Svetovalnica

VEČ ...|11. 7. 2024
Kam je poniknil Biblos in kako do e-knjig po novem?

Branje z zaslonov je postalo del našega vsakdana. Že vrsto let si je mogoče v knjižnicah izposoditi tudi e-knjige. Nedavno je mnogim dobro znani Biblos zamenjala platforma Cobiss Ela. Kaj ta sprememba prinaša uporabnikom, koliko knjig je na voljo in kako so dostopne? Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal pomočnik direktorice za strokovno delo v Mestni knjižnici Ljubljana mag. Aleš Klemen.

Kam je poniknil Biblos in kako do e-knjig po novem?

Branje z zaslonov je postalo del našega vsakdana. Že vrsto let si je mogoče v knjižnicah izposoditi tudi e-knjige. Nedavno je mnogim dobro znani Biblos zamenjala platforma Cobiss Ela. Kaj ta sprememba prinaša uporabnikom, koliko knjig je na voljo in kako so dostopne? Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal pomočnik direktorice za strokovno delo v Mestni knjižnici Ljubljana mag. Aleš Klemen.

elektronska knjigae-knjigabranjeknjižniceCobiss Ela

Svetovalnica

Kam je poniknil Biblos in kako do e-knjig po novem?

Branje z zaslonov je postalo del našega vsakdana. Že vrsto let si je mogoče v knjižnicah izposoditi tudi e-knjige. Nedavno je mnogim dobro znani Biblos zamenjala platforma Cobiss Ela. Kaj ta sprememba prinaša uporabnikom, koliko knjig je na voljo in kako so dostopne? Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal pomočnik direktorice za strokovno delo v Mestni knjižnici Ljubljana mag. Aleš Klemen.

VEČ ...|11. 7. 2024
Kam je poniknil Biblos in kako do e-knjig po novem?

Branje z zaslonov je postalo del našega vsakdana. Že vrsto let si je mogoče v knjižnicah izposoditi tudi e-knjige. Nedavno je mnogim dobro znani Biblos zamenjala platforma Cobiss Ela. Kaj ta sprememba prinaša uporabnikom, koliko knjig je na voljo in kako so dostopne? Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal pomočnik direktorice za strokovno delo v Mestni knjižnici Ljubljana mag. Aleš Klemen.

Blaž Lesnik

elektronska knjigae-knjigabranjeknjižniceCobiss Ela

Iz naših krajev

VEČ ...|8. 6. 2024
Bled, Jesenice, Celje, Radenci, Ormož. Medvode

Poročali smo o škodi po neurjih v občini Radenci, omejitvah za supe in lebdeče deske na Bledu, novih prostorih vrtca in knjižnice v Miklavžu pri Ormožu in gledališki predstavi, ki jo je ob praznovanju 30-letnice Občine Medvode pripravilo tamkajšnje gledališko društvo. 

Bled, Jesenice, Celje, Radenci, Ormož. Medvode

Poročali smo o škodi po neurjih v občini Radenci, omejitvah za supe in lebdeče deske na Bledu, novih prostorih vrtca in knjižnice v Miklavžu pri Ormožu in gledališki predstavi, ki jo je ob praznovanju 30-letnice Občine Medvode pripravilo tamkajšnje gledališko društvo. 

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Bled, Jesenice, Celje, Radenci, Ormož. Medvode

Poročali smo o škodi po neurjih v občini Radenci, omejitvah za supe in lebdeče deske na Bledu, novih prostorih vrtca in knjižnice v Miklavžu pri Ormožu in gledališki predstavi, ki jo je ob praznovanju 30-letnice Občine Medvode pripravilo tamkajšnje gledališko društvo. 

VEČ ...|8. 6. 2024
Bled, Jesenice, Celje, Radenci, Ormož. Medvode

Poročali smo o škodi po neurjih v občini Radenci, omejitvah za supe in lebdeče deske na Bledu, novih prostorih vrtca in knjižnice v Miklavžu pri Ormožu in gledališki predstavi, ki jo je ob praznovanju 30-letnice Občine Medvode pripravilo tamkajšnje gledališko društvo. 

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 5. 2024
NUK 250 let - Branku Šturbeju Boršnikov prstan

V Narodni in univerzitetni knjižnici so z razstavo Hranimo misli - že 250 let, obeležili častitljivo obletnico naslednice nekdanje licejske knjižnice. Razstava je svojstven mozaik vsega, kar je NUK v počel v preteklosti, kar počne danes ter s pogledom v prihodnost. Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana je prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej.

NUK 250 let - Branku Šturbeju Boršnikov prstan

V Narodni in univerzitetni knjižnici so z razstavo Hranimo misli - že 250 let, obeležili častitljivo obletnico naslednice nekdanje licejske knjižnice. Razstava je svojstven mozaik vsega, kar je NUK v počel v preteklosti, kar počne danes ter s pogledom v prihodnost. Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana je prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej.

kulturaliteraturagledališčeBranko ŠturbejNUK 250 letHelena JanežičHranimo misli - že 250 let

Kulturni utrinki

NUK 250 let - Branku Šturbeju Boršnikov prstan

V Narodni in univerzitetni knjižnici so z razstavo Hranimo misli - že 250 let, obeležili častitljivo obletnico naslednice nekdanje licejske knjižnice. Razstava je svojstven mozaik vsega, kar je NUK v počel v preteklosti, kar počne danes ter s pogledom v prihodnost. Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana je prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej.

VEČ ...|30. 5. 2024
NUK 250 let - Branku Šturbeju Boršnikov prstan

V Narodni in univerzitetni knjižnici so z razstavo Hranimo misli - že 250 let, obeležili častitljivo obletnico naslednice nekdanje licejske knjižnice. Razstava je svojstven mozaik vsega, kar je NUK v počel v preteklosti, kar počne danes ter s pogledom v prihodnost. Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana je prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej.

Jože Bartolj

kulturaliteraturagledališčeBranko ŠturbejNUK 250 letHelena JanežičHranimo misli - že 250 let

Iz naših krajev

VEČ ...|27. 4. 2024
Rogaška Slatina, Medvode, Postojna, Rogatec, Brežice

Poročali smo o odprtju enote doma starejših v Rogatcu, prenovi knjižnice v Mozirju, centru trajnostne gradnje v Rogaški Slatini, razgledni ploščadi v občini Brežice, 200-letnici jamske vodniške službe, sistemu e-koles v Medvodah in brezplačnem avtobusu, ki vozi v Polhograjske dolomite. 

Rogaška Slatina, Medvode, Postojna, Rogatec, Brežice

Poročali smo o odprtju enote doma starejših v Rogatcu, prenovi knjižnice v Mozirju, centru trajnostne gradnje v Rogaški Slatini, razgledni ploščadi v občini Brežice, 200-letnici jamske vodniške službe, sistemu e-koles v Medvodah in brezplačnem avtobusu, ki vozi v Polhograjske dolomite. 

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Rogaška Slatina, Medvode, Postojna, Rogatec, Brežice

Poročali smo o odprtju enote doma starejših v Rogatcu, prenovi knjižnice v Mozirju, centru trajnostne gradnje v Rogaški Slatini, razgledni ploščadi v občini Brežice, 200-letnici jamske vodniške službe, sistemu e-koles v Medvodah in brezplačnem avtobusu, ki vozi v Polhograjske dolomite. 

VEČ ...|27. 4. 2024
Rogaška Slatina, Medvode, Postojna, Rogatec, Brežice

Poročali smo o odprtju enote doma starejših v Rogatcu, prenovi knjižnice v Mozirju, centru trajnostne gradnje v Rogaški Slatini, razgledni ploščadi v občini Brežice, 200-letnici jamske vodniške službe, sistemu e-koles v Medvodah in brezplačnem avtobusu, ki vozi v Polhograjske dolomite. 

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Iz naših krajev

VEČ ...|30. 12. 2023
Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Koper, Celje, Kranj

Poročali smo o načrtih za silvestrovanja po Sloveniji, nadpovprečnem poslovanju Dravskih elektrarn, vzpostavljanju sistema obveščanja o nevarnosti prek mobilnih operaterjev, selitvi knjižnice v Borovnici in razstavi starih smuči ter druge smučarske opreme na Pohorju.

Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Koper, Celje, Kranj

Poročali smo o načrtih za silvestrovanja po Sloveniji, nadpovprečnem poslovanju Dravskih elektrarn, vzpostavljanju sistema obveščanja o nevarnosti prek mobilnih operaterjev, selitvi knjižnice v Borovnici in razstavi starih smuči ter druge smučarske opreme na Pohorju.

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Koper, Celje, Kranj

Poročali smo o načrtih za silvestrovanja po Sloveniji, nadpovprečnem poslovanju Dravskih elektrarn, vzpostavljanju sistema obveščanja o nevarnosti prek mobilnih operaterjev, selitvi knjižnice v Borovnici in razstavi starih smuči ter druge smučarske opreme na Pohorju.

VEČ ...|30. 12. 2023
Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Koper, Celje, Kranj

Poročali smo o načrtih za silvestrovanja po Sloveniji, nadpovprečnem poslovanju Dravskih elektrarn, vzpostavljanju sistema obveščanja o nevarnosti prek mobilnih operaterjev, selitvi knjižnice v Borovnici in razstavi starih smuči ter druge smučarske opreme na Pohorju.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|29. 12. 2023
Nagrada je vsekakor šla v prave roke

Da je domača beseda, beseda materinih uspavank, beseda najbolj intimnih misli del najglobljega bistva človeka, je spoznanje, ki ga zmorejo le redki plemeniti ljudje. Renzo Calligaro ga je zmogel in to spoznanje kot dragoceni dar že desetletja deli s svojimi župljani v Zavarhu in Bardu. Z izborom nas komisija za Černetovo nagrado ponovno opominja na posebno vrednost Benečije in na pomen strpnega sožitja na obmejnih območjih. Tako je ob izročitvi 36. Černetove nagrade pred dnevi v Bardu dejala državna sekretarka v Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. 79-letni župnik Calligaro je nagrado prejel, ker si je prizadeval za odpravo krivic, ki jo je prebivalcem Terskih dolin povzročila videmska škofija po združitvi Italije, ko je bila uporaba narečne slovenščine izrinjega iz verskega življenja in potisnjena le v domačo sfero. Župnik je bil zaradi svoje predanosti uporabi narečja tudi v liturgiji celo tarča groženj. Nekateri župljani so šli tako daleč, da so protestno zapustili cerkev. Toda Calligaro je vztrajal pri ohranjanju tradicije. Skozi leta je nenehno spodbujal svoje župljane, naj cenijo svoje korenine in kulturo kot dar, ki ga prejmejo neposredno od zgoraj. Na štefanovo, ob izročitvi Černetove nagrade, pa je bilo v cerkvi sv. Jurija po poročanju Iva Jevnikarja posebno božično ozračje. Pri maši je ob petju v italijanščini in slovenščini za glasbeno spremljavo skrbel manjši domači instrumentalni ansambel, knjižna slovenščina in tersko narečje pa sta se slišala tudi med molitvami, berili in pridigo. Krajšo slovesnost po maši je vodila Erika Jazbar, tako kot Jevnikar članica komisije pri Knjižnici Dušana Černeta v Trstu, ki podeljuje nagrado. Utemeljitev nagrade in oris njenega pomena ter delovanja Knjižnice je podal predsednik Tomaž Simčič. Ob diplomi je nagrajencu čestitala tudi nečakinja Dušana Černeta Ana Marija Prijatelj. V imenu župljanov je nagrajencu v domačem narečju čestital Igor Černo. Župnik Calligaro, ki se je ganjeno zahvalil za vse pozornosti, pa je izrazil željo, da se na diplomo doda zapis, da si nagrado zaslužijo tudi drugi pričevalci slovenstva, v prvi vrsti Igorjev oče, zaslužni terski buditelj prof. Viljem Černo, in pa preganjani duhovnik Arturo Blasutto. Kako so to popravili, si poglejte na fotografiji, ki je objavljena na naši spletni strani

Nagrada je vsekakor šla v prave roke

Da je domača beseda, beseda materinih uspavank, beseda najbolj intimnih misli del najglobljega bistva človeka, je spoznanje, ki ga zmorejo le redki plemeniti ljudje. Renzo Calligaro ga je zmogel in to spoznanje kot dragoceni dar že desetletja deli s svojimi župljani v Zavarhu in Bardu. Z izborom nas komisija za Černetovo nagrado ponovno opominja na posebno vrednost Benečije in na pomen strpnega sožitja na obmejnih območjih. Tako je ob izročitvi 36. Černetove nagrade pred dnevi v Bardu dejala državna sekretarka v Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. 79-letni župnik Calligaro je nagrado prejel, ker si je prizadeval za odpravo krivic, ki jo je prebivalcem Terskih dolin povzročila videmska škofija po združitvi Italije, ko je bila uporaba narečne slovenščine izrinjega iz verskega življenja in potisnjena le v domačo sfero. Župnik je bil zaradi svoje predanosti uporabi narečja tudi v liturgiji celo tarča groženj. Nekateri župljani so šli tako daleč, da so protestno zapustili cerkev. Toda Calligaro je vztrajal pri ohranjanju tradicije. Skozi leta je nenehno spodbujal svoje župljane, naj cenijo svoje korenine in kulturo kot dar, ki ga prejmejo neposredno od zgoraj. Na štefanovo, ob izročitvi Černetove nagrade, pa je bilo v cerkvi sv. Jurija po poročanju Iva Jevnikarja posebno božično ozračje. Pri maši je ob petju v italijanščini in slovenščini za glasbeno spremljavo skrbel manjši domači instrumentalni ansambel, knjižna slovenščina in tersko narečje pa sta se slišala tudi med molitvami, berili in pridigo. Krajšo slovesnost po maši je vodila Erika Jazbar, tako kot Jevnikar članica komisije pri Knjižnici Dušana Černeta v Trstu, ki podeljuje nagrado. Utemeljitev nagrade in oris njenega pomena ter delovanja Knjižnice je podal predsednik Tomaž Simčič. Ob diplomi je nagrajencu čestitala tudi nečakinja Dušana Černeta Ana Marija Prijatelj. V imenu župljanov je nagrajencu v domačem narečju čestital Igor Černo. Župnik Calligaro, ki se je ganjeno zahvalil za vse pozornosti, pa je izrazil željo, da se na diplomo doda zapis, da si nagrado zaslužijo tudi drugi pričevalci slovenstva, v prvi vrsti Igorjev oče, zaslužni terski buditelj prof. Viljem Černo, in pa preganjani duhovnik Arturo Blasutto. Kako so to popravili, si poglejte na fotografiji, ki je objavljena na naši spletni strani

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Nagrada je vsekakor šla v prave roke

Da je domača beseda, beseda materinih uspavank, beseda najbolj intimnih misli del najglobljega bistva človeka, je spoznanje, ki ga zmorejo le redki plemeniti ljudje. Renzo Calligaro ga je zmogel in to spoznanje kot dragoceni dar že desetletja deli s svojimi župljani v Zavarhu in Bardu. Z izborom nas komisija za Černetovo nagrado ponovno opominja na posebno vrednost Benečije in na pomen strpnega sožitja na obmejnih območjih. Tako je ob izročitvi 36. Černetove nagrade pred dnevi v Bardu dejala državna sekretarka v Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. 79-letni župnik Calligaro je nagrado prejel, ker si je prizadeval za odpravo krivic, ki jo je prebivalcem Terskih dolin povzročila videmska škofija po združitvi Italije, ko je bila uporaba narečne slovenščine izrinjega iz verskega življenja in potisnjena le v domačo sfero. Župnik je bil zaradi svoje predanosti uporabi narečja tudi v liturgiji celo tarča groženj. Nekateri župljani so šli tako daleč, da so protestno zapustili cerkev. Toda Calligaro je vztrajal pri ohranjanju tradicije. Skozi leta je nenehno spodbujal svoje župljane, naj cenijo svoje korenine in kulturo kot dar, ki ga prejmejo neposredno od zgoraj. Na štefanovo, ob izročitvi Černetove nagrade, pa je bilo v cerkvi sv. Jurija po poročanju Iva Jevnikarja posebno božično ozračje. Pri maši je ob petju v italijanščini in slovenščini za glasbeno spremljavo skrbel manjši domači instrumentalni ansambel, knjižna slovenščina in tersko narečje pa sta se slišala tudi med molitvami, berili in pridigo. Krajšo slovesnost po maši je vodila Erika Jazbar, tako kot Jevnikar članica komisije pri Knjižnici Dušana Černeta v Trstu, ki podeljuje nagrado. Utemeljitev nagrade in oris njenega pomena ter delovanja Knjižnice je podal predsednik Tomaž Simčič. Ob diplomi je nagrajencu čestitala tudi nečakinja Dušana Černeta Ana Marija Prijatelj. V imenu župljanov je nagrajencu v domačem narečju čestital Igor Černo. Župnik Calligaro, ki se je ganjeno zahvalil za vse pozornosti, pa je izrazil željo, da se na diplomo doda zapis, da si nagrado zaslužijo tudi drugi pričevalci slovenstva, v prvi vrsti Igorjev oče, zaslužni terski buditelj prof. Viljem Černo, in pa preganjani duhovnik Arturo Blasutto. Kako so to popravili, si poglejte na fotografiji, ki je objavljena na naši spletni strani

VEČ ...|29. 12. 2023
Nagrada je vsekakor šla v prave roke

Da je domača beseda, beseda materinih uspavank, beseda najbolj intimnih misli del najglobljega bistva človeka, je spoznanje, ki ga zmorejo le redki plemeniti ljudje. Renzo Calligaro ga je zmogel in to spoznanje kot dragoceni dar že desetletja deli s svojimi župljani v Zavarhu in Bardu. Z izborom nas komisija za Černetovo nagrado ponovno opominja na posebno vrednost Benečije in na pomen strpnega sožitja na obmejnih območjih. Tako je ob izročitvi 36. Černetove nagrade pred dnevi v Bardu dejala državna sekretarka v Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. 79-letni župnik Calligaro je nagrado prejel, ker si je prizadeval za odpravo krivic, ki jo je prebivalcem Terskih dolin povzročila videmska škofija po združitvi Italije, ko je bila uporaba narečne slovenščine izrinjega iz verskega življenja in potisnjena le v domačo sfero. Župnik je bil zaradi svoje predanosti uporabi narečja tudi v liturgiji celo tarča groženj. Nekateri župljani so šli tako daleč, da so protestno zapustili cerkev. Toda Calligaro je vztrajal pri ohranjanju tradicije. Skozi leta je nenehno spodbujal svoje župljane, naj cenijo svoje korenine in kulturo kot dar, ki ga prejmejo neposredno od zgoraj. Na štefanovo, ob izročitvi Černetove nagrade, pa je bilo v cerkvi sv. Jurija po poročanju Iva Jevnikarja posebno božično ozračje. Pri maši je ob petju v italijanščini in slovenščini za glasbeno spremljavo skrbel manjši domači instrumentalni ansambel, knjižna slovenščina in tersko narečje pa sta se slišala tudi med molitvami, berili in pridigo. Krajšo slovesnost po maši je vodila Erika Jazbar, tako kot Jevnikar članica komisije pri Knjižnici Dušana Černeta v Trstu, ki podeljuje nagrado. Utemeljitev nagrade in oris njenega pomena ter delovanja Knjižnice je podal predsednik Tomaž Simčič. Ob diplomi je nagrajencu čestitala tudi nečakinja Dušana Černeta Ana Marija Prijatelj. V imenu župljanov je nagrajencu v domačem narečju čestital Igor Černo. Župnik Calligaro, ki se je ganjeno zahvalil za vse pozornosti, pa je izrazil željo, da se na diplomo doda zapis, da si nagrado zaslužijo tudi drugi pričevalci slovenstva, v prvi vrsti Igorjev oče, zaslužni terski buditelj prof. Viljem Černo, in pa preganjani duhovnik Arturo Blasutto. Kako so to popravili, si poglejte na fotografiji, ki je objavljena na naši spletni strani

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 12. 2023
Černetovo nagrado preje župnik Calligaro

36. zamejsko Černetovo nagrado bo prejel Renzo Calligaro, župniku v Bardu in Zavrhu v Terski dolini za njegovo delo na verskem in kulturnem področju s posebnim ozirom na njegovo vztrajno prizadevanje za ohranjanje domačega narečja prebivalcev Terske doline, za ovrednotenje njegovih tradicij tako v verskem kot v kulturnem življenju, za oživitev slovenskega liturgičnega petja. Tako je soglasno sklenila posebna komisija za podelitev Černetove nagrade, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta. Komisijo sestavljajo predsednik Tomaž Simčič in člana Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Podelitev nagrade bo na praznik svetega Štefana, v torek, 26. decembra 2023, v župnijski cerkvi v Bardu v Terski dolini po sv. maši, ki se bo začela ob 11.30.  Černetova nagrada se vsako leto podeljuje kot priznanje Slovencu ali slovenski organizaciji v Italiji, ki deluje v skladu s slovenskimi, krščanskimi in demokratičnimi ideali, za katere se je zavzemal časnikar in politik Dušan Černe (1916–1975). Po njem je poimenovana tudi knjižnica, specializirana za slovenski zamejski in zdomski tisk, ki deluje v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Kot prvi je nagrado prejel beneški časnik Dom leta 1976.

Černetovo nagrado preje župnik Calligaro

36. zamejsko Černetovo nagrado bo prejel Renzo Calligaro, župniku v Bardu in Zavrhu v Terski dolini za njegovo delo na verskem in kulturnem področju s posebnim ozirom na njegovo vztrajno prizadevanje za ohranjanje domačega narečja prebivalcev Terske doline, za ovrednotenje njegovih tradicij tako v verskem kot v kulturnem življenju, za oživitev slovenskega liturgičnega petja. Tako je soglasno sklenila posebna komisija za podelitev Černetove nagrade, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta. Komisijo sestavljajo predsednik Tomaž Simčič in člana Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Podelitev nagrade bo na praznik svetega Štefana, v torek, 26. decembra 2023, v župnijski cerkvi v Bardu v Terski dolini po sv. maši, ki se bo začela ob 11.30.  Černetova nagrada se vsako leto podeljuje kot priznanje Slovencu ali slovenski organizaciji v Italiji, ki deluje v skladu s slovenskimi, krščanskimi in demokratičnimi ideali, za katere se je zavzemal časnikar in politik Dušan Černe (1916–1975). Po njem je poimenovana tudi knjižnica, specializirana za slovenski zamejski in zdomski tisk, ki deluje v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Kot prvi je nagrado prejel beneški časnik Dom leta 1976.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Černetovo nagrado preje župnik Calligaro

36. zamejsko Černetovo nagrado bo prejel Renzo Calligaro, župniku v Bardu in Zavrhu v Terski dolini za njegovo delo na verskem in kulturnem področju s posebnim ozirom na njegovo vztrajno prizadevanje za ohranjanje domačega narečja prebivalcev Terske doline, za ovrednotenje njegovih tradicij tako v verskem kot v kulturnem življenju, za oživitev slovenskega liturgičnega petja. Tako je soglasno sklenila posebna komisija za podelitev Černetove nagrade, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta. Komisijo sestavljajo predsednik Tomaž Simčič in člana Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Podelitev nagrade bo na praznik svetega Štefana, v torek, 26. decembra 2023, v župnijski cerkvi v Bardu v Terski dolini po sv. maši, ki se bo začela ob 11.30.  Černetova nagrada se vsako leto podeljuje kot priznanje Slovencu ali slovenski organizaciji v Italiji, ki deluje v skladu s slovenskimi, krščanskimi in demokratičnimi ideali, za katere se je zavzemal časnikar in politik Dušan Černe (1916–1975). Po njem je poimenovana tudi knjižnica, specializirana za slovenski zamejski in zdomski tisk, ki deluje v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Kot prvi je nagrado prejel beneški časnik Dom leta 1976.

VEČ ...|21. 12. 2023
Černetovo nagrado preje župnik Calligaro

36. zamejsko Černetovo nagrado bo prejel Renzo Calligaro, župniku v Bardu in Zavrhu v Terski dolini za njegovo delo na verskem in kulturnem področju s posebnim ozirom na njegovo vztrajno prizadevanje za ohranjanje domačega narečja prebivalcev Terske doline, za ovrednotenje njegovih tradicij tako v verskem kot v kulturnem življenju, za oživitev slovenskega liturgičnega petja. Tako je soglasno sklenila posebna komisija za podelitev Černetove nagrade, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta. Komisijo sestavljajo predsednik Tomaž Simčič in člana Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Podelitev nagrade bo na praznik svetega Štefana, v torek, 26. decembra 2023, v župnijski cerkvi v Bardu v Terski dolini po sv. maši, ki se bo začela ob 11.30.  Černetova nagrada se vsako leto podeljuje kot priznanje Slovencu ali slovenski organizaciji v Italiji, ki deluje v skladu s slovenskimi, krščanskimi in demokratičnimi ideali, za katere se je zavzemal časnikar in politik Dušan Černe (1916–1975). Po njem je poimenovana tudi knjižnica, specializirana za slovenski zamejski in zdomski tisk, ki deluje v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Kot prvi je nagrado prejel beneški časnik Dom leta 1976.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Informativne oddaje

VEČ ...|12. 12. 2023
Novice iz življenja Cerkve dne 12. 12.

  • Papež Frančišek napovedal svetovni dan otrok.
  • Organizatorji še iščejo gostitelje za Taizejsko srečanje v Ljubljani.
  • V Rokodelskem centru DUO Veržej odprli že 15. razstavo jaslic.
  • Vpis novomeške frančiškanske knjižnice na seznam UNESCA.
  • V Jordaniji in v Betlehemu omejili božično praznovanje v znak solidarnosti.

Novice iz življenja Cerkve dne 12. 12.

  • Papež Frančišek napovedal svetovni dan otrok.
  • Organizatorji še iščejo gostitelje za Taizejsko srečanje v Ljubljani.
  • V Rokodelskem centru DUO Veržej odprli že 15. razstavo jaslic.
  • Vpis novomeške frančiškanske knjižnice na seznam UNESCA.
  • V Jordaniji in v Betlehemu omejili božično praznovanje v znak solidarnosti.

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 12. 12.
  • Papež Frančišek napovedal svetovni dan otrok.
  • Organizatorji še iščejo gostitelje za Taizejsko srečanje v Ljubljani.
  • V Rokodelskem centru DUO Veržej odprli že 15. razstavo jaslic.
  • Vpis novomeške frančiškanske knjižnice na seznam UNESCA.
  • V Jordaniji in v Betlehemu omejili božično praznovanje v znak solidarnosti.
VEČ ...|12. 12. 2023
Novice iz življenja Cerkve dne 12. 12.
  • Papež Frančišek napovedal svetovni dan otrok.
  • Organizatorji še iščejo gostitelje za Taizejsko srečanje v Ljubljani.
  • V Rokodelskem centru DUO Veržej odprli že 15. razstavo jaslic.
  • Vpis novomeške frančiškanske knjižnice na seznam UNESCA.
  • V Jordaniji in v Betlehemu omejili božično praznovanje v znak solidarnosti.

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|20. 7. 2024
Marta Toplak

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati. 

Marta Toplak

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati. 

Nataša Ličen

spominživljenjeodnosidružbakmetijstvovzgojapogovor

Doživetja narave

VEČ ...|19. 7. 2024
S harmoniko pod Everest in z gojzarji na Jadran

Tokrat smo najprej odšli neposredno pod najvišjo goro sveta in izvedeli, kdaj in zakaj se Simon Bučar vnovič podaja pod Everest - s harmoniko. V drugem delu oddaje pa sta nas obiskala zakonca Karolina in Boris Korenčan ter odpeljala v obmorske kraje. Maja letos je po letih skupnega pešačenja in hribolazenja izšel vodnik 55 izletov po Jadranu.

S harmoniko pod Everest in z gojzarji na Jadran

Tokrat smo najprej odšli neposredno pod najvišjo goro sveta in izvedeli, kdaj in zakaj se Simon Bučar vnovič podaja pod Everest - s harmoniko. V drugem delu oddaje pa sta nas obiskala zakonca Karolina in Boris Korenčan ter odpeljala v obmorske kraje. Maja letos je po letih skupnega pešačenja in hribolazenja izšel vodnik 55 izletov po Jadranu.

Blaž Lesnik

harmonikaEverestSimon BučarJadranvodnikhojaplaninstvonarava

Sol in luč

VEČ ...|16. 7. 2024
Deiric McCann: predsednik podjetja Profiles International - ponovitev

“Na svetu je zelo veliko ljudi, ki imajo občutek, da se jim dela krivica. Ko prideš do take točke, se ne moreš osredotočiti na nič drugega, kar se dogaja v tvojem življenju, tudi če je pozitivno. Ko imaš občutek, da si potegnil kratko slamico, potem ne moreš najti sonca v svojem življenju. Vse to poveča stres. Naj z vami delim zgodbo. Z ženo sva za obletnico šla v eno izmed dražjih restavracij, saj je bil to za naju zelo pomemben dogodek in nasproti naju je sedel neki par, ki je ves večer drug z drugim komuniciral samo prek telefona. Tako smo prišli do naslednjega problema današnje družbe in to je pogovor. Ta par ni spregovoril niti besedice med seboj, saj sta bila preveč zaposlena z nekakšnim fantazijskim svetom v katerega sta se preprosto priklopila.”

Tako nas bo v tokratni oddaji nagovoril Deiric McCann, s katerim smo pred leti posneli pogovor na mednarodni konferenci z naslovom: Voditelj prihodnosti, ki smo ga ponovili v tokratni oddaji.

Deiric McCann: predsednik podjetja Profiles International - ponovitev

“Na svetu je zelo veliko ljudi, ki imajo občutek, da se jim dela krivica. Ko prideš do take točke, se ne moreš osredotočiti na nič drugega, kar se dogaja v tvojem življenju, tudi če je pozitivno. Ko imaš občutek, da si potegnil kratko slamico, potem ne moreš najti sonca v svojem življenju. Vse to poveča stres. Naj z vami delim zgodbo. Z ženo sva za obletnico šla v eno izmed dražjih restavracij, saj je bil to za naju zelo pomemben dogodek in nasproti naju je sedel neki par, ki je ves večer drug z drugim komuniciral samo prek telefona. Tako smo prišli do naslednjega problema današnje družbe in to je pogovor. Ta par ni spregovoril niti besedice med seboj, saj sta bila preveč zaposlena z nekakšnim fantazijskim svetom v katerega sta se preprosto priklopila.”

Tako nas bo v tokratni oddaji nagovoril Deiric McCann, s katerim smo pred leti posneli pogovor na mednarodni konferenci z naslovom: Voditelj prihodnosti, ki smo ga ponovili v tokratni oddaji.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 7. 2024
V Ameriških Brezjah” bo ponovitev nove maše

Za slovensko versko središče v Lemontu pri Chicagu bo to nedeljo velik praznik, saj bo prvo sveto mašo imel ameriški duhovnik slovenskega rodu 29-letni Martin Nyberg.  V otroških letih je tam ministriral, obiskoval slovensko šolo in sodeloval pri folklorni skupini, enkrat na mesec se z družino udeležijo slovenske svete mašah in se nato na kosilu družijo s slovenskimi rojaki. Na to obdobje ima zelo veliko lepih spominov. Kot pravi, se je počutil kot član razširjene družine: “To doživljanje pripadnosti, skupne vere in kulture mi je dalo zelo pozitivno izkušnjo Cerkve in morda je to zasejalo semena zame, da sem lahko na klic k duhovništvu odgovoril z “da”.” V 30-ih letih, odkar deluje Slovensko versko središče v Lemontu, je to že šesti duhovnik slovenskega rodu.

V Ameriških Brezjah” bo ponovitev nove maše

Za slovensko versko središče v Lemontu pri Chicagu bo to nedeljo velik praznik, saj bo prvo sveto mašo imel ameriški duhovnik slovenskega rodu 29-letni Martin Nyberg.  V otroških letih je tam ministriral, obiskoval slovensko šolo in sodeloval pri folklorni skupini, enkrat na mesec se z družino udeležijo slovenske svete mašah in se nato na kosilu družijo s slovenskimi rojaki. Na to obdobje ima zelo veliko lepih spominov. Kot pravi, se je počutil kot član razširjene družine: “To doživljanje pripadnosti, skupne vere in kulture mi je dalo zelo pozitivno izkušnjo Cerkve in morda je to zasejalo semena zame, da sem lahko na klic k duhovništvu odgovoril z “da”.” V 30-ih letih, odkar deluje Slovensko versko središče v Lemontu, je to že šesti duhovnik slovenskega rodu.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevkultura

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|20. 7. 2024
Pred 16. nedeljo med letom

V duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor mariborskega nadškofa metropolita Alojzija Cvikla. Sledila je molitev 1. nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za vse bolnike, invalide in ostarele. Zadnje dejanje je bila Radijska kateheza za bolnike in ostarele, ki je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek, potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Nekaj več ste slišali tudi o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka pogovor po telefonu z duhovnikom. 

Pred 16. nedeljo med letom

V duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor mariborskega nadškofa metropolita Alojzija Cvikla. Sledila je molitev 1. nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za vse bolnike, invalide in ostarele. Zadnje dejanje je bila Radijska kateheza za bolnike in ostarele, ki je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek, potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Nekaj več ste slišali tudi o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka pogovor po telefonu z duhovnikom. 

Franci Trstenjak

duhovnostpogovorodnosi

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|20. 7. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|20. 7. 2024
Marta Toplak

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati. 

Marta Toplak

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati. 

Nataša Ličen

spominživljenjeodnosidružbakmetijstvovzgojapogovor

Za življenje

VEČ ...|20. 7. 2024
Gosta oddaje - Verena in Andrej Perko

Čas počitnic - ko se lahko posvetimo sebi.

Gosta oddaje - Verena in Andrej Perko

Čas počitnic - ko se lahko posvetimo sebi.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost