer vabi k poslušanju in sodelovanju.

družba

Petkov večer

Kviz
Večerna ura od 20h je tokrat namenjena razvedrilu ob reševanju ugank in miselnih zank. Kviz v oddaji Petkov večer vabi k poslušanju in sodelovanju.
VEČ ...|17. 8. 2018
Kviz
Večerna ura od 20h je tokrat namenjena razvedrilu ob reševanju ugank in miselnih zank. Kviz v oddaji Petkov večer vabi k poslušanju in sodelovanju.

Marjan Bunič

družba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|2. 2. 2018
Slovenski kvizum

Edita Krajnovič, soustanoviteljica projekta Inženirke in inženirji bomo je predstavila vsebino digitalnega kviza Slovenski kvIZUM.

Slovenski kvizum

Edita Krajnovič, soustanoviteljica projekta Inženirke in inženirji bomo je predstavila vsebino digitalnega kviza Slovenski kvIZUM.

inovativnostizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

Slovenski kvizum
Edita Krajnovič, soustanoviteljica projekta Inženirke in inženirji bomo je predstavila vsebino digitalnega kviza Slovenski kvIZUM.
VEČ ...|2. 2. 2018
Slovenski kvizum
Edita Krajnovič, soustanoviteljica projekta Inženirke in inženirji bomo je predstavila vsebino digitalnega kviza Slovenski kvIZUM.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|26. 1. 2018
Slovenski kvizum

Ob 125. obletnici smrti Jožefa Stefana je na spletu zaživel digitalni kviz Slovenski kvIZUM. Z njim želijo ustvarjalci doseči 300.000 Slovencev in krepiti samozavest Slovencev kot naroda inženirjev in inovatorjev ter utrditi prepoznavnost Slovenije, zelene referenčne države v digitalni Evropi. Inovacijo je predstavila Edita Krajnovič.

Slovenski kvizum

Ob 125. obletnici smrti Jožefa Stefana je na spletu zaživel digitalni kviz Slovenski kvIZUM. Z njim želijo ustvarjalci doseči 300.000 Slovencev in krepiti samozavest Slovencev kot naroda inženirjev in inovatorjev ter utrditi prepoznavnost Slovenije, zelene referenčne države v digitalni Evropi. Inovacijo je predstavila Edita Krajnovič.

inovativnostizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

Slovenski kvizum
Ob 125. obletnici smrti Jožefa Stefana je na spletu zaživel digitalni kviz Slovenski kvIZUM. Z njim želijo ustvarjalci doseči 300.000 Slovencev in krepiti samozavest Slovencev kot naroda inženirjev in inovatorjev ter utrditi prepoznavnost Slovenije, zelene referenčne države v digitalni Evropi. Inovacijo je predstavila Edita Krajnovič.
VEČ ...|26. 1. 2018
Slovenski kvizum
Ob 125. obletnici smrti Jožefa Stefana je na spletu zaživel digitalni kviz Slovenski kvIZUM. Z njim želijo ustvarjalci doseči 300.000 Slovencev in krepiti samozavest Slovencev kot naroda inženirjev in inovatorjev ter utrditi prepoznavnost Slovenije, zelene referenčne države v digitalni Evropi. Inovacijo je predstavila Edita Krajnovič.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanje

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|12. 11. 2019
Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Tadej Sadar

družbaodnosivzgoja

Dogodki

VEČ ...|8. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019

Doživetja narave

VEČ ...|8. 11. 2019
Pogovor s predsednikom slovenske planinske organizacije Jožetom Rovanom

Letošnja planinska sezona je bila ena boljših v zadnjem desetletju. Kaj vse prinaša povečano število obiskovalcev v naše gore, kakšni so glavni izzivi osrednje slovenske planinske organizacije in kako jih vidi njen predsednik ste slišali v pogovoru z Jožetom Rovanom.

Pogovor s predsednikom slovenske planinske organizacije Jožetom Rovanom

Letošnja planinska sezona je bila ena boljših v zadnjem desetletju. Kaj vse prinaša povečano število obiskovalcev v naše gore, kakšni so glavni izzivi osrednje slovenske planinske organizacije in kako jih vidi njen predsednik ste slišali v pogovoru z Jožetom Rovanom.

Blaž Lesnik

naravapogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 11. 2019
Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času

V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.

Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času

V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.

Tanja Dominko

družbaduhovnostkulturakomentarpogovor

Program zadnjega tedna

VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|13. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|13. 11. 2019
Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

starostdomovi za ostarele

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Jože Bartolj

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Franci Feltrin

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Spominjamo se

VEČ ...|13. 11. 2019
Spominjamo se dne 13. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 13. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup