Naš gost

VEČ ...|10. 2. 2024
Herta Maurer-Lausegger

Ker je bila prva, ki je  koroška slovenska narečja dokumentirala s kamero, ji upravičeno pravijo Pionirka avdiovizualne dialektologije. Sicer pa se jezikoslovka in etnologinja z avstrijske Koroške veliko posvečala bukovniku Andreju Šusterju Drabosnjaku, ukvarjala pa se je tudi s temami ljudske kulture, koroškega ljudskega pismenstva in večjezičnosti.

Herta Maurer-Lausegger

Ker je bila prva, ki je  koroška slovenska narečja dokumentirala s kamero, ji upravičeno pravijo Pionirka avdiovizualne dialektologije. Sicer pa se jezikoslovka in etnologinja z avstrijske Koroške veliko posvečala bukovniku Andreju Šusterju Drabosnjaku, ukvarjala pa se je tudi s temami ljudske kulture, koroškega ljudskega pismenstva in večjezičnosti.

spominživljenjekoroškazamejstvonarečjakameradrabosnjak

Naš gost

Herta Maurer-Lausegger

Ker je bila prva, ki je  koroška slovenska narečja dokumentirala s kamero, ji upravičeno pravijo Pionirka avdiovizualne dialektologije. Sicer pa se jezikoslovka in etnologinja z avstrijske Koroške veliko posvečala bukovniku Andreju Šusterju Drabosnjaku, ukvarjala pa se je tudi s temami ljudske kulture, koroškega ljudskega pismenstva in večjezičnosti.

VEČ ...|10. 2. 2024
Herta Maurer-Lausegger

Ker je bila prva, ki je  koroška slovenska narečja dokumentirala s kamero, ji upravičeno pravijo Pionirka avdiovizualne dialektologije. Sicer pa se jezikoslovka in etnologinja z avstrijske Koroške veliko posvečala bukovniku Andreju Šusterju Drabosnjaku, ukvarjala pa se je tudi s temami ljudske kulture, koroškega ljudskega pismenstva in večjezičnosti.

Matjaž Merljak

spominživljenjekoroškazamejstvonarečjakameradrabosnjak

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 10. 2023
Avstrijska Koroška - lutke in kulutra

21. Primorski dnevi na Koroškem, 41. izmenjava med Primorsko in Koroško se nocoj nadaljujejo v tinjskem domu s srečanjem glasbenih šol, v nedeljo ob 9.30 bo cerkvi sv. Egidija v Slovenskem pastoralnem centru v Celovcu slovenska maša, pri kateri bo sodeloval MoPZ Fantje izpod Grmade Devin. V Podjuni, v Šmihelu pri Pliberku, pa se nadaljuje 23. mednarodni lutkovni festival “CIKL CAKL”. Sreda in včeraj sta bila namenjena predstavam za šole in vrtce, nocoj pa bo festivalski večer za mlade in odrasle. Jutri bo festivalski dan za družine. Prva predstava bo ob 11.00, pripravljajo tudi lutkovne delavnice, ogled pravljice o Rdeči Kapici in mini produkcijo za vso družino „Pinned“. V nedeljo bo premiera predstave “Jajce” domače lutkovne skupine “KAKODOLGOŠE” KPD Šmihel.

Avstrijska Koroška - lutke in kulutra

21. Primorski dnevi na Koroškem, 41. izmenjava med Primorsko in Koroško se nocoj nadaljujejo v tinjskem domu s srečanjem glasbenih šol, v nedeljo ob 9.30 bo cerkvi sv. Egidija v Slovenskem pastoralnem centru v Celovcu slovenska maša, pri kateri bo sodeloval MoPZ Fantje izpod Grmade Devin. V Podjuni, v Šmihelu pri Pliberku, pa se nadaljuje 23. mednarodni lutkovni festival “CIKL CAKL”. Sreda in včeraj sta bila namenjena predstavam za šole in vrtce, nocoj pa bo festivalski večer za mlade in odrasle. Jutri bo festivalski dan za družine. Prva predstava bo ob 11.00, pripravljajo tudi lutkovne delavnice, ogled pravljice o Rdeči Kapici in mini produkcijo za vso družino „Pinned“. V nedeljo bo premiera predstave “Jajce” domače lutkovne skupine “KAKODOLGOŠE” KPD Šmihel.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Avstrijska Koroška - lutke in kulutra

21. Primorski dnevi na Koroškem, 41. izmenjava med Primorsko in Koroško se nocoj nadaljujejo v tinjskem domu s srečanjem glasbenih šol, v nedeljo ob 9.30 bo cerkvi sv. Egidija v Slovenskem pastoralnem centru v Celovcu slovenska maša, pri kateri bo sodeloval MoPZ Fantje izpod Grmade Devin. V Podjuni, v Šmihelu pri Pliberku, pa se nadaljuje 23. mednarodni lutkovni festival “CIKL CAKL”. Sreda in včeraj sta bila namenjena predstavam za šole in vrtce, nocoj pa bo festivalski večer za mlade in odrasle. Jutri bo festivalski dan za družine. Prva predstava bo ob 11.00, pripravljajo tudi lutkovne delavnice, ogled pravljice o Rdeči Kapici in mini produkcijo za vso družino „Pinned“. V nedeljo bo premiera predstave “Jajce” domače lutkovne skupine “KAKODOLGOŠE” KPD Šmihel.

VEČ ...|20. 10. 2023
Avstrijska Koroška - lutke in kulutra

21. Primorski dnevi na Koroškem, 41. izmenjava med Primorsko in Koroško se nocoj nadaljujejo v tinjskem domu s srečanjem glasbenih šol, v nedeljo ob 9.30 bo cerkvi sv. Egidija v Slovenskem pastoralnem centru v Celovcu slovenska maša, pri kateri bo sodeloval MoPZ Fantje izpod Grmade Devin. V Podjuni, v Šmihelu pri Pliberku, pa se nadaljuje 23. mednarodni lutkovni festival “CIKL CAKL”. Sreda in včeraj sta bila namenjena predstavam za šole in vrtce, nocoj pa bo festivalski večer za mlade in odrasle. Jutri bo festivalski dan za družine. Prva predstava bo ob 11.00, pripravljajo tudi lutkovne delavnice, ogled pravljice o Rdeči Kapici in mini produkcijo za vso družino „Pinned“. V nedeljo bo premiera predstave “Jajce” domače lutkovne skupine “KAKODOLGOŠE” KPD Šmihel.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš gost

VEČ ...|7. 10. 2023
Teodor Domej

Teodor Domej je bil do upokojitve strokovni nadzornik za slovenščino na višjih in visokih šolah na avstrijskem Koroškem in je avtor številnih znanstvenih publikacij in strokovnih člankov. K pogovoru smo ga povabili nekaj dni pred obletnico koroškega plebiscita, na katerem se je 10. oktobra 1920 večina glasovalcev odločila, da s Slovenci naseljena koroška področja ostanejo v Avstriji. Iz različnih zornih kotov bo osvetlil dramatične zaplete in razplete okrog plebiscita, katerega posledice segajo v današnji čas. Mnogi Slovenci, ki so na plebiscitu večinsko glasovali za Avstrijo, so se postopoma asimilirali v večinski narod. Zavedni Slovenci na Koroškem pa so postali manjšina. Zagotovljene so jim sicer bile nekatere pravice, vendar pa se dejansko niso izvajale. Naš sogovornik je že večkrat izrazil mnenje, da bi bilo bolje, ko bi se zgodovina drugače zasukala in plebiscita ne bi bilo. Ta je namreč zasejal nezaupanje med ljudi. Delitve na zavedne Slovence in manj zavedne in nezavedne Slovence ter narodne odpadnike so bile na dnevnem redu. Istočasno se je med nemškim prebivalstvom stopnjeval odpor do drugačnega slovenskega sodeželana in dobival tudi primesi agresivnosti. 

Teodor Domej

Teodor Domej je bil do upokojitve strokovni nadzornik za slovenščino na višjih in visokih šolah na avstrijskem Koroškem in je avtor številnih znanstvenih publikacij in strokovnih člankov. K pogovoru smo ga povabili nekaj dni pred obletnico koroškega plebiscita, na katerem se je 10. oktobra 1920 večina glasovalcev odločila, da s Slovenci naseljena koroška področja ostanejo v Avstriji. Iz različnih zornih kotov bo osvetlil dramatične zaplete in razplete okrog plebiscita, katerega posledice segajo v današnji čas. Mnogi Slovenci, ki so na plebiscitu večinsko glasovali za Avstrijo, so se postopoma asimilirali v večinski narod. Zavedni Slovenci na Koroškem pa so postali manjšina. Zagotovljene so jim sicer bile nekatere pravice, vendar pa se dejansko niso izvajale. Naš sogovornik je že večkrat izrazil mnenje, da bi bilo bolje, ko bi se zgodovina drugače zasukala in plebiscita ne bi bilo. Ta je namreč zasejal nezaupanje med ljudi. Delitve na zavedne Slovence in manj zavedne in nezavedne Slovence ter narodne odpadnike so bile na dnevnem redu. Istočasno se je med nemškim prebivalstvom stopnjeval odpor do drugačnega slovenskega sodeželana in dobival tudi primesi agresivnosti. 

Naš gost

Teodor Domej

Teodor Domej je bil do upokojitve strokovni nadzornik za slovenščino na višjih in visokih šolah na avstrijskem Koroškem in je avtor številnih znanstvenih publikacij in strokovnih člankov. K pogovoru smo ga povabili nekaj dni pred obletnico koroškega plebiscita, na katerem se je 10. oktobra 1920 večina glasovalcev odločila, da s Slovenci naseljena koroška področja ostanejo v Avstriji. Iz različnih zornih kotov bo osvetlil dramatične zaplete in razplete okrog plebiscita, katerega posledice segajo v današnji čas. Mnogi Slovenci, ki so na plebiscitu večinsko glasovali za Avstrijo, so se postopoma asimilirali v večinski narod. Zavedni Slovenci na Koroškem pa so postali manjšina. Zagotovljene so jim sicer bile nekatere pravice, vendar pa se dejansko niso izvajale. Naš sogovornik je že večkrat izrazil mnenje, da bi bilo bolje, ko bi se zgodovina drugače zasukala in plebiscita ne bi bilo. Ta je namreč zasejal nezaupanje med ljudi. Delitve na zavedne Slovence in manj zavedne in nezavedne Slovence ter narodne odpadnike so bile na dnevnem redu. Istočasno se je med nemškim prebivalstvom stopnjeval odpor do drugačnega slovenskega sodeželana in dobival tudi primesi agresivnosti. 

VEČ ...|7. 10. 2023
Teodor Domej

Teodor Domej je bil do upokojitve strokovni nadzornik za slovenščino na višjih in visokih šolah na avstrijskem Koroškem in je avtor številnih znanstvenih publikacij in strokovnih člankov. K pogovoru smo ga povabili nekaj dni pred obletnico koroškega plebiscita, na katerem se je 10. oktobra 1920 večina glasovalcev odločila, da s Slovenci naseljena koroška področja ostanejo v Avstriji. Iz različnih zornih kotov bo osvetlil dramatične zaplete in razplete okrog plebiscita, katerega posledice segajo v današnji čas. Mnogi Slovenci, ki so na plebiscitu večinsko glasovali za Avstrijo, so se postopoma asimilirali v večinski narod. Zavedni Slovenci na Koroškem pa so postali manjšina. Zagotovljene so jim sicer bile nekatere pravice, vendar pa se dejansko niso izvajale. Naš sogovornik je že večkrat izrazil mnenje, da bi bilo bolje, ko bi se zgodovina drugače zasukala in plebiscita ne bi bilo. Ta je namreč zasejal nezaupanje med ljudi. Delitve na zavedne Slovence in manj zavedne in nezavedne Slovence ter narodne odpadnike so bile na dnevnem redu. Istočasno se je med nemškim prebivalstvom stopnjeval odpor do drugačnega slovenskega sodeželana in dobival tudi primesi agresivnosti. 

Matjaž Merljak

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 9. 2023
Minister Matej Arčon na avstrijskem Koroškem

Zahvala za pomoč, iskanje možnosti za boljše sodelovanje in za črpanje evropskih sredstev. To so bile osrednje teme obiska ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona v dvojezičnih občinah na avstrijskem Koroškem … Avgustovske poplave so pokazale priložnost, da bi določene pomanjkljivosti, predvsem birokratske, v prihodnje rešili na dvostranski ravni med Slovenijo in avstrijsko Koroško … Po ministrovih besedah bi Slovenija in Koroška lahko skušali najti čezmejna evropska sredstva za področje zaščite in reševanja … Minister Arčon se je srečal s predstavniki občin Železna Kapla, Galicija, Globasnica, Pliberk, Žitara vas, Suha, Bistrica pri Pliberku in Dobrla vas.

Minister Matej Arčon na avstrijskem Koroškem

Zahvala za pomoč, iskanje možnosti za boljše sodelovanje in za črpanje evropskih sredstev. To so bile osrednje teme obiska ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona v dvojezičnih občinah na avstrijskem Koroškem … Avgustovske poplave so pokazale priložnost, da bi določene pomanjkljivosti, predvsem birokratske, v prihodnje rešili na dvostranski ravni med Slovenijo in avstrijsko Koroško … Po ministrovih besedah bi Slovenija in Koroška lahko skušali najti čezmejna evropska sredstva za področje zaščite in reševanja … Minister Arčon se je srečal s predstavniki občin Železna Kapla, Galicija, Globasnica, Pliberk, Žitara vas, Suha, Bistrica pri Pliberku in Dobrla vas.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Minister Matej Arčon na avstrijskem Koroškem

Zahvala za pomoč, iskanje možnosti za boljše sodelovanje in za črpanje evropskih sredstev. To so bile osrednje teme obiska ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona v dvojezičnih občinah na avstrijskem Koroškem … Avgustovske poplave so pokazale priložnost, da bi določene pomanjkljivosti, predvsem birokratske, v prihodnje rešili na dvostranski ravni med Slovenijo in avstrijsko Koroško … Po ministrovih besedah bi Slovenija in Koroška lahko skušali najti čezmejna evropska sredstva za področje zaščite in reševanja … Minister Arčon se je srečal s predstavniki občin Železna Kapla, Galicija, Globasnica, Pliberk, Žitara vas, Suha, Bistrica pri Pliberku in Dobrla vas.

VEČ ...|5. 9. 2023
Minister Matej Arčon na avstrijskem Koroškem

Zahvala za pomoč, iskanje možnosti za boljše sodelovanje in za črpanje evropskih sredstev. To so bile osrednje teme obiska ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona v dvojezičnih občinah na avstrijskem Koroškem … Avgustovske poplave so pokazale priložnost, da bi določene pomanjkljivosti, predvsem birokratske, v prihodnje rešili na dvostranski ravni med Slovenijo in avstrijsko Koroško … Po ministrovih besedah bi Slovenija in Koroška lahko skušali najti čezmejna evropska sredstva za področje zaščite in reševanja … Minister Arčon se je srečal s predstavniki občin Železna Kapla, Galicija, Globasnica, Pliberk, Žitara vas, Suha, Bistrica pri Pliberku in Dobrla vas.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 8. 2023
Škof Saje si želi, da bi ohranili mostove, ki so se med vodno ujmo zgradili med ljudmi

Mariborski nadškof, metropolit Alojzij Cvikl in predsednik Slovenska karitas ter predsednik Slovenske škofovske konferenc in novomeški škof Andrej Saje sta včeraj skupaj s sodelavci mariborske Karitas obiskala ob katastrofalnih poplavah prizadete kraje na Koroškem. Hiše in stanovanja v nekaterih predelih Ravn na Koroškem, Prevalj, Mežice in Črne na Koroškem so bile še pred dobrim tednom v popolnem razdejanju ter prekrite z vodo in blatom. Ob tokratnem srečanju z župniki in sodelavci ter prostovoljci Karitas je bilo videno, da so mnogi z nadčloveškimi močmi ter s složnim sodelovanjem v večini primerov vsaj v grobem odstranili vodo ter blato in že začeli z sušenjem. 

Škof Saje si želi, da bi ohranili mostove, ki so se med vodno ujmo zgradili med ljudmi

Mariborski nadškof, metropolit Alojzij Cvikl in predsednik Slovenska karitas ter predsednik Slovenske škofovske konferenc in novomeški škof Andrej Saje sta včeraj skupaj s sodelavci mariborske Karitas obiskala ob katastrofalnih poplavah prizadete kraje na Koroškem. Hiše in stanovanja v nekaterih predelih Ravn na Koroškem, Prevalj, Mežice in Črne na Koroškem so bile še pred dobrim tednom v popolnem razdejanju ter prekrite z vodo in blatom. Ob tokratnem srečanju z župniki in sodelavci ter prostovoljci Karitas je bilo videno, da so mnogi z nadčloveškimi močmi ter s složnim sodelovanjem v večini primerov vsaj v grobem odstranili vodo ter blato in že začeli z sušenjem. 

infoujmaškofandrej sajekoroška

Informativni prispevki

Škof Saje si želi, da bi ohranili mostove, ki so se med vodno ujmo zgradili med ljudmi

Mariborski nadškof, metropolit Alojzij Cvikl in predsednik Slovenska karitas ter predsednik Slovenske škofovske konferenc in novomeški škof Andrej Saje sta včeraj skupaj s sodelavci mariborske Karitas obiskala ob katastrofalnih poplavah prizadete kraje na Koroškem. Hiše in stanovanja v nekaterih predelih Ravn na Koroškem, Prevalj, Mežice in Črne na Koroškem so bile še pred dobrim tednom v popolnem razdejanju ter prekrite z vodo in blatom. Ob tokratnem srečanju z župniki in sodelavci ter prostovoljci Karitas je bilo videno, da so mnogi z nadčloveškimi močmi ter s složnim sodelovanjem v večini primerov vsaj v grobem odstranili vodo ter blato in že začeli z sušenjem. 

VEČ ...|17. 8. 2023
Škof Saje si želi, da bi ohranili mostove, ki so se med vodno ujmo zgradili med ljudmi

Mariborski nadškof, metropolit Alojzij Cvikl in predsednik Slovenska karitas ter predsednik Slovenske škofovske konferenc in novomeški škof Andrej Saje sta včeraj skupaj s sodelavci mariborske Karitas obiskala ob katastrofalnih poplavah prizadete kraje na Koroškem. Hiše in stanovanja v nekaterih predelih Ravn na Koroškem, Prevalj, Mežice in Črne na Koroškem so bile še pred dobrim tednom v popolnem razdejanju ter prekrite z vodo in blatom. Ob tokratnem srečanju z župniki in sodelavci ter prostovoljci Karitas je bilo videno, da so mnogi z nadčloveškimi močmi ter s složnim sodelovanjem v večini primerov vsaj v grobem odstranili vodo ter blato in že začeli z sušenjem. 

Alen Salihović

infoujmaškofandrej sajekoroška

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 8. 2023
Dr. Strojnik na Vseslovenskem srečanju

Utrinki o znanosti in gospodarstvu s treh svetov Tako je bil naslov razmišljanja, ki ga je na Vseslovenskem srečanju v državnem zboru imela dr. Marija Strojnik. V oddaji ste lahko slišali še nekaj posnetkov s pevskega srečanja Koroška poje 2023 (celotna oddaja je na voljo na tej povezavi). 

Dr. Strojnik na Vseslovenskem srečanju

Utrinki o znanosti in gospodarstvu s treh svetov Tako je bil naslov razmišljanja, ki ga je na Vseslovenskem srečanju v državnem zboru imela dr. Marija Strojnik. V oddaji ste lahko slišali še nekaj posnetkov s pevskega srečanja Koroška poje 2023 (celotna oddaja je na voljo na tej povezavi). 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Dr. Strojnik na Vseslovenskem srečanju

Utrinki o znanosti in gospodarstvu s treh svetov Tako je bil naslov razmišljanja, ki ga je na Vseslovenskem srečanju v državnem zboru imela dr. Marija Strojnik. V oddaji ste lahko slišali še nekaj posnetkov s pevskega srečanja Koroška poje 2023 (celotna oddaja je na voljo na tej povezavi). 

VEČ ...|13. 8. 2023
Dr. Strojnik na Vseslovenskem srečanju

Utrinki o znanosti in gospodarstvu s treh svetov Tako je bil naslov razmišljanja, ki ga je na Vseslovenskem srečanju v državnem zboru imela dr. Marija Strojnik. V oddaji ste lahko slišali še nekaj posnetkov s pevskega srečanja Koroška poje 2023 (celotna oddaja je na voljo na tej povezavi). 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Svetovalnica

VEČ ...|11. 8. 2023
Nasveti Karitas za pomoč ob poplavah

Gostili smo Darka Bračuna in Mateja Pirnata, generalna tajnika Mariborske in Celjske karitas. Predstavila sta razmere v Savinjski dolini in na Koroškem, poudarila pomen prostovoljcev in dala nekaj nasvetov vsem, ki bi v naslednjih dneh radi pomagali. Z delom, prostovoljstvom ali sredstvi.

Nasveti Karitas za pomoč ob poplavah

Gostili smo Darka Bračuna in Mateja Pirnata, generalna tajnika Mariborske in Celjske karitas. Predstavila sta razmere v Savinjski dolini in na Koroškem, poudarila pomen prostovoljcev in dala nekaj nasvetov vsem, ki bi v naslednjih dneh radi pomagali. Z delom, prostovoljstvom ali sredstvi.

svetovanjekaritasDarko BračunMatej Pirnatpoplaveujmasavinjskakoroška

Svetovalnica

Nasveti Karitas za pomoč ob poplavah

Gostili smo Darka Bračuna in Mateja Pirnata, generalna tajnika Mariborske in Celjske karitas. Predstavila sta razmere v Savinjski dolini in na Koroškem, poudarila pomen prostovoljcev in dala nekaj nasvetov vsem, ki bi v naslednjih dneh radi pomagali. Z delom, prostovoljstvom ali sredstvi.

VEČ ...|11. 8. 2023
Nasveti Karitas za pomoč ob poplavah

Gostili smo Darka Bračuna in Mateja Pirnata, generalna tajnika Mariborske in Celjske karitas. Predstavila sta razmere v Savinjski dolini in na Koroškem, poudarila pomen prostovoljcev in dala nekaj nasvetov vsem, ki bi v naslednjih dneh radi pomagali. Z delom, prostovoljstvom ali sredstvi.

Radio Ognjišče

svetovanjekaritasDarko BračunMatej Pirnatpoplaveujmasavinjskakoroška

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 8. 2023
Dr. Šalej na Vseslovenskem srečanju

Slovenec Slovencu partner: gospodarska poslovna diaspora - del slovenskega gospodarskega prostora. Tako je bil naslov razmišljanja, ki ga je na Vseslovenskem srečanju v državnem zboru imel dr. Bogdan Šalej. V oddaji ste lahko slišali še nekaj posnetkov s pevskega srečanja Koroška poje 2023 (celotna oddaja je na voljo na tej povezavi).

 

Dr. Šalej na Vseslovenskem srečanju

Slovenec Slovencu partner: gospodarska poslovna diaspora - del slovenskega gospodarskega prostora. Tako je bil naslov razmišljanja, ki ga je na Vseslovenskem srečanju v državnem zboru imel dr. Bogdan Šalej. V oddaji ste lahko slišali še nekaj posnetkov s pevskega srečanja Koroška poje 2023 (celotna oddaja je na voljo na tej povezavi).

 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Dr. Šalej na Vseslovenskem srečanju

Slovenec Slovencu partner: gospodarska poslovna diaspora - del slovenskega gospodarskega prostora. Tako je bil naslov razmišljanja, ki ga je na Vseslovenskem srečanju v državnem zboru imel dr. Bogdan Šalej. V oddaji ste lahko slišali še nekaj posnetkov s pevskega srečanja Koroška poje 2023 (celotna oddaja je na voljo na tej povezavi).

 

VEČ ...|6. 8. 2023
Dr. Šalej na Vseslovenskem srečanju

Slovenec Slovencu partner: gospodarska poslovna diaspora - del slovenskega gospodarskega prostora. Tako je bil naslov razmišljanja, ki ga je na Vseslovenskem srečanju v državnem zboru imel dr. Bogdan Šalej. V oddaji ste lahko slišali še nekaj posnetkov s pevskega srečanja Koroška poje 2023 (celotna oddaja je na voljo na tej povezavi).

 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|13. 2. 2024
Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

Blaž Lesnik

duhovnostbolezenzdravjemolitevbolniško maziljenjeverasmrt

Duhovna misel

VEČ ...|26. 2. 2024
Verujem

Verujem, da življenje ni pustolovščina ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Verujem

Verujem, da življenje ni pustolovščina ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|25. 2. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Jože Bartolj

spominpolitika Gentilejeva šolska reformaIgor GrdinaMilena Černeitalijansko šolstvo na okupiranem ozemlju.

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Naš gost

VEČ ...|24. 2. 2024
Želela sem biti misijonarka za železno zaveso

Margaret Grace Davis je Angležinja, ki že več kot 50 let živi v Sloveniji. Delala je na Filozofski fakulteti, prevedla precej knjig, prehodila skoraj vse naše gore in v zrelih letih postala vodnica terapevtske psičke Tačke Pomagačke, s katero prinašata veselje otrokom in ostarelim. Njen duh je živ in svež, krepi ga z branjem Svetega pisma in trdno vero, da nebeški Oče skrbi zanjo. Prehodila je skoraj vse slovenske gore in to ji je prinašalo ogromno veselja. 

Želela sem biti misijonarka za železno zaveso

Margaret Grace Davis je Angležinja, ki že več kot 50 let živi v Sloveniji. Delala je na Filozofski fakulteti, prevedla precej knjig, prehodila skoraj vse naše gore in v zrelih letih postala vodnica terapevtske psičke Tačke Pomagačke, s katero prinašata veselje otrokom in ostarelim. Njen duh je živ in svež, krepi ga z branjem Svetega pisma in trdno vero, da nebeški Oče skrbi zanjo. Prehodila je skoraj vse slovenske gore in to ji je prinašalo ogromno veselja. 

Meta Potočnik

Margaret DavisTačke pomagačkečas komunizma

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|26. 2. 2024
Ljudski pevci iz Tuhinjske doline praznujejo 10 let

Gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi so bili pevci iz Tuhinjske doline, ki beležijo 10 let organiziranega delovanja. Večina jih poje v cerkvenem zboru, nekateri pa delujejo tudi v mešanem pevskem zboru Mavrica v Šmartnem v Tuhinju. Po pevskih vajah in nedeljskih mašah pogosto nadaljujejo s spontanim prepevanjem v gostilni. Ljudska pesem pa se oglasi še ob žegnanjih, rojstnodnevnih zabavah in drugih neformalnih druženjih.

Ljudski pevci iz Tuhinjske doline praznujejo 10 let

Gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi so bili pevci iz Tuhinjske doline, ki beležijo 10 let organiziranega delovanja. Večina jih poje v cerkvenem zboru, nekateri pa delujejo tudi v mešanem pevskem zboru Mavrica v Šmartnem v Tuhinju. Po pevskih vajah in nedeljskih mašah pogosto nadaljujejo s spontanim prepevanjem v gostilni. Ljudska pesem pa se oglasi še ob žegnanjih, rojstnodnevnih zabavah in drugih neformalnih druženjih.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 2. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 2. 2024
Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|26. 2. 2024
Umor Alekseja Navalnega in pomen njegovega zgleda

Več kot teden dni po umoru ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so njegovo truplo vendarle izročili njegovi materi. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj popoldne smo se ustavili ob pogledu na tega izjemnega borca za drugačno Rusijo, pa tudi ob volitvah v Belorusiji in prihajajočih volitvah v Rusiji. Naš gost je bil zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver.

Umor Alekseja Navalnega in pomen njegovega zgleda

Več kot teden dni po umoru ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so njegovo truplo vendarle izročili njegovi materi. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj popoldne smo se ustavili ob pogledu na tega izjemnega borca za drugačno Rusijo, pa tudi ob volitvah v Belorusiji in prihajajočih volitvah v Rusiji. Naš gost je bil zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver.

Robert Božič

politika