Naš gost

VEČ ...|16. 11. 2019
Možgani so kot vesolje

Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.

Možgani so kot vesolje

Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.

družbaizobraževanjepogovorzdravstvo

Naš gost

Možgani so kot vesolje
Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.
VEČ ...|16. 11. 2019
Možgani so kot vesolje
Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorzdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 11. 2019
Sladkorna bolezen -Epidemija našega časa

Vsakih 8 sekund nekdo izgubi družinskega člana zaradi sladkorne bolezni. Zveza društev diabetikov Slovenije zato ob 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni posebno pozornost namenja družinam. Spodbudili so jih k preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni.

Sladkorna bolezen -Epidemija našega časa

Vsakih 8 sekund nekdo izgubi družinskega člana zaradi sladkorne bolezni. Zveza društev diabetikov Slovenije zato ob 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni posebno pozornost namenja družinam. Spodbudili so jih k preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni.

zdravjesladkorna bolezeninfoizobraževanjeotroci

Informativni prispevki

Sladkorna bolezen -Epidemija našega časa
Vsakih 8 sekund nekdo izgubi družinskega člana zaradi sladkorne bolezni. Zveza društev diabetikov Slovenije zato ob 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni posebno pozornost namenja družinam. Spodbudili so jih k preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni.
VEČ ...|14. 11. 2019
Sladkorna bolezen -Epidemija našega časa
Vsakih 8 sekund nekdo izgubi družinskega člana zaradi sladkorne bolezni. Zveza društev diabetikov Slovenije zato ob 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni posebno pozornost namenja družinam. Spodbudili so jih k preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni.

Alen Salihović

zdravjesladkorna bolezeninfoizobraževanjeotroci

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Komentar Časnik.si

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.
VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Franci Feltrin

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|3. 11. 2019
Kakovostna komunikacija

Poleg besed smo opozorili tudi na pomen nebesedne komunikacije, ter na pomen poslušanja in pogovora v času stiske.

Kakovostna komunikacija

Poleg besed smo opozorili tudi na pomen nebesedne komunikacije, ter na pomen poslušanja in pogovora v času stiske.

bolezenpogovorkomunikacijasporočanjezdravje

Klepet z Metko Klevišar

Kakovostna komunikacija
Poleg besed smo opozorili tudi na pomen nebesedne komunikacije, ter na pomen poslušanja in pogovora v času stiske.
VEČ ...|3. 11. 2019
Kakovostna komunikacija
Poleg besed smo opozorili tudi na pomen nebesedne komunikacije, ter na pomen poslušanja in pogovora v času stiske.

Damijana Medved

bolezenpogovorkomunikacijasporočanjezdravje

Radijska kateheza

VEČ ...|19. 10. 2019
Z rožnim vencem nad raka

S pomočjo svetopisemskega odlomka (Mt 15, 21-28) smo z msgr. Mirom Šlibarjem razmišljali o veri kanaanske matere in pomenu vztrajne molitve. V katehezi tudi več pričevanj o moči molitve rožnega venca.

Z rožnim vencem nad raka

S pomočjo svetopisemskega odlomka (Mt 15, 21-28) smo z msgr. Mirom Šlibarjem razmišljali o veri kanaanske matere in pomenu vztrajne molitve. V katehezi tudi več pričevanj o moči molitve rožnega venca.

duhovnostrožni venecrakmolitevbolezenbolniki

Radijska kateheza

Z rožnim vencem nad raka
S pomočjo svetopisemskega odlomka (Mt 15, 21-28) smo z msgr. Mirom Šlibarjem razmišljali o veri kanaanske matere in pomenu vztrajne molitve. V katehezi tudi več pričevanj o moči molitve rožnega venca.
VEČ ...|19. 10. 2019
Z rožnim vencem nad raka
S pomočjo svetopisemskega odlomka (Mt 15, 21-28) smo z msgr. Mirom Šlibarjem razmišljali o veri kanaanske matere in pomenu vztrajne molitve. V katehezi tudi več pričevanj o moči molitve rožnega venca.

Damijana Medved

duhovnostrožni venecrakmolitevbolezenbolniki

Svetovalnica

VEČ ...|17. 10. 2019
Rak dojke - bolezen z dobrim preživetjem

Ob svetovnem mesecu boja proti raku dojk smo v Svetovalnici gostili onkologinjo dr. Simono Borštnar. Govorila je o preventivi, odkrivanju in zdravljenju raka dojk, ki spada med bolezni z dobrim preživetjem. Petletno čisto preživetje je v Sloveniji skoraj 88 % in še narašča. Pomembno pa je zgodnje odkrivanje, pri čemer igra veliko vlogo samopregledovanje - tudi o tem je tekla beseda.

Rak dojke - bolezen z dobrim preživetjem

Ob svetovnem mesecu boja proti raku dojk smo v Svetovalnici gostili onkologinjo dr. Simono Borštnar. Govorila je o preventivi, odkrivanju in zdravljenju raka dojk, ki spada med bolezni z dobrim preživetjem. Petletno čisto preživetje je v Sloveniji skoraj 88 % in še narašča. Pomembno pa je zgodnje odkrivanje, pri čemer igra veliko vlogo samopregledovanje - tudi o tem je tekla beseda.

zdravstvosvetovanjedružbaizobraževanje

Svetovalnica

Rak dojke - bolezen z dobrim preživetjem
Ob svetovnem mesecu boja proti raku dojk smo v Svetovalnici gostili onkologinjo dr. Simono Borštnar. Govorila je o preventivi, odkrivanju in zdravljenju raka dojk, ki spada med bolezni z dobrim preživetjem. Petletno čisto preživetje je v Sloveniji skoraj 88 % in še narašča. Pomembno pa je zgodnje odkrivanje, pri čemer igra veliko vlogo samopregledovanje - tudi o tem je tekla beseda.
VEČ ...|17. 10. 2019
Rak dojke - bolezen z dobrim preživetjem
Ob svetovnem mesecu boja proti raku dojk smo v Svetovalnici gostili onkologinjo dr. Simono Borštnar. Govorila je o preventivi, odkrivanju in zdravljenju raka dojk, ki spada med bolezni z dobrim preživetjem. Petletno čisto preživetje je v Sloveniji skoraj 88 % in še narašča. Pomembno pa je zgodnje odkrivanje, pri čemer igra veliko vlogo samopregledovanje - tudi o tem je tekla beseda.

Blaž Lesnik

zdravstvosvetovanjedružbaizobraževanje

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|6. 10. 2019
Bližnjice k zdravju

Marsikatera bližnjica se lahko na koncu izkažejo za slepo ulico. Govorili smo tudi o alternativnem in komplemetarnem zdravljenju, pa tudi o čudežih in zdravljenju z molitvijo.

Bližnjice k zdravju

Marsikatera bližnjica se lahko na koncu izkažejo za slepo ulico. Govorili smo tudi o alternativnem in komplemetarnem zdravljenju, pa tudi o čudežih in zdravljenju z molitvijo.

Lurdalternativno zdravljenjekomplemantarno zdravljenjebolezen

Klepet z Metko Klevišar

Bližnjice k zdravju
Marsikatera bližnjica se lahko na koncu izkažejo za slepo ulico. Govorili smo tudi o alternativnem in komplemetarnem zdravljenju, pa tudi o čudežih in zdravljenju z molitvijo.
VEČ ...|6. 10. 2019
Bližnjice k zdravju
Marsikatera bližnjica se lahko na koncu izkažejo za slepo ulico. Govorili smo tudi o alternativnem in komplemetarnem zdravljenju, pa tudi o čudežih in zdravljenju z molitvijo.

Damijana Medved

Lurdalternativno zdravljenjekomplemantarno zdravljenjebolezen

Vstani in hodi

VEČ ...|22. 9. 2019
Marija, zdravje bolnikov

Vstani in hodi

Marija, zdravje bolnikov
VEČ ...|22. 9. 2019

Duhovna misel

VEČ ...|4. 9. 2019
Čudna bolezen ...

Simonova tašča pa je imela hudo mrzlico in prosili so ga zanjo. Sklonil se je nadnjo ter zapovedal mrzlici in pustila jo je. (Lk 4, 38)

Čudna bolezen ...

Simonova tašča pa je imela hudo mrzlico in prosili so ga zanjo. Sklonil se je nadnjo ter zapovedal mrzlici in pustila jo je. (Lk 4, 38)

duhovnost

Duhovna misel

Čudna bolezen ...
Simonova tašča pa je imela hudo mrzlico in prosili so ga zanjo. Sklonil se je nadnjo ter zapovedal mrzlici in pustila jo je. (Lk 4, 38)
VEČ ...|4. 9. 2019
Čudna bolezen ...
Simonova tašča pa je imela hudo mrzlico in prosili so ga zanjo. Sklonil se je nadnjo ter zapovedal mrzlici in pustila jo je. (Lk 4, 38)

Gregor Čušin

duhovnost

Radijska kateheza

VEČ ...|17. 8. 2019
Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte

Pogovarjali semo se z msgr. Mirom Šlibarjem. Rdeča nit pogovora je stavek iz Markovega enangelija »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!«

Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte

Pogovarjali semo se z msgr. Mirom Šlibarjem. Rdeča nit pogovora je stavek iz Markovega enangelija »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!«

počitnicedopustbolnikibolezenpočitek

Radijska kateheza

Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte
Pogovarjali semo se z msgr. Mirom Šlibarjem. Rdeča nit pogovora je stavek iz Markovega enangelija »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!«
VEČ ...|17. 8. 2019
Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte
Pogovarjali semo se z msgr. Mirom Šlibarjem. Rdeča nit pogovora je stavek iz Markovega enangelija »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!«

Damijana Medved

počitnicedopustbolnikibolezenpočitek

Radijska kateheza

VEČ ...|20. 7. 2019
Veselje ob srečanjih

Gostilo smo voditelja Medškofijskega odbora za pastoralo zdravja, bolniškega duhovnika Mira Šlibarja.

Veselje ob srečanjih

Gostilo smo voditelja Medškofijskega odbora za pastoralo zdravja, bolniškega duhovnika Mira Šlibarja.

duhovnostbolezenromanje

Radijska kateheza

Veselje ob srečanjih
Gostilo smo voditelja Medškofijskega odbora za pastoralo zdravja, bolniškega duhovnika Mira Šlibarja.
VEČ ...|20. 7. 2019
Veselje ob srečanjih
Gostilo smo voditelja Medškofijskega odbora za pastoralo zdravja, bolniškega duhovnika Mira Šlibarja.

Damijana Medved

duhovnostbolezenromanje

Naš gost

VEČ ...|13. 7. 2019
Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.

Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.

Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.

Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.

pogovordružbaizobraževanjekulturaodnosiduhovnost

Naš gost

Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.
Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.
VEČ ...|13. 7. 2019
Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.
Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.

Nataša Ličen

pogovordružbaizobraževanjekulturaodnosiduhovnost

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|7. 7. 2019
Kako pomembno je prisluhniti sebi

Marsikdaj pridemo do odgovora šele v tišini in molku ... takrat lahko zaslišimo Boga, ki prihaja do nas v lahnem šumenju. Tudi dopustniški čas je lahko čas, ko se končno zares ustavimo in prisluhnemo.

Kako pomembno je prisluhniti sebi

Marsikdaj pridemo do odgovora šele v tišini in molku ... takrat lahko zaslišimo Boga, ki prihaja do nas v lahnem šumenju. Tudi dopustniški čas je lahko čas, ko se končno zares ustavimo in prisluhnemo.

bolezenBogBožji šepettišinaprisluhniti sebiduhovnost

Klepet z Metko Klevišar

Kako pomembno je prisluhniti sebi
Marsikdaj pridemo do odgovora šele v tišini in molku ... takrat lahko zaslišimo Boga, ki prihaja do nas v lahnem šumenju. Tudi dopustniški čas je lahko čas, ko se končno zares ustavimo in prisluhnemo.
VEČ ...|7. 7. 2019
Kako pomembno je prisluhniti sebi
Marsikdaj pridemo do odgovora šele v tišini in molku ... takrat lahko zaslišimo Boga, ki prihaja do nas v lahnem šumenju. Tudi dopustniški čas je lahko čas, ko se končno zares ustavimo in prisluhnemo.

Damijana Medved

bolezenBogBožji šepettišinaprisluhniti sebiduhovnost

Iz Betanije

VEČ ...|17. 6. 2019
Alkoholizem, bolezen družine

Alkoholizem, bolezen družine

pogovorsvetovanje

Iz Betanije

Alkoholizem, bolezen družine
VEČ ...|17. 6. 2019
Alkoholizem, bolezen družine

Mateja Subotičanec

pogovorsvetovanje

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|2. 6. 2019
Naši strahovi

Česa vsega se bojimo in kako se lahko s strahovi soočimo in jih razrešimo.

Naši strahovi

Česa vsega se bojimo in kako se lahko s strahovi soočimo in jih razrešimo.

strahhvaležnostživljenjebolezenstarost

Klepet z Metko Klevišar

Naši strahovi
Česa vsega se bojimo in kako se lahko s strahovi soočimo in jih razrešimo.
VEČ ...|2. 6. 2019
Naši strahovi
Česa vsega se bojimo in kako se lahko s strahovi soočimo in jih razrešimo.

Damijana Medved

strahhvaležnostživljenjebolezenstarost

Via positiva

VEČ ...|30. 5. 2019
Šport je lahko zdravilo

V oddajo Via positiva smo pred svetovnim dnevom športa, ki je zadnji dan maja, povabili para-plezalca Gregorja Selaka, katerega zgodba je dokaz o volji, ki premaga vse. Od otroških let redno trenira in se aktivno ukvarja s športom, pred nekaj leti pa ga je čez noč doletela bolezen. Zakaj, kako to, kaj sem delal narobe?, so bile njegove prve misli. Pot vnovičnega iskanja smisla ni bila lahka, danes je nazaj, ponosno pove, znova je vrhunski športnik, ki se pripravlja na svetovno prvenstvo. Bolezni sem hvaležen, brez nje ne bi bil, kar danes sem. Iskriv in iskren sogovornik.

Šport je lahko zdravilo

V oddajo Via positiva smo pred svetovnim dnevom športa, ki je zadnji dan maja, povabili para-plezalca Gregorja Selaka, katerega zgodba je dokaz o volji, ki premaga vse. Od otroških let redno trenira in se aktivno ukvarja s športom, pred nekaj leti pa ga je čez noč doletela bolezen. Zakaj, kako to, kaj sem delal narobe?, so bile njegove prve misli. Pot vnovičnega iskanja smisla ni bila lahka, danes je nazaj, ponosno pove, znova je vrhunski športnik, ki se pripravlja na svetovno prvenstvo. Bolezni sem hvaležen, brez nje ne bi bil, kar danes sem. Iskriv in iskren sogovornik.

odnosipogovorzdravstvošportpričevanje

Via positiva

Šport je lahko zdravilo
V oddajo Via positiva smo pred svetovnim dnevom športa, ki je zadnji dan maja, povabili para-plezalca Gregorja Selaka, katerega zgodba je dokaz o volji, ki premaga vse. Od otroških let redno trenira in se aktivno ukvarja s športom, pred nekaj leti pa ga je čez noč doletela bolezen. Zakaj, kako to, kaj sem delal narobe?, so bile njegove prve misli. Pot vnovičnega iskanja smisla ni bila lahka, danes je nazaj, ponosno pove, znova je vrhunski športnik, ki se pripravlja na svetovno prvenstvo. Bolezni sem hvaležen, brez nje ne bi bil, kar danes sem. Iskriv in iskren sogovornik.
VEČ ...|30. 5. 2019
Šport je lahko zdravilo
V oddajo Via positiva smo pred svetovnim dnevom športa, ki je zadnji dan maja, povabili para-plezalca Gregorja Selaka, katerega zgodba je dokaz o volji, ki premaga vse. Od otroških let redno trenira in se aktivno ukvarja s športom, pred nekaj leti pa ga je čez noč doletela bolezen. Zakaj, kako to, kaj sem delal narobe?, so bile njegove prve misli. Pot vnovičnega iskanja smisla ni bila lahka, danes je nazaj, ponosno pove, znova je vrhunski športnik, ki se pripravlja na svetovno prvenstvo. Bolezni sem hvaležen, brez nje ne bi bil, kar danes sem. Iskriv in iskren sogovornik.

Nataša Ličen

odnosipogovorzdravstvošportpričevanje

Radijski misijon 2019

VEČ ...|12. 4. 2019
P. Toni Brinjovc: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi

Pater Toni Brinjovc se je dotaknil z boleznijo preizkušanih ljudi. Bolezen je lahko tudi priložnost in blagoslov. Svoj nagovor je sklenil z mislijo Sv. Edith Stein: Ljubezen da smisel bolečini, bolečina pa poglobi ljubezen.

P. Toni Brinjovc: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi

Pater Toni Brinjovc se je dotaknil z boleznijo preizkušanih ljudi. Bolezen je lahko tudi priložnost in blagoslov. Svoj nagovor je sklenil z mislijo Sv. Edith Stein: Ljubezen da smisel bolečini, bolečina pa poglobi ljubezen.

Radijski misijon 2019

Radijski misijon 2019

P. Toni Brinjovc: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi
Pater Toni Brinjovc se je dotaknil z boleznijo preizkušanih ljudi. Bolezen je lahko tudi priložnost in blagoslov. Svoj nagovor je sklenil z mislijo Sv. Edith Stein: Ljubezen da smisel bolečini, bolečina pa poglobi ljubezen.
VEČ ...|12. 4. 2019
P. Toni Brinjovc: Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi
Pater Toni Brinjovc se je dotaknil z boleznijo preizkušanih ljudi. Bolezen je lahko tudi priložnost in blagoslov. Svoj nagovor je sklenil z mislijo Sv. Edith Stein: Ljubezen da smisel bolečini, bolečina pa poglobi ljubezen.

Toni Brinjovc

Radijski misijon 2019

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|7. 4. 2019
Sprejeti odgovornost za svoje življenje

Kako pomembno je sprejeti odgovornost za svoje življenje in samostojno sprejemati odločitve - v bolezni in zdravju. Ne zamudite pogovora - da bomo bolj srečno in zadovoljno živeli.

Sprejeti odgovornost za svoje življenje

Kako pomembno je sprejeti odgovornost za svoje življenje in samostojno sprejemati odločitve - v bolezni in zdravju. Ne zamudite pogovora - da bomo bolj srečno in zadovoljno živeli.

odgovornostodločitvebolezenživljenje

Klepet z Metko Klevišar

Sprejeti odgovornost za svoje življenje
Kako pomembno je sprejeti odgovornost za svoje življenje in samostojno sprejemati odločitve - v bolezni in zdravju. Ne zamudite pogovora - da bomo bolj srečno in zadovoljno živeli.
VEČ ...|7. 4. 2019
Sprejeti odgovornost za svoje življenje
Kako pomembno je sprejeti odgovornost za svoje življenje in samostojno sprejemati odločitve - v bolezni in zdravju. Ne zamudite pogovora - da bomo bolj srečno in zadovoljno živeli.

Damijana Medved

odgovornostodločitvebolezenživljenje

Iz Betanije

VEČ ...|27. 3. 2019
Avtizem

Včasih avtizma niso poznali in nekatere stvari odkrivamo in spoznavamo šele v zadnjem času. Gre za nevrološko motnjo, ki se pojavi pri nekaterih osebah. Kako takim ljudem zdravi lahko olajšajo življenje in kako razumeti osebo z avtistično motnjo nam je povedala Patricija Lovišček.

Avtizem

Včasih avtizma niso poznali in nekatere stvari odkrivamo in spoznavamo šele v zadnjem času. Gre za nevrološko motnjo, ki se pojavi pri nekaterih osebah. Kako takim ljudem zdravi lahko olajšajo življenje in kako razumeti osebo z avtistično motnjo nam je povedala Patricija Lovišček.

avtizembolezen

Iz Betanije

Avtizem
Včasih avtizma niso poznali in nekatere stvari odkrivamo in spoznavamo šele v zadnjem času. Gre za nevrološko motnjo, ki se pojavi pri nekaterih osebah. Kako takim ljudem zdravi lahko olajšajo življenje in kako razumeti osebo z avtistično motnjo nam je povedala Patricija Lovišček.
VEČ ...|27. 3. 2019
Avtizem
Včasih avtizma niso poznali in nekatere stvari odkrivamo in spoznavamo šele v zadnjem času. Gre za nevrološko motnjo, ki se pojavi pri nekaterih osebah. Kako takim ljudem zdravi lahko olajšajo življenje in kako razumeti osebo z avtistično motnjo nam je povedala Patricija Lovišček.

Mateja Subotičanec

avtizembolezen

Radijska kateheza

VEČ ...|15. 3. 2019
Naše trpljenje v povezavi s trpljenjem Jezusa Kristusa

Govorili smo z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.

Naše trpljenje v povezavi s trpljenjem Jezusa Kristusa

Govorili smo z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.

trpljenjebolezenbolnikiduhovnost

Radijska kateheza

Naše trpljenje v povezavi s trpljenjem Jezusa Kristusa
Govorili smo z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.
VEČ ...|15. 3. 2019
Naše trpljenje v povezavi s trpljenjem Jezusa Kristusa
Govorili smo z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.

Damijana Medved

trpljenjebolezenbolnikiduhovnost

Vstani in hodi

VEČ ...|24. 2. 2019
Papeževa poslanica bolnikom

V oddaji boste slišali papeževo poslanico bolnikom in kaj je upokojeni nadškof Alojzij Uran povedal članom Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov.

Papeževa poslanica bolnikom

V oddaji boste slišali papeževo poslanico bolnikom in kaj je upokojeni nadškof Alojzij Uran povedal članom Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov.

bolezeninvalidnost

Vstani in hodi

Papeževa poslanica bolnikom
V oddaji boste slišali papeževo poslanico bolnikom in kaj je upokojeni nadškof Alojzij Uran povedal članom Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov.
VEČ ...|24. 2. 2019
Papeževa poslanica bolnikom
V oddaji boste slišali papeževo poslanico bolnikom in kaj je upokojeni nadškof Alojzij Uran povedal članom Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov.

Tone Planinšek

bolezeninvalidnost

Radijska kateheza

VEČ ...|16. 2. 2019
Papeževa poslanica ob svetovnem dnevu bolnikov in praznik Lurške Matere Božje

Oddajo smo pripravili z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.

Papeževa poslanica ob svetovnem dnevu bolnikov in praznik Lurške Matere Božje

Oddajo smo pripravili z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.

bolezenstarostlurdpapež

Radijska kateheza

Papeževa poslanica ob svetovnem dnevu bolnikov in praznik Lurške Matere Božje
Oddajo smo pripravili z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.
VEČ ...|16. 2. 2019
Papeževa poslanica ob svetovnem dnevu bolnikov in praznik Lurške Matere Božje
Oddajo smo pripravili z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.

Damijana Medved

bolezenstarostlurdpapež

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|3. 2. 2019
Kako udomačiti bolezen

Pomembno je spoznati in sprejeti, da bolezen ni nekaj, kar je zunaj mene in mi je samo naloženo kot breme, ampak je del moje življenjske zgodovine. Morda sicer težko in neprijetno breme, toda kot človek se uresničujem in rastem samo v soočanju z njo.

Kako udomačiti bolezen

Pomembno je spoznati in sprejeti, da bolezen ni nekaj, kar je zunaj mene in mi je samo naloženo kot breme, ampak je del moje življenjske zgodovine. Morda sicer težko in neprijetno breme, toda kot človek se uresničujem in rastem samo v soočanju z njo.

bolezenstarostzdravstvo

Klepet z Metko Klevišar

Kako udomačiti bolezen
Pomembno je spoznati in sprejeti, da bolezen ni nekaj, kar je zunaj mene in mi je samo naloženo kot breme, ampak je del moje življenjske zgodovine. Morda sicer težko in neprijetno breme, toda kot človek se uresničujem in rastem samo v soočanju z njo.
VEČ ...|3. 2. 2019
Kako udomačiti bolezen
Pomembno je spoznati in sprejeti, da bolezen ni nekaj, kar je zunaj mene in mi je samo naloženo kot breme, ampak je del moje življenjske zgodovine. Morda sicer težko in neprijetno breme, toda kot človek se uresničujem in rastem samo v soočanju z njo.

Damijana Medved

bolezenstarostzdravstvo

Doživetja narave

VEČ ...|25. 1. 2019
Jasna Pečjak: v ledene vertikale s polnimi pljuči

V lepoto zaledenelih slapov nas je popeljala gostja, ki se je lednemu plezanju zapisala že pred časom, a jo je bolezen zaustavila. Po presaditvi pljuč se je letos vrnila. Prisluhnite zgodbi Jasne Pečjak!

Jasna Pečjak: v ledene vertikale s polnimi pljuči

V lepoto zaledenelih slapov nas je popeljala gostja, ki se je lednemu plezanju zapisala že pred časom, a jo je bolezen zaustavila. Po presaditvi pljuč se je letos vrnila. Prisluhnite zgodbi Jasne Pečjak!

naravaalpinizemledno plezanjebolezenpresaditev pljuč

Doživetja narave

Jasna Pečjak: v ledene vertikale s polnimi pljuči
V lepoto zaledenelih slapov nas je popeljala gostja, ki se je lednemu plezanju zapisala že pred časom, a jo je bolezen zaustavila. Po presaditvi pljuč se je letos vrnila. Prisluhnite zgodbi Jasne Pečjak!
VEČ ...|25. 1. 2019
Jasna Pečjak: v ledene vertikale s polnimi pljuči
V lepoto zaledenelih slapov nas je popeljala gostja, ki se je lednemu plezanju zapisala že pred časom, a jo je bolezen zaustavila. Po presaditvi pljuč se je letos vrnila. Prisluhnite zgodbi Jasne Pečjak!

Blaž Lesnik

naravaalpinizemledno plezanjebolezenpresaditev pljuč

Radijska kateheza

VEČ ...|19. 1. 2019
Msgr. Miro Šlibar za vse bolne in preizkušane

Vsako trpljenje in preizkušnja človeka naredi večjega, močnejšega, za več pripravljenega.

Msgr. Miro Šlibar za vse bolne in preizkušane

Vsako trpljenje in preizkušnja človeka naredi večjega, močnejšega, za več pripravljenega.

duhovnostbolezenstarost

Radijska kateheza

Msgr. Miro Šlibar za vse bolne in preizkušane
Vsako trpljenje in preizkušnja človeka naredi večjega, močnejšega, za več pripravljenega.
VEČ ...|19. 1. 2019
Msgr. Miro Šlibar za vse bolne in preizkušane
Vsako trpljenje in preizkušnja človeka naredi večjega, močnejšega, za več pripravljenega.

Damijana Medved

duhovnostbolezenstarost

Svetovalnica

VEČ ...|15. 1. 2019
Diagnoza: rak. Kaj pa zdaj?

Kljub temu, da je tudi v Sloveniji, podobno kot v drugih evropskih državah, rak med najpogostejšimi vzroki smrti, se o njem ne pogovarjamo radi. Če se pojavijo težave, si zlasti moški pred njimi zatiskajo oči in ne poiščejo pomoči. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije z več kot 50 prostovoljci pomaga z izkušnjami, organizira samopomoč bolnikov z rakom, ozavešča. Podpredsednica društva Breda Brezovar Goljar in ambasador akcije Pravi moški sta spregovorila o svoji izkušnji soočanja z rakom in pomoči drugim.

Diagnoza: rak. Kaj pa zdaj?

Kljub temu, da je tudi v Sloveniji, podobno kot v drugih evropskih državah, rak med najpogostejšimi vzroki smrti, se o njem ne pogovarjamo radi. Če se pojavijo težave, si zlasti moški pred njimi zatiskajo oči in ne poiščejo pomoči. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije z več kot 50 prostovoljci pomaga z izkušnjami, organizira samopomoč bolnikov z rakom, ozavešča. Podpredsednica društva Breda Brezovar Goljar in ambasador akcije Pravi moški sta spregovorila o svoji izkušnji soočanja z rakom in pomoči drugim.

zdravstvobolezenmoškirak prostate

Svetovalnica

Diagnoza: rak. Kaj pa zdaj?
Kljub temu, da je tudi v Sloveniji, podobno kot v drugih evropskih državah, rak med najpogostejšimi vzroki smrti, se o njem ne pogovarjamo radi. Če se pojavijo težave, si zlasti moški pred njimi zatiskajo oči in ne poiščejo pomoči. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije z več kot 50 prostovoljci pomaga z izkušnjami, organizira samopomoč bolnikov z rakom, ozavešča. Podpredsednica društva Breda Brezovar Goljar in ambasador akcije Pravi moški sta spregovorila o svoji izkušnji soočanja z rakom in pomoči drugim.
VEČ ...|15. 1. 2019
Diagnoza: rak. Kaj pa zdaj?
Kljub temu, da je tudi v Sloveniji, podobno kot v drugih evropskih državah, rak med najpogostejšimi vzroki smrti, se o njem ne pogovarjamo radi. Če se pojavijo težave, si zlasti moški pred njimi zatiskajo oči in ne poiščejo pomoči. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije z več kot 50 prostovoljci pomaga z izkušnjami, organizira samopomoč bolnikov z rakom, ozavešča. Podpredsednica društva Breda Brezovar Goljar in ambasador akcije Pravi moški sta spregovorila o svoji izkušnji soočanja z rakom in pomoči drugim.

Blaž Lesnik

zdravstvobolezenmoškirak prostate

Naš gost

VEČ ...|5. 1. 2019
Mojca Senčar, vse bi ponovila

V oddajo Naš gost smo povabili Mojco Senčar, zdravnico, upokojeno anestizeologinjo, ki je veliko svojega dela in energije vložila v združenje Europa Donna. Je oseba mnogih svetlih presežkov. Ženska, ki s svojim zgledom, ne glede na vse, vedno znova pričuje za življenje, spodbuja in opogumlja predvsem k prebujajočemu in polnemu odnosu do življenja. Je zagovornica preizkušenih v bolezni, ki jih ne samo sliši, temveč čuti z vsakim, ki se sooča z bremenom diagnoze. Že tretjič se z boleznijo bori tudi sama.

Mojca Senčar, vse bi ponovila

V oddajo Naš gost smo povabili Mojco Senčar, zdravnico, upokojeno anestizeologinjo, ki je veliko svojega dela in energije vložila v združenje Europa Donna. Je oseba mnogih svetlih presežkov. Ženska, ki s svojim zgledom, ne glede na vse, vedno znova pričuje za življenje, spodbuja in opogumlja predvsem k prebujajočemu in polnemu odnosu do življenja. Je zagovornica preizkušenih v bolezni, ki jih ne samo sliši, temveč čuti z vsakim, ki se sooča z bremenom diagnoze. Že tretjič se z boleznijo bori tudi sama.

pogovorizobraževanjevrednotevzgojadružbazdravjebolezen

Naš gost

Mojca Senčar, vse bi ponovila
V oddajo Naš gost smo povabili Mojco Senčar, zdravnico, upokojeno anestizeologinjo, ki je veliko svojega dela in energije vložila v združenje Europa Donna. Je oseba mnogih svetlih presežkov. Ženska, ki s svojim zgledom, ne glede na vse, vedno znova pričuje za življenje, spodbuja in opogumlja predvsem k prebujajočemu in polnemu odnosu do življenja. Je zagovornica preizkušenih v bolezni, ki jih ne samo sliši, temveč čuti z vsakim, ki se sooča z bremenom diagnoze. Že tretjič se z boleznijo bori tudi sama.
VEČ ...|5. 1. 2019
Mojca Senčar, vse bi ponovila
V oddajo Naš gost smo povabili Mojco Senčar, zdravnico, upokojeno anestizeologinjo, ki je veliko svojega dela in energije vložila v združenje Europa Donna. Je oseba mnogih svetlih presežkov. Ženska, ki s svojim zgledom, ne glede na vse, vedno znova pričuje za življenje, spodbuja in opogumlja predvsem k prebujajočemu in polnemu odnosu do življenja. Je zagovornica preizkušenih v bolezni, ki jih ne samo sliši, temveč čuti z vsakim, ki se sooča z bremenom diagnoze. Že tretjič se z boleznijo bori tudi sama.

Nataša Ličen

pogovorizobraževanjevrednotevzgojadružbazdravjebolezen

Svetovalnica

VEČ ...|28. 12. 2018
Hepatitis C

Govorili smo o hepatitisu C, ki je ozdravljiva bolezen. Pomembno pa je, da jo pravočasno odkrijemo, saj dolgo ne kaže nobenih znakov. Naša gostja je bila prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Hepatitis C

Govorili smo o hepatitisu C, ki je ozdravljiva bolezen. Pomembno pa je, da jo pravočasno odkrijemo, saj dolgo ne kaže nobenih znakov. Naša gostja je bila prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Hepatitis C
Govorili smo o hepatitisu C, ki je ozdravljiva bolezen. Pomembno pa je, da jo pravočasno odkrijemo, saj dolgo ne kaže nobenih znakov. Naša gostja je bila prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
VEČ ...|28. 12. 2018
Hepatitis C
Govorili smo o hepatitisu C, ki je ozdravljiva bolezen. Pomembno pa je, da jo pravočasno odkrijemo, saj dolgo ne kaže nobenih znakov. Naša gostja je bila prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Blaž Lesnik

svetovanjeizobraževanje

Naš gost

VEČ ...|8. 12. 2018
Sestri Helena in Katarina Urh: Močan zgled sodelovanja in iskrene povezanosti

Na praznik Brezmadežne smo v Radovljici obiskali sestri Katarino in Heleno Urh. Čeprav ali prav zato, ker ju je bolezen že v mladosti za vedno posadila na invalidski voziček, sta polni življenjskega naboja, navdiha in veselja. Ustvarjalni vsaka na svojem področju, šah, vezenje, ilustracije, pisanje, uganke in še mnogo drugega so njune dejavnosti, opravljata jih z vso mero strokovnosti in volje, ki ju premoreta.

Sestri Helena in Katarina Urh: Močan zgled sodelovanja in iskrene povezanosti

Na praznik Brezmadežne smo v Radovljici obiskali sestri Katarino in Heleno Urh. Čeprav ali prav zato, ker ju je bolezen že v mladosti za vedno posadila na invalidski voziček, sta polni življenjskega naboja, navdiha in veselja. Ustvarjalni vsaka na svojem področju, šah, vezenje, ilustracije, pisanje, uganke in še mnogo drugega so njune dejavnosti, opravljata jih z vso mero strokovnosti in volje, ki ju premoreta.

pogovorizobraževanjevrednotevzgojadružba

Naš gost

Sestri Helena in Katarina Urh: Močan zgled sodelovanja in iskrene povezanosti
Na praznik Brezmadežne smo v Radovljici obiskali sestri Katarino in Heleno Urh. Čeprav ali prav zato, ker ju je bolezen že v mladosti za vedno posadila na invalidski voziček, sta polni življenjskega naboja, navdiha in veselja. Ustvarjalni vsaka na svojem področju, šah, vezenje, ilustracije, pisanje, uganke in še mnogo drugega so njune dejavnosti, opravljata jih z vso mero strokovnosti in volje, ki ju premoreta.
VEČ ...|8. 12. 2018
Sestri Helena in Katarina Urh: Močan zgled sodelovanja in iskrene povezanosti
Na praznik Brezmadežne smo v Radovljici obiskali sestri Katarino in Heleno Urh. Čeprav ali prav zato, ker ju je bolezen že v mladosti za vedno posadila na invalidski voziček, sta polni življenjskega naboja, navdiha in veselja. Ustvarjalni vsaka na svojem področju, šah, vezenje, ilustracije, pisanje, uganke in še mnogo drugega so njune dejavnosti, opravljata jih z vso mero strokovnosti in volje, ki ju premoreta.

Nataša Ličen

pogovorizobraževanjevrednotevzgojadružba

Petkov večer

VEČ ...|9. 11. 2018
70 let Aleksandra Mežka

Petkov večer, v katerem smo gostili jubilanta Aleksandra Mežka. Čez dober teden dni bo namreč, s koncertom v ljubljanski Operi, praznoval okroglih sedemdeset let. Kramljali smo o razpetosti med Anglijo in Slovenijo, o srcu, ki je vedno bílo slovensko in o domači besedi, ki mu neizmerno veliko pomeni. Zaupal nam je kako ga je okrepila bolezen, ki jo je premagal, in koliko lepega doživlja, ko vzame v naročje svojega vnuka.

70 let Aleksandra Mežka

Petkov večer, v katerem smo gostili jubilanta Aleksandra Mežka. Čez dober teden dni bo namreč, s koncertom v ljubljanski Operi, praznoval okroglih sedemdeset let. Kramljali smo o razpetosti med Anglijo in Slovenijo, o srcu, ki je vedno bílo slovensko in o domači besedi, ki mu neizmerno veliko pomeni. Zaupal nam je kako ga je okrepila bolezen, ki jo je premagal, in koliko lepega doživlja, ko vzame v naročje svojega vnuka.

glasbapogovor

Petkov večer

70 let Aleksandra Mežka
Petkov večer, v katerem smo gostili jubilanta Aleksandra Mežka. Čez dober teden dni bo namreč, s koncertom v ljubljanski Operi, praznoval okroglih sedemdeset let. Kramljali smo o razpetosti med Anglijo in Slovenijo, o srcu, ki je vedno bílo slovensko in o domači besedi, ki mu neizmerno veliko pomeni. Zaupal nam je kako ga je okrepila bolezen, ki jo je premagal, in koliko lepega doživlja, ko vzame v naročje svojega vnuka.
VEČ ...|9. 11. 2018
70 let Aleksandra Mežka
Petkov večer, v katerem smo gostili jubilanta Aleksandra Mežka. Čez dober teden dni bo namreč, s koncertom v ljubljanski Operi, praznoval okroglih sedemdeset let. Kramljali smo o razpetosti med Anglijo in Slovenijo, o srcu, ki je vedno bílo slovensko in o domači besedi, ki mu neizmerno veliko pomeni. Zaupal nam je kako ga je okrepila bolezen, ki jo je premagal, in koliko lepega doživlja, ko vzame v naročje svojega vnuka.

Jure Sešek

glasbapogovor

Iz Betanije

VEČ ...|12. 10. 2018
Bolezen otroka in srečanje z izvirom

V tednu za življenje je spregovorila Mojca Mejak, mama štirih otrok. Z možem sta se sedem let nazaj srečala z boleznijo njune prvorojenke, ki je zbolela za hudo obliko levkemije. Danes sta hvaležna...

Bolezen otroka in srečanje z izvirom

V tednu za življenje je spregovorila Mojca Mejak, mama štirih otrok. Z možem sta se sedem let nazaj srečala z boleznijo njune prvorojenke, ki je zbolela za hudo obliko levkemije. Danes sta hvaležna...

duhovnostpogovorbolezenvera

Iz Betanije

Bolezen otroka in srečanje z izvirom
V tednu za življenje je spregovorila Mojca Mejak, mama štirih otrok. Z možem sta se sedem let nazaj srečala z boleznijo njune prvorojenke, ki je zbolela za hudo obliko levkemije. Danes sta hvaležna...
VEČ ...|12. 10. 2018
Bolezen otroka in srečanje z izvirom
V tednu za življenje je spregovorila Mojca Mejak, mama štirih otrok. Z možem sta se sedem let nazaj srečala z boleznijo njune prvorojenke, ki je zbolela za hudo obliko levkemije. Danes sta hvaležna...

Blaž Lesnik

duhovnostpogovorbolezenvera

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|19. 9. 2018
Na šarko odporne sorte sliv

Katere so sorte sliv, ki so odporne na bolezen šarko, je pojasnil Davor Mrzlić, vodja Sadjarskega centra Bilje, ki deluje v okviru KGZ Nova Gorica.

Na šarko odporne sorte sliv

Katere so sorte sliv, ki so odporne na bolezen šarko, je pojasnil Davor Mrzlić, vodja Sadjarskega centra Bilje, ki deluje v okviru KGZ Nova Gorica.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Na šarko odporne sorte sliv
Katere so sorte sliv, ki so odporne na bolezen šarko, je pojasnil Davor Mrzlić, vodja Sadjarskega centra Bilje, ki deluje v okviru KGZ Nova Gorica.
VEČ ...|19. 9. 2018
Na šarko odporne sorte sliv
Katere so sorte sliv, ki so odporne na bolezen šarko, je pojasnil Davor Mrzlić, vodja Sadjarskega centra Bilje, ki deluje v okviru KGZ Nova Gorica.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|14. 9. 2018
Nevarnosti tehnologije v otroških in mladostniških letih

Več kot polovica otrok prosti čas preživlja v virtualnem svetu. Odkrivamo nove oblike odvisnosti in bolezenska stanja. Nova tehnologija ni grožnja, je orodje, ki postane nevarno, ko ga zamenjujemo za realnost, ko ga ne uporabljamo za delo ampak za zabavo. Odvisnost s Facebookom je na prvem mestu, pravi terapevt Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica.

Nevarnosti tehnologije v otroških in mladostniških letih

Več kot polovica otrok prosti čas preživlja v virtualnem svetu. Odkrivamo nove oblike odvisnosti in bolezenska stanja. Nova tehnologija ni grožnja, je orodje, ki postane nevarno, ko ga zamenjujemo za realnost, ko ga ne uporabljamo za delo ampak za zabavo. Odvisnost s Facebookom je na prvem mestu, pravi terapevt Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica.

svetovanjeizobraževanjemladi

Svetovalnica

Nevarnosti tehnologije v otroških in mladostniških letih
Več kot polovica otrok prosti čas preživlja v virtualnem svetu. Odkrivamo nove oblike odvisnosti in bolezenska stanja. Nova tehnologija ni grožnja, je orodje, ki postane nevarno, ko ga zamenjujemo za realnost, ko ga ne uporabljamo za delo ampak za zabavo. Odvisnost s Facebookom je na prvem mestu, pravi terapevt Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica.
VEČ ...|14. 9. 2018
Nevarnosti tehnologije v otroških in mladostniških letih
Več kot polovica otrok prosti čas preživlja v virtualnem svetu. Odkrivamo nove oblike odvisnosti in bolezenska stanja. Nova tehnologija ni grožnja, je orodje, ki postane nevarno, ko ga zamenjujemo za realnost, ko ga ne uporabljamo za delo ampak za zabavo. Odvisnost s Facebookom je na prvem mestu, pravi terapevt Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica.

Nataša Ličen

svetovanjeizobraževanjemladi

Svetovalnica

VEČ ...|24. 5. 2018
Srčno popuščanje - spec. int. med. Marko Sluga

Srčno popuščanje je bolezen sodobnega časa, število bolnikov se zelo hitro povečuje, že sedaj z njo živi kar 30.000 Slovenk oziroma Slovencev. Znanost prav tako dela hitre korake v razvoju zdravljenja, a uspešni bodo, če bodo bolniki sami poznali dejavnike tveganja. Naš gost je specialist interne medicine dr. Marko Šluga.

Srčno popuščanje - spec. int. med. Marko Sluga

Srčno popuščanje je bolezen sodobnega časa, število bolnikov se zelo hitro povečuje, že sedaj z njo živi kar 30.000 Slovenk oziroma Slovencev. Znanost prav tako dela hitre korake v razvoju zdravljenja, a uspešni bodo, če bodo bolniki sami poznali dejavnike tveganja. Naš gost je specialist interne medicine dr. Marko Šluga.

Svetovalnica

Srčno popuščanje - spec. int. med. Marko Sluga
Srčno popuščanje je bolezen sodobnega časa, število bolnikov se zelo hitro povečuje, že sedaj z njo živi kar 30.000 Slovenk oziroma Slovencev. Znanost prav tako dela hitre korake v razvoju zdravljenja, a uspešni bodo, če bodo bolniki sami poznali dejavnike tveganja. Naš gost je specialist interne medicine dr. Marko Šluga.
VEČ ...|24. 5. 2018
Srčno popuščanje - spec. int. med. Marko Sluga
Srčno popuščanje je bolezen sodobnega časa, število bolnikov se zelo hitro povečuje, že sedaj z njo živi kar 30.000 Slovenk oziroma Slovencev. Znanost prav tako dela hitre korake v razvoju zdravljenja, a uspešni bodo, če bodo bolniki sami poznali dejavnike tveganja. Naš gost je specialist interne medicine dr. Marko Šluga.

Blaž Lesnik

Svetovalnica

VEČ ...|8. 5. 2018
Vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink

Tokrat smo se posvetili paliativni oskrbi. Gre za oskrbo oseb, ki imajo kronično neozdravljivo bolezen in jim njihove življenjske funkcije hitro pešajo. Svojcev, ki bi zanje skrbeli, nimajo na razpolago, v bolnišnicah marsikje oddelkov zanje ni, zato je edina pot hiša Hospic. V našem studiu bo gostja Tatjana Fink iz Ljubhospica v Ljubljani.

Vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink

Tokrat smo se posvetili paliativni oskrbi. Gre za oskrbo oseb, ki imajo kronično neozdravljivo bolezen in jim njihove življenjske funkcije hitro pešajo. Svojcev, ki bi zanje skrbeli, nimajo na razpolago, v bolnišnicah marsikje oddelkov zanje ni, zato je edina pot hiša Hospic. V našem studiu bo gostja Tatjana Fink iz Ljubhospica v Ljubljani.

paliativna oskrba

Svetovalnica

Vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink
Tokrat smo se posvetili paliativni oskrbi. Gre za oskrbo oseb, ki imajo kronično neozdravljivo bolezen in jim njihove življenjske funkcije hitro pešajo. Svojcev, ki bi zanje skrbeli, nimajo na razpolago, v bolnišnicah marsikje oddelkov zanje ni, zato je edina pot hiša Hospic. V našem studiu bo gostja Tatjana Fink iz Ljubhospica v Ljubljani.
VEČ ...|8. 5. 2018
Vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink
Tokrat smo se posvetili paliativni oskrbi. Gre za oskrbo oseb, ki imajo kronično neozdravljivo bolezen in jim njihove življenjske funkcije hitro pešajo. Svojcev, ki bi zanje skrbeli, nimajo na razpolago, v bolnišnicah marsikje oddelkov zanje ni, zato je edina pot hiša Hospic. V našem studiu bo gostja Tatjana Fink iz Ljubhospica v Ljubljani.

Tanja Dominko

paliativna oskrba

Svetovalnica

VEČ ...|30. 4. 2018
dr. Tjaša Vižintin Cuderman - Srčna in možganska kap

V Svetovalnici smo govorili o možganski in srčni kapi ter tveganjih za nastanek tromboze. O omenjenem in kako lahko pomagamo ob teh bolezenskih stanjih, je za naš radio spregovorila kardiologinja dr. Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med., zaposlena na Kliničnem oddelku za žilne bolezni na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in podpredsednica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

dr. Tjaša Vižintin Cuderman - Srčna in možganska kap

V Svetovalnici smo govorili o možganski in srčni kapi ter tveganjih za nastanek tromboze. O omenjenem in kako lahko pomagamo ob teh bolezenskih stanjih, je za naš radio spregovorila kardiologinja dr. Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med., zaposlena na Kliničnem oddelku za žilne bolezni na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in podpredsednica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Svetovalnica

dr. Tjaša Vižintin Cuderman - Srčna in možganska kap
V Svetovalnici smo govorili o možganski in srčni kapi ter tveganjih za nastanek tromboze. O omenjenem in kako lahko pomagamo ob teh bolezenskih stanjih, je za naš radio spregovorila kardiologinja dr. Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med., zaposlena na Kliničnem oddelku za žilne bolezni na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in podpredsednica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.
VEČ ...|30. 4. 2018
dr. Tjaša Vižintin Cuderman - Srčna in možganska kap
V Svetovalnici smo govorili o možganski in srčni kapi ter tveganjih za nastanek tromboze. O omenjenem in kako lahko pomagamo ob teh bolezenskih stanjih, je za naš radio spregovorila kardiologinja dr. Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med., zaposlena na Kliničnem oddelku za žilne bolezni na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in podpredsednica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Andrej Šinko

Mladoskop

VEČ ...|26. 4. 2018
Pričevanje - Helena Rozman

Spoznali smo mlado ženo Heleno Rozman. Njena zgodba je v navdih mnogim. Je polno aktivna, zaposlena v šoli, doma predana žena in mamica petih otrok, in izredna borka za življenje, premagala je bolezen rak.

Pričevanje - Helena Rozman

Spoznali smo mlado ženo Heleno Rozman. Njena zgodba je v navdih mnogim. Je polno aktivna, zaposlena v šoli, doma predana žena in mamica petih otrok, in izredna borka za življenje, premagala je bolezen rak.

mladipričevanje

Mladoskop

Pričevanje - Helena Rozman
Spoznali smo mlado ženo Heleno Rozman. Njena zgodba je v navdih mnogim. Je polno aktivna, zaposlena v šoli, doma predana žena in mamica petih otrok, in izredna borka za življenje, premagala je bolezen rak.
VEČ ...|26. 4. 2018
Pričevanje - Helena Rozman
Spoznali smo mlado ženo Heleno Rozman. Njena zgodba je v navdih mnogim. Je polno aktivna, zaposlena v šoli, doma predana žena in mamica petih otrok, in izredna borka za življenje, premagala je bolezen rak.

Nataša Ličen

mladipričevanje

Za sožitje

VEČ ...|24. 4. 2018
Za sožitje dne 24. 4. 2018

Prof. dr. Jože Ramovš je ob prazniku sv. Jožefa spregovoril o vrednoti dela. Je le-to še vrednota? Če, v kakšnem pomenu? Kako zori veselje do dela? Poznamo več vrst dela, med bolj zahtevnimi je gotovo tudi delo na sebi in delo za boljše odnose.

Za sožitje dne 24. 4. 2018

Prof. dr. Jože Ramovš je ob prazniku sv. Jožefa spregovoril o vrednoti dela. Je le-to še vrednota? Če, v kakšnem pomenu? Kako zori veselje do dela? Poznamo več vrst dela, med bolj zahtevnimi je gotovo tudi delo na sebi in delo za boljše odnose.

Izobraževanjevzgojasvetovanje

Za sožitje

Za sožitje dne 24. 4. 2018
Prof. dr. Jože Ramovš je ob prazniku sv. Jožefa spregovoril o vrednoti dela. Je le-to še vrednota? Če, v kakšnem pomenu? Kako zori veselje do dela? Poznamo več vrst dela, med bolj zahtevnimi je gotovo tudi delo na sebi in delo za boljše odnose.
VEČ ...|24. 4. 2018
Za sožitje dne 24. 4. 2018
Prof. dr. Jože Ramovš je ob prazniku sv. Jožefa spregovoril o vrednoti dela. Je le-to še vrednota? Če, v kakšnem pomenu? Kako zori veselje do dela? Poznamo več vrst dela, med bolj zahtevnimi je gotovo tudi delo na sebi in delo za boljše odnose.

Nataša Ličen

Izobraževanjevzgojasvetovanje

Doživetja narave

VEČ ...|13. 4. 2018
Alpinista Roman Benet in Nives Meroi

V Doživetjih narave smo gostili prvi zakonski par, ki je stal na vseh osemtisočakih. Alpinista Roman Benet in Nives Meroi sta maja lani uspešno, pošteno do sebe in gore, zaključila zbirko najvišjih. In v slogu sta dodala še 15. osemtisočak, Romanovo bolezen, ki sta jo skupaj premagala. Spregovorila sta tudi, kako deluje njun odnos visoko na gori, kjer primanjkuje kisika.

Alpinista Roman Benet in Nives Meroi

V Doživetjih narave smo gostili prvi zakonski par, ki je stal na vseh osemtisočakih. Alpinista Roman Benet in Nives Meroi sta maja lani uspešno, pošteno do sebe in gore, zaključila zbirko najvišjih. In v slogu sta dodala še 15. osemtisočak, Romanovo bolezen, ki sta jo skupaj premagala. Spregovorila sta tudi, kako deluje njun odnos visoko na gori, kjer primanjkuje kisika.

Doživetja narave

Alpinista Roman Benet in Nives Meroi
V Doživetjih narave smo gostili prvi zakonski par, ki je stal na vseh osemtisočakih. Alpinista Roman Benet in Nives Meroi sta maja lani uspešno, pošteno do sebe in gore, zaključila zbirko najvišjih. In v slogu sta dodala še 15. osemtisočak, Romanovo bolezen, ki sta jo skupaj premagala. Spregovorila sta tudi, kako deluje njun odnos visoko na gori, kjer primanjkuje kisika.
VEČ ...|13. 4. 2018
Alpinista Roman Benet in Nives Meroi
V Doživetjih narave smo gostili prvi zakonski par, ki je stal na vseh osemtisočakih. Alpinista Roman Benet in Nives Meroi sta maja lani uspešno, pošteno do sebe in gore, zaključila zbirko najvišjih. In v slogu sta dodala še 15. osemtisočak, Romanovo bolezen, ki sta jo skupaj premagala. Spregovorila sta tudi, kako deluje njun odnos visoko na gori, kjer primanjkuje kisika.

Blaž Lesnik

Globine

VEČ ...|10. 4. 2018
Ozdravljenje notranjih ran - Janez Rus

Rane, ki jih je moral apostol Tomaž videti na Jezusovih rokah, so bile vstopna točka na poti učenčeve osebne vere. Kaj so naše rane, jih želimo videti in kdo jih lahko zdravi? Rane kot vstopna točka v napredovanje v veri. Kaj je bolezen, kaj duhovno zdravje in moč? Kje lahko dobimo zdravilo in popotnico za naprej? Na vprašanja je odgovarjal duhovnik Janez Rus.

Ozdravljenje notranjih ran - Janez Rus

Rane, ki jih je moral apostol Tomaž videti na Jezusovih rokah, so bile vstopna točka na poti učenčeve osebne vere. Kaj so naše rane, jih želimo videti in kdo jih lahko zdravi? Rane kot vstopna točka v napredovanje v veri. Kaj je bolezen, kaj duhovno zdravje in moč? Kje lahko dobimo zdravilo in popotnico za naprej? Na vprašanja je odgovarjal duhovnik Janez Rus.

Globine

Ozdravljenje notranjih ran - Janez Rus
Rane, ki jih je moral apostol Tomaž videti na Jezusovih rokah, so bile vstopna točka na poti učenčeve osebne vere. Kaj so naše rane, jih želimo videti in kdo jih lahko zdravi? Rane kot vstopna točka v napredovanje v veri. Kaj je bolezen, kaj duhovno zdravje in moč? Kje lahko dobimo zdravilo in popotnico za naprej? Na vprašanja je odgovarjal duhovnik Janez Rus.
VEČ ...|10. 4. 2018
Ozdravljenje notranjih ran - Janez Rus
Rane, ki jih je moral apostol Tomaž videti na Jezusovih rokah, so bile vstopna točka na poti učenčeve osebne vere. Kaj so naše rane, jih želimo videti in kdo jih lahko zdravi? Rane kot vstopna točka v napredovanje v veri. Kaj je bolezen, kaj duhovno zdravje in moč? Kje lahko dobimo zdravilo in popotnico za naprej? Na vprašanja je odgovarjal duhovnik Janez Rus.

Blaž Lesnik

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|18. 3. 2018
Življenjski realizem

V marčevski oddaji Klepet z Metko Klevišar smo pozornost usmerili v življenjski realizem, saj tisti, ki vidi življenje takšno, kot je - lažje živi. Realizem je še posebej dobrodošel ob staranju in ob bolezni; človek bi se moral zavedati, da bo vsako leto starejši in ne more pričakovati, da bo vsako leto boljši. Ve in upa, da se bo huda bolezen pozdravila, hkrati pa se zaveda, da ni nujno tako.

Življenjski realizem

V marčevski oddaji Klepet z Metko Klevišar smo pozornost usmerili v življenjski realizem, saj tisti, ki vidi življenje takšno, kot je - lažje živi. Realizem je še posebej dobrodošel ob staranju in ob bolezni; človek bi se moral zavedati, da bo vsako leto starejši in ne more pričakovati, da bo vsako leto boljši. Ve in upa, da se bo huda bolezen pozdravila, hkrati pa se zaveda, da ni nujno tako.

življenjestarostvzgojaživljenjski realizem

Klepet z Metko Klevišar

Življenjski realizem
V marčevski oddaji Klepet z Metko Klevišar smo pozornost usmerili v življenjski realizem, saj tisti, ki vidi življenje takšno, kot je - lažje živi. Realizem je še posebej dobrodošel ob staranju in ob bolezni; človek bi se moral zavedati, da bo vsako leto starejši in ne more pričakovati, da bo vsako leto boljši. Ve in upa, da se bo huda bolezen pozdravila, hkrati pa se zaveda, da ni nujno tako.
VEČ ...|18. 3. 2018
Življenjski realizem
V marčevski oddaji Klepet z Metko Klevišar smo pozornost usmerili v življenjski realizem, saj tisti, ki vidi življenje takšno, kot je - lažje živi. Realizem je še posebej dobrodošel ob staranju in ob bolezni; človek bi se moral zavedati, da bo vsako leto starejši in ne more pričakovati, da bo vsako leto boljši. Ve in upa, da se bo huda bolezen pozdravila, hkrati pa se zaveda, da ni nujno tako.

Damijana Medved

življenjestarostvzgojaživljenjski realizem

Pogovor o

VEČ ...|28. 2. 2018
Slovenska vojska – komentarji in načrti

Beseda je tokrat tekla o razmerah v Slovenski vojski po zadnji spremembi na čelu Generalštaba. Zanimalo nas je, kako na to plat delovanja naše države gledajo različni politiki ali pa tisti, ki so šele na poti do tja. V studio smo namreč povabili predstavnike Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije, Liste Marjana Šarca, Liste Bojana Požarja in stranke Dobra država.

Slovenska vojska – komentarji in načrti

Beseda je tokrat tekla o razmerah v Slovenski vojski po zadnji spremembi na čelu Generalštaba. Zanimalo nas je, kako na to plat delovanja naše države gledajo različni politiki ali pa tisti, ki so šele na poti do tja. V studio smo namreč povabili predstavnike Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije, Liste Marjana Šarca, Liste Bojana Požarja in stranke Dobra država.

Pogovor o

Slovenska vojska – komentarji in načrti
Beseda je tokrat tekla o razmerah v Slovenski vojski po zadnji spremembi na čelu Generalštaba. Zanimalo nas je, kako na to plat delovanja naše države gledajo različni politiki ali pa tisti, ki so šele na poti do tja. V studio smo namreč povabili predstavnike Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije, Liste Marjana Šarca, Liste Bojana Požarja in stranke Dobra država.
VEČ ...|28. 2. 2018
Slovenska vojska – komentarji in načrti
Beseda je tokrat tekla o razmerah v Slovenski vojski po zadnji spremembi na čelu Generalštaba. Zanimalo nas je, kako na to plat delovanja naše države gledajo različni politiki ali pa tisti, ki so šele na poti do tja. V studio smo namreč povabili predstavnike Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije, Liste Marjana Šarca, Liste Bojana Požarja in stranke Dobra država.

Tanja Dominko

Svetovalnica

VEČ ...|5. 2. 2018
Motnje spanja - dr. Leja Dolenc Grošelj

V zdravstveni Svetovalnici smo govorili o motnjah spanja. Strokovnjaki poudarjajo, da je pomembno predvsem to, da se zjutraj zbudimo spočiti. Obstaja več kot 80 različnih bolezenskih motenj spanja. Kakšne so posledice za zdravje, če spimo slabo ali premalo? Naša gostja je bila dr. Leja Dolenc Grošelj, vodja Centra za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo na UKC Ljubljana.

Motnje spanja - dr. Leja Dolenc Grošelj

V zdravstveni Svetovalnici smo govorili o motnjah spanja. Strokovnjaki poudarjajo, da je pomembno predvsem to, da se zjutraj zbudimo spočiti. Obstaja več kot 80 različnih bolezenskih motenj spanja. Kakšne so posledice za zdravje, če spimo slabo ali premalo? Naša gostja je bila dr. Leja Dolenc Grošelj, vodja Centra za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo na UKC Ljubljana.

Svetovalnica

Motnje spanja - dr. Leja Dolenc Grošelj
V zdravstveni Svetovalnici smo govorili o motnjah spanja. Strokovnjaki poudarjajo, da je pomembno predvsem to, da se zjutraj zbudimo spočiti. Obstaja več kot 80 različnih bolezenskih motenj spanja. Kakšne so posledice za zdravje, če spimo slabo ali premalo? Naša gostja je bila dr. Leja Dolenc Grošelj, vodja Centra za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo na UKC Ljubljana.
VEČ ...|5. 2. 2018
Motnje spanja - dr. Leja Dolenc Grošelj
V zdravstveni Svetovalnici smo govorili o motnjah spanja. Strokovnjaki poudarjajo, da je pomembno predvsem to, da se zjutraj zbudimo spočiti. Obstaja več kot 80 različnih bolezenskih motenj spanja. Kakšne so posledice za zdravje, če spimo slabo ali premalo? Naša gostja je bila dr. Leja Dolenc Grošelj, vodja Centra za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo na UKC Ljubljana.

Blaž Lesnik

Kmetijska oddaja

VEČ ...|7. 1. 2018
Vse o cepljenju proti modrikastemu jeziku

Takoj po novem letu se je začelo letošnje cepljenje živali proti Bolezni modrikastega jezika, več o tem pa je povedala mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Vse o cepljenju proti modrikastemu jeziku

Takoj po novem letu se je začelo letošnje cepljenje živali proti Bolezni modrikastega jezika, več o tem pa je povedala mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

bredahrovatinbolezen modrikastega jezikacepljenje

Kmetijska oddaja

Vse o cepljenju proti modrikastemu jeziku
Takoj po novem letu se je začelo letošnje cepljenje živali proti Bolezni modrikastega jezika, več o tem pa je povedala mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
VEČ ...|7. 1. 2018
Vse o cepljenju proti modrikastemu jeziku
Takoj po novem letu se je začelo letošnje cepljenje živali proti Bolezni modrikastega jezika, več o tem pa je povedala mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Robert Božič

bredahrovatinbolezen modrikastega jezikacepljenje

Radijski misijon

VEČ ...|0. 0. 0
Drugi pogled: Bolniki niso breme, ampak so del telesa Cerkve - br. Jože Smukavec

»Bolan človek je milost za ta čas, je resničen oltar, na katerem se daruje in pretaka tisto, kar je najbolj potrebno za ta naš trenutek: Zate si vzamem čas. Ob tebi sem.« Tako je v Drugem pogledu razmišljal br. Jože Smukavec.

Drugi pogled: Bolniki niso breme, ampak so del telesa Cerkve - br. Jože Smukavec

»Bolan človek je milost za ta čas, je resničen oltar, na katerem se daruje in pretaka tisto, kar je najbolj potrebno za ta naš trenutek: Zate si vzamem čas. Ob tebi sem.« Tako je v Drugem pogledu razmišljal br. Jože Smukavec.

Radijski misijon

Drugi pogled: Bolniki niso breme, ampak so del telesa Cerkve - br. Jože Smukavec
»Bolan človek je milost za ta čas, je resničen oltar, na katerem se daruje in pretaka tisto, kar je najbolj potrebno za ta naš trenutek: Zate si vzamem čas. Ob tebi sem.« Tako je v Drugem pogledu razmišljal br. Jože Smukavec.
VEČ ...|0. 0. 0
Drugi pogled: Bolniki niso breme, ampak so del telesa Cerkve - br. Jože Smukavec
»Bolan človek je milost za ta čas, je resničen oltar, na katerem se daruje in pretaka tisto, kar je najbolj potrebno za ta naš trenutek: Zate si vzamem čas. Ob tebi sem.« Tako je v Drugem pogledu razmišljal br. Jože Smukavec.

Radio Ognjišče

Radijski misijon

VEČ ...|0. 0. 0
Drugi pogled: Alek Zwitter - Vedno imamo dve možnosti!

Redki so tisti, ki se niso nikoli znašli v položaju, ko se zdi, da se nam vse podira. Zaradi različnih težav se znajdemo v slepi ulici, včasih je to lahko izguba dela, bližnjega, bolezen, nesreča, depresija... Vse to so situacije, v katerih se znajdemo in ob katerih imamo občutek, da ni poti naprej.

Drugi pogled: Alek Zwitter - Vedno imamo dve možnosti!

Redki so tisti, ki se niso nikoli znašli v položaju, ko se zdi, da se nam vse podira. Zaradi različnih težav se znajdemo v slepi ulici, včasih je to lahko izguba dela, bližnjega, bolezen, nesreča, depresija... Vse to so situacije, v katerih se znajdemo in ob katerih imamo občutek, da ni poti naprej.

Radijski misijon

Drugi pogled: Alek Zwitter - Vedno imamo dve možnosti!
Redki so tisti, ki se niso nikoli znašli v položaju, ko se zdi, da se nam vse podira. Zaradi različnih težav se znajdemo v slepi ulici, včasih je to lahko izguba dela, bližnjega, bolezen, nesreča, depresija... Vse to so situacije, v katerih se znajdemo in ob katerih imamo občutek, da ni poti naprej.
VEČ ...|0. 0. 0
Drugi pogled: Alek Zwitter - Vedno imamo dve možnosti!
Redki so tisti, ki se niso nikoli znašli v položaju, ko se zdi, da se nam vse podira. Zaradi različnih težav se znajdemo v slepi ulici, včasih je to lahko izguba dela, bližnjega, bolezen, nesreča, depresija... Vse to so situacije, v katerih se znajdemo in ob katerih imamo občutek, da ni poti naprej.

Alek Zwitter

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|19. 11. 2019
Thomas Erikson; Intervju z avtorjem svetovne knjižne uspešnice Obkroženi z idioti.

V eni od preteklih oddaj smo že poslušali predstavitev izjemne knjige z naslovom Obkroženi z idioti, tokrat pa smo poslušali intervju, ki smo ga z njim posneli posebej za radio Ognjišče. Erikson: Ko sem bil mlad, se nikoli nisem zares pogledal v ogledalo... Vsi mislimo, da smo nastavljeni na nekakšen osnovni program. Toda ta nam ne omogoča samorefleksije!; Zanimivo je to, da veliko ljudi želi biti rdečih, očitno so jim všeč njihove lastnosti. To so »alfe«, ti so rdeči in vsak bi rad bil »alfa«, toda večina ljudi ni. Na drugi strani pa veliko rdečih ne želi biti tako »rdeč«. Vse življenje namreč poslušajo, kako zelo so agresivni.

Thomas Erikson; Intervju z avtorjem svetovne knjižne uspešnice Obkroženi z idioti.

V eni od preteklih oddaj smo že poslušali predstavitev izjemne knjige z naslovom Obkroženi z idioti, tokrat pa smo poslušali intervju, ki smo ga z njim posneli posebej za radio Ognjišče. Erikson: Ko sem bil mlad, se nikoli nisem zares pogledal v ogledalo... Vsi mislimo, da smo nastavljeni na nekakšen osnovni program. Toda ta nam ne omogoča samorefleksije!; Zanimivo je to, da veliko ljudi želi biti rdečih, očitno so jim všeč njihove lastnosti. To so »alfe«, ti so rdeči in vsak bi rad bil »alfa«, toda večina ljudi ni. Na drugi strani pa veliko rdečih ne želi biti tako »rdeč«. Vse življenje namreč poslušajo, kako zelo so agresivni.

Tadej Sadar

družbaizobraževanjeodnosi

Naš gost

VEČ ...|16. 11. 2019
Možgani so kot vesolje

Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.

Možgani so kot vesolje

Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorzdravstvo

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|17. 11. 2019
Anica Drobnič (1898-1943)

Učiteljica Anica Drobnič je bila edina ženska obsojena na smrt na Kočevskem procesu 1943. O njenem življenju in mučeništvu pa v prispevku p. dr. Metoda Benedika.

Anica Drobnič (1898-1943)

Učiteljica Anica Drobnič je bila edina ženska obsojena na smrt na Kočevskem procesu 1943. O njenem življenju in mučeništvu pa v prispevku p. dr. Metoda Benedika.

Jože Bartolj

Anica Drobnič

Dogodki

VEČ ...|8. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019

Kmetijska oddaja

VEČ ...|17. 11. 2019
Poudarki posveta o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji

24. oktobra se je na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije odvijal Posvet o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Andrejka Krt je v oddaji povzela najbolj pomembne poudarke in ponovno izpostavila pomen Dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

Poudarki posveta o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji

24. oktobra se je na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije odvijal Posvet o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Andrejka Krt je v oddaji povzela najbolj pomembne poudarke in ponovno izpostavila pomen Dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

Slavi Košir

kmetijstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|21. 11. 2019
Kruh, kot ga še ni bilo

Ajda ni žito, ste vedeli to? O tem nas je podučil pek Tomaž Blatnik. V njihovi družinski pekarni uporabljajo drugačno moko, drožijo drugače od večine. Pogovarjali smo se o inovativnih krušnih postopkih, ki se vračajo k tradiciji.

Kruh, kot ga še ni bilo

Ajda ni žito, ste vedeli to? O tem nas je podučil pek Tomaž Blatnik. V njihovi družinski pekarni uporabljajo drugačno moko, drožijo drugače od večine. Pogovarjali smo se o inovativnih krušnih postopkih, ki se vračajo k tradiciji.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|21. 11. 2019
Dodatne zahteve za mlečne izdelke v shemi Izbrana kakovost - kmečki

Sara Ketiš, svetovalka specialistka s KGZ Ptuj, je pojasnila dodatne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati mlečni izdelki s kmetij v shemi Izbrana kakovost - kmečki.

Dodatne zahteve za mlečne izdelke v shemi Izbrana kakovost - kmečki

Sara Ketiš, svetovalka specialistka s KGZ Ptuj, je pojasnila dodatne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati mlečni izdelki s kmetij v shemi Izbrana kakovost - kmečki.

Robert Božič

kmetijstvopolitikasvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|21. 11. 2019
Permakultura v praksi

O tem, kaj permakultura pomeni v praksi smo je pogovarjali z gostom Slavkom Turšičem, sadjarjem in predavateljem z veliko izkušnjami na področju ekološkega, biodinamičnega in permakulturnega sadjarstva.

Permakultura v praksi

O tem, kaj permakultura pomeni v praksi smo je pogovarjali z gostom Slavkom Turšičem, sadjarjem in predavateljem z veliko izkušnjami na področju ekološkega, biodinamičnega in permakulturnega sadjarstva.

Slavi Košir

naravakmetijstvovrtsvetovanje

Bim bam bom

VEČ ...|21. 11. 2019
Bim bam bom dne 21. 11.

Bim bam bom dne 21. 11.

Jure Sešek

Duhovna misel

VEČ ...|21. 11. 2019
Jaz sem, nad katerim jočeš

Ko se je Jezus približal Jeruzalemu in je zagledal mesto, se je zjokal nad njim in rekel: O da bi bilo spoznalo tudi ti na ta svoj dan, kaj ti je v mir! (Lk 19,41-42)

Jaz sem, nad katerim jočeš

Ko se je Jezus približal Jeruzalemu in je zagledal mesto, se je zjokal nad njim in rekel: O da bi bilo spoznalo tudi ti na ta svoj dan, kaj ti je v mir! (Lk 19,41-42)

Gregor Čušin

duhovnost