Pogovor z Nives Fabčič

Naša gostja kljub cerebralni paralizi aktivno sodeluje v župniji. Povprašali smo jo, kako je poučevati verouk, ter kako se spominja let, ko je kot animatorka sodelovala na oratoriju. Zaupala nam je, kaj ji pomenijo srečanja misijonske skupine ter dejavnost v Krščanskem bratstvu bolnikov in invalidov in kako se spominja potovanja v Kanado.

Mozaik dneva dne 22. 9.

• Cene energentov močno naraščajo, evropski ministri za energijo iščejo alternativne vire.
• Vlada in Velenjčani iščejo soglasje o letu zapiranja rudnika.
• Bolniki s krvnimi raki dobili spletno platformo za pravočasne posvete s strokovnjaki.
• VREME: Ponoči se bo večinoma zjasnilo, čez dan več oblačnosti le v zahodnih krajih.

Utrip dneva dne 13. 8.

• Sistem PCT pogoj za relativno normalno življenje v jeseni; po 23. avgustu bodo teste zaposlenim plačevali delodajalci, ki pa temu nasprotujejo.
• Dr. Potočnik: Med hospitaliziranimi covidnimi bolniki prevladuje mlajša generacija.
• Talibani se približujejo Kabulu. ZDA in Velika Britanija umikata svoje diplomatsko osebje.
• Mineva 60 let od postavitve zidu, ki je postal simbol delitve med hladno vojno.
• Vreme: Pretežno jasno, do vključno ponedeljka po nižinah sredi dneva in popoldne velika toplotna obremenitev.
• V ZDA ljudem z oslabljenim imunskim sistemom svetujejo poživitveni odmerek cepiva proti covidu.
• V prvem polletju v nesrečah življenje izgubilo 4500 oseb, škode je bilo za 77 milijard dolarjev.
• ŠPORT: Nogometaše Mure čaka evropska jesen, Olimpija obstala v kvalifikacijah.

Mozaik dneva dne 4. 8.

• Bolniki s covidom-19 v slovenskih bolnišnicah večinoma starejši, nekaj tudi cepljenih; Prihodnji teden na čaka oranžna, čez mesec dni rdeča faza.
• Brezposelnost v Sloveniji se je tudi julija zmanjšala, šesti mesec zapored.
• Plezalka Janja Garnbret zmago v kvalifikacijah v finale za zlato olimpijsko kolajno; Slovenska košarkarska pravljica se bo jutri nadaljevala s polfinalnim obračunom s Francijo.
• Čaka nas pestro nestanovitno vreme, lokalno niso izključeni močnejši nalivi.
• Duhovnik Blaž Franko ob današnjem godu sv. Janeza Marija Vianneya o lepoti duhovniškega poklica.

Utrip dneva dne 29. 7.

• Dr. Mateja Logar: Trenutno hospitalizacijo potrebujejo samo bolniki s covidom, ki niso cepljeni.
• Minister za zdravje Janez Poklukar je obiskal mobilno cepilno enoto Kočevje.
• Tudi po svetu beležijo rast okužb z novim koronavirusom; v primerjavi s tednom prej se je število obolelih povečalo za sedem odstotkov.
• Tonin - vlada je sicer manjšinska, a zelo operativna, hkrati pa imamo konstruktivno in destruktivno opozicijo.
• Uprava za informacijsko varnost odslej samostojna služba vlade; direktor zaenkrat isti.
• ŠPORT: Slovenski košarkarji po zmagi nad Japonci že v četrtfinalu olimpijskega turnirja.
• VREME: jutri bo sončno, popoldne možne krajevne nevihte.

Duhovni poklici

Govorili smo o vlogi bolnikov ter celotnega občestva pri duhovnih poklicih. Poleg msgr. Mira Šlibarja, voditelja za pastoralo zdravja pri slovenski škofonski konferenci in lurškega kaplana, je bil tokrat naš gost tudi bogoslovec Matjaž Venta.

Mozaik dneva dne 15. 6.

• Konec epidemije v Sloveniji, a dodatnih sproščanj za zdaj ni na vidiku.
• Dodatkov za javne uslužbence v višini 65 odstotkov ne bo več, ostajajo pa za tiste, ki delajo v neposrednem stiku s covidnimi bolniki.
• Poslanci na izredni seji razdeljeni glede kandidata za pravosodnega ministra Dikaučiča.
• Vrh Evropske unije z Bidnom v znamenju preboja v letalskem sporu.
• Vreme: Pretežno jasno.

Brezje, Slovensko Marijino narodno svetišče

V prvem delu oddaje je bil naš sogovornik rektor Marijinega svetišča na Brezjah, p. Robert Bahčič, ki nam je predstavil romarski utrip, sledil pa je pogovor z urednikom revije Ognjišče mag. Božom Rustjo, ki je povedal več o organiziranju romanj bolnikov in invalidov na Brezje.

Pesem o Bernardki - petinpetdeseti del

Iz massabielske pečine raste bazilika, pred njo pa se zbirajo bolniki v velikem upanju po ozdravljenju. Lurd dobiva podobo, ki jo nosi še danes ...

O sprejemanju bolezni

Metka Klevišar, upokojena zdravnica, ustanoviteljica društva Hospic je med drugim spregovorila tudi o sprejemanju multiple skleroze, s katero že dolgo živi.
Msgr. Miro Šlibar, odgovoren za pastoralo zdravja pri slovenski škofovski konferenci ter lurški kaplan pa nam je med drugim zaupal, kako je postal bolniški duhovnik.

Mozaik dneva dne 6. 4.

• Državni svet brez veta na novelo zakona o vodah; na obzorju dve pobudi za referendum.
• V tretjem valu v bolnišnice mlajši bolniki; populacija srednjih let covid-19 podcenjuje.
• Bask Aranburu dobil drugo etapo dirki po Baskiji, Pogačar tretji, Rogljič ostal v rumenem
• Vreme: Ponoči se bo jasnilo. Jutri bo spremenljivo oblačno z mrzlim jutrom in plohami.

Utrip dneva dne 26. 3.

Slab trend epidemije se nadaljuje, bolnišnice se polnijo z vedno mlajšimi bolniki.

Pod katerimi pogoji so dovoljena bogoslužja na prostem?

Ob včerajšnjem slovesu škofa Piriha številni izrazi sožalja in zahvale za njegovo vztrajnost, skrb in pogum.

Stranki SMC in DeSUS po neuspeli interpelaciji Simonitija dobivata novo podobo.

Načrt za okrevanje pretresali na omizju pri predsedniku države, strokovnjaki si želijo več ambicioznosti.

Vrh EU enotno: Farmacevtska podjetja morajo zagotoviti dogovorjene količine cepiv.

Danes tudi pri nas dan molitve za žrtve spolnih zlorab

Na cestah spet več motoristov; policisti pozivajo k dodatni previdnosti.

ŠPORT: Prvi dan Slovenci v Planici brez medalje; danes že nova priložnost.

VREME: Danes bo pretežno jasno, jutri možne tudi krajevne padavine.

Psihološke posledice covida-19

V prvem delu oddaje smo predstavili izsledke najnovejše slovenske raziskave o tem, kakšno duševno stisko doživljajo ljudje med epidemijo. Ena od glavnih ugotovitev je, da so se težave v drugem valu povečale. Z nami je bila mlada raziskovalka Univerze na Primorskem, asist. Nina Krohne. V drugem delu smo spregovorili o psiholoških težavah po prebolelem covidu 19. O tem za kakšnimi posledicami trpijo bolniki, ki so bili zdravljeni na oddelkih za intenzivno nego, smo govorili s specialistko klinične psihologije na URI Soča asist. dr. Katjo Dular, univ. dipl. psih.

Lurd

Pozornost smo namenili Lurdu, saj smo 11. februarja praznovali god Lurške Matere Božje in svetovni dan bolnikov. Naš gost je bil msgr. Miro Šlibar.

Mozaik dneva dne 12. 2.

• Janša za zdravstvenega ministra predlagal direktorja UKC Ljubljana Janeza Poklukarja, ki je potrdil, da so bolnišnice manj obremenjene s covidnimi bolniki.
• Poslanci zaradi stopnjevanja sovražnosti, izključevanja ter napadov na posameznike in organizacije na podlagi vrednot, prepričanj ali svetovnega nazora zahtevajo sejo.
• Dr. Letnar Černič: Slovenija na področju vladavine prava morda še slabša kot Madžarska in Poljska.
• Vreme: Ponoči bo pretežno jasno, jutri bo precej sončno, vetrovno in mrzlo.

Revije namenjene bolnikom

Predstavili smo nekaj revij, ki so bolnikom, invalidom in njihovim prijateljem lahko v spodbudo in navdih.
Z nami je bil Borut Pohar, urednik revije Prijatelj. Msgr. Miro Šlibar je predstavil list Beseda starejšim, invalidom, bolnim in ne samo njim. Božo Rustja je predstavil rubriko Naši preizkušani bratje v reviji Ognjišče, Franci Petrič pa bo povedal kaj prinaša revija Beseda med nami.

Utrip dneva dne 20. 1.

• Število hospitaliziranih covidnih bolnikov padlo pod 1200, nižje tudi tedensko povprečje okužb. Vlada bo drevi znova preučila omejitvene ukrepe.
• V Sloveniji do zdaj cepljena dva odstotka prebivalcev.
• Zakaj takšen bes levičarskih aktivistov in medijev ob uspehu Zavoda Iskreni na javnem razpisu?
• V naslednjih urah bo Joe Biden nastopil štiriletni mandat 46. predsednika ZDA.
• Papež pozval k svetu brez jedrskega orožja.
• Vreme: Danes in jutri predvsem na zahodu rahel dež, na vzhodu tudi nekaj sonca.
• Britanski sev že v 60 državah; za zdaj peščica okužb znova tudi na Kitajskem.
• V prvem valu epidemije so bolniki umirali sami, zdaj so bolniški duhovniki postali del zdravstvene ekipe.
• ŠPORT: Slovenski rokometaši v drugem delu svetovnega prvenstva uvodoma z Makedonci.

Infektologinja dr. Mateja Logar o težavah po prebolelem covidu-19

Kitajska raziskava, ki so jo izvedli v Vuhanu, mestu, ki naj bi bil izvor novega koronavirusa, je pokazala, da je večina ljudi, ki je bila zaradi covida-19 hospitalizirana, še več mesecev imela simptome bolezni. Ugotavljajo, da sta bila najpogostejša simptoma, ki sta se še pojavljala po hospitalizaciji, utrujenost in nespečnost. Šest mesecev po diagnozi sta se pojavili pri skoraj 30 odstotkih bolnikov. To opažajo tudi v Sloveniji. O težavah s katerimi se srečujejo preboleli covid bolniki je spregovorila infektologinjo dr. Mateja Logar.

Utrip dneva dne 14. 1.

• Janša v primeru večjega poslabšanja epidemiološke slike ne izključuje možnosti popolnega lockdowna.
• Bolnišnice še vedno močno obremenjene s covidnimi bolniki, bojijo se poslabšanja situacije in novega seva koronavirusa.
• Inšpektorji kršitve ukrepov v cerkvah ne zaznavajo; verniki in župniki upoštevajo vsa priporočila.
• V svetu renesansa jedrskega sektorja. Tudi za skupino Gen ključna razvojna prioriteta ostaja projekt drugega bloka jedrske elektrarne Krško.
• Petrič: Ustavna obtožba Trumpa ne bo povezala, ampak še bolj razdelila ZDA.
• Vreme: Popoldne bo večinoma sončno in vetrovno. Jutri bo pretežno jasno.
• VMESNIK:
• Na Švedskem umrlo približno 6200 več ljudi, kot je znašalo povprečje v zadnjih petih letih.
• Italija stroge protikoronske ukrepe podaljšuje do marca.
• Šport: Slovenija na rokometnem svetovnem prvenstvu uvodoma z Južno Korejo.

Ponudi svojo roko siromaku

Besede iz naslova oddaje, zapisane pred približno 2200 leti v Sirahovi knjigi, odmevajo tudi v naš čas. Vabijo nas, da osredotočimo pogled na bistveno in ostanemo srčno srčni! Iztegnjena roka bližnjemu »rojeva kapljice upanja«. V adventni pripravi na Jezusovo rojstvo naj odmevajo besede sv. Matere Terezije: »Nič ni tvojega, vse ti je le zaupano.« V katehezi se bomo pogovarjali z mons. Mirom Šlibarjem.

Papeževa poslanica ubogim

Izvedeli boste kaj je papež napisal v letošnji poslanici ubogim. Slišali boste tudi kako slaba stvar lahko postane dobra.

O osteoporozi

Osteoporoza je zelo pogosta bolezen, zaradi katere imajo bolniki krhke kosti, kar vodi v zlome kolkov, hrbteničnih vretenc in zapestij. Po strokovni oceni sogovornikov je v Sloveniji nezdravljenih kar 60 odstotkov primerov osteoporoze. Gostja zdravstvene Svetovalnice je bila predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije Duša Hlade Zore.

V boju s covidom tudi številni mladi zdravniki

V Splošni bolnišnici Celje se s covid bolniki srečuje mladispecializant infektologije Federico Victor Potočnik. Za naš radioje spregovoril o razmerah na oddelku in poteku epidemije.

Dr. Zvezdana Snoj o duševnih težavah

Gostili smo psihiatrinjo, dr. Zvezdano Snoj, s katero smo se pogovarjali o duševnih težavah s katerimi se ob diagnozi težke bolezni sooči marsikdo. Številne študije so pokazale, da so med bolniki z rakom psihične motnje prav posebej pogoste.

Življenje bolnikov z revmo je lahko ob zgodnji diagnozi, zdravljenju in zdravem življenjskem slogu kakovostno

12. oktobra obeležujemo svetovni dan revmatikov. V Sloveniji zvnetno revmatično boleznijo živi med 40.000 in 60.000 ljudi.Bolnikov z revmatizmom pa je okrog 230.000. Za eno od vrst revmatskihbolezni lahko zbolijo ljudje ne glede na spol in starost. Četudi greza kronične bolezni, ki trajajo vse življenje, lahko bolniki znjimi živijo kakovostno so nedavno povedali na novinarski konferenciv organizaciji Društva revmatikov Slovenije.

Upati si biti gluh, da začutiš Gospoda kot sopotnika, rešitelja in vodnika.

V septembrski katehezi smo razmišljali ob svetopisemskem odlomku Jezus ozdravi gluhonemega (Mr 7,31-37).

Ko se svet ustavi

V tem negotovem času se bliža šola, počitnice in dopusti pa se končujejo. Škof uran se zahvaljuje starejšim.

Marija, ki nas spremlja na poti življenja

Posebno pozornost namenjamo romanjem, ki bogatijo in širijo meje našega običajnega razlaganja in videnja sveta. V katehezi je bil naš sogovornik msgr. Miro Šlibar.

Infektologinja dr. Bojana Beović o zdravljenju bolezni covid-19 in o zapletih pri bolnikih

Novi koronavirus je ves svet spodbudil k tekmi iskanja zdravila in cepiva. Če prvega še ni mogoče pričakovati pa je več uspeha z drugim. Vodja vladne svetovalne skupine za covid-19, infektologinja dr. Bojana Beović ocenjuje, da bi prve rezultate cepiv, ki so trenutno v fazi testiranja lahko imeli do konca leta. Kar zadeva zdravil, pa tako kot drugod po Evropi tudi v Sloveniji ostaja v uporabi do sedaj edino potrjeno zdravilo proti bolezni covid-19, to je remdesivir. Za Radio Ognjišče je Beovićeva spregovorila tudi o tem, kateri so najpogostejši zapleti pri bolnikih s covid-19.

O slepoti

Julijska kateheza za bolnike je posvečena slepim in slabovidnim. O slepoti smo razmišljali s pomočjo evangeljskega odlomka iz Lukovega evangelija (Lk 18,35.37-38.40-42) in ob tem spregovorili tudi o slepoti srca.

Mlajši covid bolniki bolj dovzetni za nastanek možganske kapi

Ukrepe je potrebno upoštevati saj bolezen covid-19 povzroča precejšnje zaplete. Kot je za naš radio dejala infektologinja dr. Mateja Logar so mlajši covid bolniki bolj dovzetni za nastanek možganske kapi, veliko bolnikov pa ima še tedne in mesece težave s splošno kondicijo, z utrujenostjo, do težav prihaja tudi pri spominu.

Je trpljenje Božji dar ali prekletstvo?

So bolniki in invalidi ljudje s posebnimi potrebami ali ljudje s posebnim poslanstvom? Bolnica Cvetana Priol je na poti k oltarju.

dr. Irena Preložnik Zupan

Zdravnica hematologinja, ki dela s študenti in bolniki in svetujezdrav način življenja, gibanje in prijateljevanje!

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov

Izšla je poslanica papeža Frančiška za letošnji 28. svetovni dan bolnikov. Predstavili smo jo v tokratni oddaji.

Z rožnim vencem nad raka

S pomočjo svetopisemskega odlomka (Mt 15, 21-28) smo z msgr. Mirom Šlibarjem razmišljali o veri kanaanske matere in pomenu vztrajne molitve. V katehezi tudi več pričevanj o moči molitve rožnega venca.

Marija, zdravje bolnikov

Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte

Pogovarjali semo se z msgr. Mirom Šlibarjem. Rdeča nit pogovora je stavek iz Markovega enangelija »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!«

Vsi bolniki imajo pravico do varnosti

Pred nekaj dnevi je francosko kasacijsko sodišče odločilo, da je potrebno izstradati in izžejati 42-letnega Vincenta Lamberta, ki je leta 2008 preživel prometno nesrečo.

Vrh slovenskega zdravstva: paliativno oskrbo je treba nujno vključiti v izobraževanje zdravnikov

Paliativno oskrbo je treba vključiti v redni študij medicine, so bili na tiskovni konferenci jasni prvi možje zdravniških organizacij. Znanje spremljanja neozdravljivo bolnega človeka danes namreč zdravniki pridobivajo le na raznih seminarjih. Drug izziv pa je prostorska stiska po bolnišnicah, zaradi katere paliativni bolniki nimajo primerne obravnave.

Ljubljeni Božji otroci v trpljenju in bolezni z Vstalim Gospodom

V katehezi smo se pogovarjali z msgr. Mirom Šlibarjem.

Prenos tradicionalnega romanja bolnikov in invalidov na Brezje 2019

Sveto mašo je vodil nadškof Alojzij Cvikl.

Marija, pomagaj nam sleherni čas

Majska kateheza za bolnike bo v sozvočju z Marijo.

Bolniki in Gospodovo trpljenje

V katehezi za bolnike smo med drugim govorili tudi o tem, kako Gospodovo trpljenje, smrt in vstajenje poživljajo našo vero, utrjujejo upanje in vžigajo ljubezen. Z Vstalim si želimo močnih vstajenjskih doživetij, h katerim je stremela tudi tokratna kateheza. Gostili smo Mira Šlibarja.

Večerni pogovor: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi

V pogovoru, ki so ga oblikovali tudi poslušalci, se je pater Toni Brinjovc dotaknil odnosa do starejših, bolnikov in žalujočih. Povdaril je, da je treba uspoštevati posameznika: njegov način žalovanja.

P. Toni Brinjovc: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi

Pater Toni Brinjovc se je dotaknil z boleznijo preizkušanih ljudi. Bolezen je lahko tudi priložnost in blagoslov. Svoj nagovor je sklenil z mislijo Sv. Edith Stein: Ljubezen da smisel bolečini, bolečina pa poglobi ljubezen.

Drugi pogled - s. Emanuela Žerdin: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi

Ob naslovu šestega dne radijskega misijona Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi, je v Drugem pogledu razmišljala uršulinka s. Emanuela Žerdin, frančiškanka brezmadežnega spočetja.

Naše trpljenje v povezavi s trpljenjem Jezusa Kristusa

Govorili smo z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.

Združenje Onko net pripravilo okroglo mizo: Zaradi bolezni še ob socialno varnost?

Več strokovnjakov je na nedavni okrogli mizi z naslovom »Zaradi bolezni še ob socialno varnost?« opozorilo na težave in izzive, s katerimi se srečujejo bolniki z rakom. Izpostavili so predvsem potrebo po sistemskih in zakonodajnih spremembah, s katerimi bi bolnike lahko spremljali celostno, multidisciplinarno in od prvega dne postavitve diagnoze. Okroglo mizo je pripravilo Združenje slovenskih organizacij bolnikov z rakom ONKO NET. Več o tem pa v pogovoru s predsednico združenja Onko Net Kristino Modic in predsednico združenja Europa Donna Tanjo Španić.

O podhranjenosti

Z nami je bila družinska zdravnica dr. Milena Blaž Kovač, govorili pa smo o podhranjenosti, ki je v času izobilja poseben izziv. Ob dveh milijardah pretežkih ljudi po svetu je namreč samo v Evropi kar 33 milijonov podhranjenih. Govorili smo o pravilni prehranski obravnavi, ki je ključ do zdravja oziroma predstavlja podporo zdravljenju pri bolnikih.

Darilca za onkološke bolnike, ki praznike preživijo v bolnišnici

Združenje slovenskih organizacij bolnikov z rakom OnkoNet je pripravilo dobrodelno akcijo izdelovanja simboličnih darilc za onkološke bolnike, ki bodo praznike preživeli v bolnišnici. Kristina Modic je o tem povedala več.

pridiga nadskof Cvikl bolniki invalidi Puscava

Romanje bolnikov na Brezje, praznovanje svetega Vida, duhovniški dan na Ptujski Gori

Na Brezjah je bilo 50. narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših; svojega zavetnika so praznovali v Šentvidu v Ljubljani in v Vidmu pri Ptuju, duhovniki mariborske metropolije na Ptujski Gori skupaj obhajali dan duhovniškega posvečenja; povabili smo k molitvi za domovino, k molitvi za novomašnike in nove duhovne poklice ter na dan družin novomeške škofije na Zaplaz.

Srčno popuščanje - spec. int. med. Marko Sluga

Srčno popuščanje je bolezen sodobnega časa, število bolnikov se zelo hitro povečuje, že sedaj z njo živi kar 30.000 Slovenk oziroma Slovencev. Znanost prav tako dela hitre korake v razvoju zdravljenja, a uspešni bodo, če bodo bolniki sami poznali dejavnike tveganja. Naš gost je specialist interne medicine dr. Marko Šluga.

Miro Šlibar - Bolniki so del telesa Cerkve

V današnji misijonski Svetovalnici smo gostili bolniškega duhovnika in lurškega kaplana msgr. Mira Šlibarja. V luči glavne teme današnjega dne je razmišljal o bolnikih, ki so del telesa Cerkve. Začel je z mislijo, da moramo vedno znova razumeti kako drobni smo pred veličino Gospoda. Tudi prek pričevanj poslušalk smo spoznavali kako prav je biti blizu bolnim, kako se moramo truditi, da jim stojimo ob strani, jih razumemo in sprejemamo. Dotaknili smo se hospica, opravljanja duhovniške službe v bolnišnicah, strahu pred obiskom duhovnika ali prejemom zakramenta bolniškega maziljenja. Skozi mnoge odgovore se je zrcalila predvsem moč molitve in pomembnost bližine!

6. Misijonski pogovor: Bolj kot izginja ta svet, bolj je v človeku prisotno hrepenenje po duhovnosti!

V sklepnem dejanju predzadnjega dne letošnjega Radijskega misijona smo se znova ustavili ob osrednji temi misijonskega petka, ob spoznanju, da so bolniki del telesa Cerkve. To ni bilo vprašanje, bila je trditev! Trditev, ki se je mnogi zavedajo in trdo delajo zanjo, tudi zato, da bi se vsi zavedali te resnice.

6. Misijonski nagovor: msgr. Miro Šlibar - Bolniki so del telesa Cerkve

V osrednjem nagovoru petkovega misijonskega dne nas nagovarja bolniški duhovnik in lurški kaplan msgr. Miro Šlibar. Prek bogate duhovniške poti, ki jo je v treh desetletjih in več prehodil prav med bolniki, je pravi, da nas opogumlja v spoznanju "Bolniki so del Cerkve".

Drugi pogled: Bolniki niso breme, ampak so del telesa Cerkve - br. Jože Smukavec

»Bolan človek je milost za ta čas, je resničen oltar, na katerem se daruje in pretaka tisto, kar je najbolj potrebno za ta naš trenutek: Zate si vzamem čas. Ob tebi sem.« Tako je v Drugem pogledu razmišljal br. Jože Smukavec.

msgr. Miro Šlibar - Bolniki so del telesa Cerkve

V današnji misijonski Svetovalnici smo gostili bolniškega duhovnika in lurškega kaplana msgr. Mira Šlibarja. V luči glavne teme današnjega dne je razmišljal o bolnikih, ki so del telesa Cerkve. Začel je z mislijo, da moramo vedno znova razumeti kako drobni smo pred veličino Gospoda. Tudi prek pričevanj poslušalk smo spoznavali kako prav je biti blizu bolnim, kako se moramo truditi, da jim stojimo ob strani, jih razumemo in sprejemamo. Dotaknili smo se hospica, opravljanja duhovniške službe v bolnišnicah, strahu pred obiskom duhovnika ali prejemom zakramenta bolniškega maziljenja. Skozi mnoge odgovore se je zrcalila predvsem moč molitve in pomembnost bližine!