Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 1. 2024
Tadeja Zabret: Smo narod, ki ga verjetno v kratkem ne bo več. Komu je sploh mar?

V novo leto je kot streznitvena klofuta priletela novica, da se je v slovenskih porodnišnicah lani rodilo najmanj otrok, odkar te podatke spremljamo. Zaenkrat še neuradna statistika govori o 16.811 porodih, v primerjavi z lanskim letom je bilo porodov 613 oz. 3,5 % manj. S tem tempom se bo v slovenskih porodnišnicah v manj kot 15 letih rodilo manj kot 10.000 otrok na leto. Da to za narod pomeni demografski samomor, verjetno ni treba posebej pisati. Mnogo bolj zaskrbljujoče je, da je to komaj novica, o pereči demografski krizi pa ni ne razprav, kaj šele ukrepov. Za dobršen del koalicije problem niti ne obstaja. A če kot narod nimaš prihodnosti, ti ne pomaga noben politični, gospodarski, tehnološki ali drug uspeh.

Tadeja Zabret: Smo narod, ki ga verjetno v kratkem ne bo več. Komu je sploh mar?

V novo leto je kot streznitvena klofuta priletela novica, da se je v slovenskih porodnišnicah lani rodilo najmanj otrok, odkar te podatke spremljamo. Zaenkrat še neuradna statistika govori o 16.811 porodih, v primerjavi z lanskim letom je bilo porodov 613 oz. 3,5 % manj. S tem tempom se bo v slovenskih porodnišnicah v manj kot 15 letih rodilo manj kot 10.000 otrok na leto. Da to za narod pomeni demografski samomor, verjetno ni treba posebej pisati. Mnogo bolj zaskrbljujoče je, da je to komaj novica, o pereči demografski krizi pa ni ne razprav, kaj šele ukrepov. Za dobršen del koalicije problem niti ne obstaja. A če kot narod nimaš prihodnosti, ti ne pomaga noben politični, gospodarski, tehnološki ali drug uspeh.

komentardružbadružina

Komentar Domovina.je

Tadeja Zabret: Smo narod, ki ga verjetno v kratkem ne bo več. Komu je sploh mar?

V novo leto je kot streznitvena klofuta priletela novica, da se je v slovenskih porodnišnicah lani rodilo najmanj otrok, odkar te podatke spremljamo. Zaenkrat še neuradna statistika govori o 16.811 porodih, v primerjavi z lanskim letom je bilo porodov 613 oz. 3,5 % manj. S tem tempom se bo v slovenskih porodnišnicah v manj kot 15 letih rodilo manj kot 10.000 otrok na leto. Da to za narod pomeni demografski samomor, verjetno ni treba posebej pisati. Mnogo bolj zaskrbljujoče je, da je to komaj novica, o pereči demografski krizi pa ni ne razprav, kaj šele ukrepov. Za dobršen del koalicije problem niti ne obstaja. A če kot narod nimaš prihodnosti, ti ne pomaga noben politični, gospodarski, tehnološki ali drug uspeh.

VEČ ...|8. 1. 2024
Tadeja Zabret: Smo narod, ki ga verjetno v kratkem ne bo več. Komu je sploh mar?

V novo leto je kot streznitvena klofuta priletela novica, da se je v slovenskih porodnišnicah lani rodilo najmanj otrok, odkar te podatke spremljamo. Zaenkrat še neuradna statistika govori o 16.811 porodih, v primerjavi z lanskim letom je bilo porodov 613 oz. 3,5 % manj. S tem tempom se bo v slovenskih porodnišnicah v manj kot 15 letih rodilo manj kot 10.000 otrok na leto. Da to za narod pomeni demografski samomor, verjetno ni treba posebej pisati. Mnogo bolj zaskrbljujoče je, da je to komaj novica, o pereči demografski krizi pa ni ne razprav, kaj šele ukrepov. Za dobršen del koalicije problem niti ne obstaja. A če kot narod nimaš prihodnosti, ti ne pomaga noben politični, gospodarski, tehnološki ali drug uspeh.

Tadeja Zabret

komentardružbadružina

Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 3. 2022
Tadeja Zabret: Vesti iz Rusije: v Ukrajini ni vojne

Če bi v času vojne v Ukrajini živeli v Rusiji, bi na dogajanje utegnili gledati drugače. Ruski državni mediji namreč svoje prebivalce prepričujejo, da sploh ne gre za vojno, da so posnetki uničene ruske vojaške opreme s strani ukrajinskih sil ponarejeni, da civilisti v Ukrajini niso žrtve ruskih sil, ampak »ukrajinskih nacionalistov« ter da Ukrajina pravzaprav sama bombardira stanovanjske in druge nevojaške objekte.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Tadeja Zabret: Vesti iz Rusije: v Ukrajini ni vojne

Če bi v času vojne v Ukrajini živeli v Rusiji, bi na dogajanje utegnili gledati drugače. Ruski državni mediji namreč svoje prebivalce prepričujejo, da sploh ne gre za vojno, da so posnetki uničene ruske vojaške opreme s strani ukrajinskih sil ponarejeni, da civilisti v Ukrajini niso žrtve ruskih sil, ampak »ukrajinskih nacionalistov« ter da Ukrajina pravzaprav sama bombardira stanovanjske in druge nevojaške objekte.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Tadeja Zabret: Vesti iz Rusije: v Ukrajini ni vojne

Če bi v času vojne v Ukrajini živeli v Rusiji, bi na dogajanje utegnili gledati drugače. Ruski državni mediji namreč svoje prebivalce prepričujejo, da sploh ne gre za vojno, da so posnetki uničene ruske vojaške opreme s strani ukrajinskih sil ponarejeni, da civilisti v Ukrajini niso žrtve ruskih sil, ampak »ukrajinskih nacionalistov« ter da Ukrajina pravzaprav sama bombardira stanovanjske in druge nevojaške objekte.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|8. 3. 2022
Tadeja Zabret: Vesti iz Rusije: v Ukrajini ni vojne

Če bi v času vojne v Ukrajini živeli v Rusiji, bi na dogajanje utegnili gledati drugače. Ruski državni mediji namreč svoje prebivalce prepričujejo, da sploh ne gre za vojno, da so posnetki uničene ruske vojaške opreme s strani ukrajinskih sil ponarejeni, da civilisti v Ukrajini niso žrtve ruskih sil, ampak »ukrajinskih nacionalistov« ter da Ukrajina pravzaprav sama bombardira stanovanjske in druge nevojaške objekte.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Tadeja Zabret

komentarpolitikadružba

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|13. 2. 2024
Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

Blaž Lesnik

duhovnostbolezenzdravjemolitevbolniško maziljenjeverasmrt

Kmetijska oddaja

VEČ ...|25. 2. 2024
O položaju kmetov in viziji kmetijske politike

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi, na zahtevo NSi razpravljal o položaju kmetov in viziji kmetijske politike. Nekaj poudarkov smo zbrali v nedeljski kmetijski oddaji.

O položaju kmetov in viziji kmetijske politike

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi, na zahtevo NSi razpravljal o položaju kmetov in viziji kmetijske politike. Nekaj poudarkov smo zbrali v nedeljski kmetijski oddaji.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Naš gost

VEČ ...|24. 2. 2024
Želela sem biti misijonarka za železno zaveso

Margaret Grace Davis je Angležinja, ki že več kot 50 let živi v Sloveniji. Delala je na Filozofski fakulteti, prevedla precej knjig, prehodila skoraj vse naše gore in v zrelih letih postala vodnica terapevtske psičke Tačke Pomagačke, s katero prinašata veselje otrokom in ostarelim. Njen duh je živ in svež, krepi ga z branjem Svetega pisma in trdno vero, da nebeški Oče skrbi zanjo. Prehodila je skoraj vse slovenske gore in to ji je prinašalo ogromno veselja. 

Želela sem biti misijonarka za železno zaveso

Margaret Grace Davis je Angležinja, ki že več kot 50 let živi v Sloveniji. Delala je na Filozofski fakulteti, prevedla precej knjig, prehodila skoraj vse naše gore in v zrelih letih postala vodnica terapevtske psičke Tačke Pomagačke, s katero prinašata veselje otrokom in ostarelim. Njen duh je živ in svež, krepi ga z branjem Svetega pisma in trdno vero, da nebeški Oče skrbi zanjo. Prehodila je skoraj vse slovenske gore in to ji je prinašalo ogromno veselja. 

Meta Potočnik

Margaret DavisTačke pomagačkečas komunizma

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|27. 2. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Modrost v očeh

VEČ ...|27. 2. 2024
Cirkus za seniorje

V prvi letošnji oddaji Modrost v očeh je vodja cirkusa Fuskabo Zef Berišaj predstavil cirkus za seniorje: pilotni program za učenje cirkuških veščin, namenjen vsem, ki so stari 60 let ali več in ob tem povabil vse starejše, da se jim pridružijo tudi kot gledalci cirkuške predstave Cirkodejeva piščal. V drugem delu oddaje pa je odgovorna urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila zadnjo številko in povabila k branju revije, ki nepretrgoma izhaja že 50 let .

Cirkus za seniorje

V prvi letošnji oddaji Modrost v očeh je vodja cirkusa Fuskabo Zef Berišaj predstavil cirkus za seniorje: pilotni program za učenje cirkuških veščin, namenjen vsem, ki so stari 60 let ali več in ob tem povabil vse starejše, da se jim pridružijo tudi kot gledalci cirkuške predstave Cirkodejeva piščal. V drugem delu oddaje pa je odgovorna urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila zadnjo številko in povabila k branju revije, ki nepretrgoma izhaja že 50 let .

Damijana Medved

FuskabocirkusstarejšiCirkodejeva piščalVzajemnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 2. 2024
70 let Slovenske kulturne akcije

Slovenska kulturna akcija v Argentini neprekinjeno deluje že 70 let. Obletnico so obeležili z zahvalno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču prestolnice. Za jubilejno leto v prvi polovici načrtujejo še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK-u ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Rednima glasiloma Glas SKA in Meddobje se bo pridružil tudi zbornik, je za Svobodno Slovenijo povedal predsednik Damijan Ahlin. V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. A kljub temu zadnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije. 

70 let Slovenske kulturne akcije

Slovenska kulturna akcija v Argentini neprekinjeno deluje že 70 let. Obletnico so obeležili z zahvalno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču prestolnice. Za jubilejno leto v prvi polovici načrtujejo še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK-u ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Rednima glasiloma Glas SKA in Meddobje se bo pridružil tudi zbornik, je za Svobodno Slovenijo povedal predsednik Damijan Ahlin. V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. A kljub temu zadnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Sol in luč

VEČ ...|27. 2. 2024
Viktor Frankl: Zdravnik in duša - drugi del.

Vse duševno dognanje naj bi bilo določeno samo z načelom užitka. V resnici užitek na splošno ni cilj naših prizadevanj, ampak je posledica njihove izpolnitve. Na to je opozoril že Kant, Schiller pa je dejal, da užitek ni cilj kakšne dejavnosti, ampak da taka dejavnost tako rekoč nosi užitek že na ramenih.

To je le odlomek iz knjige slovitega utemeljitelja tretje dunajske psihoterapevtske smeri – Logoterapije - dr. Viktorja Frankla, z naslovom Zdravnik in duša. Pri nas je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Viktor Frankl: Zdravnik in duša - drugi del.

Vse duševno dognanje naj bi bilo določeno samo z načelom užitka. V resnici užitek na splošno ni cilj naših prizadevanj, ampak je posledica njihove izpolnitve. Na to je opozoril že Kant, Schiller pa je dejal, da užitek ni cilj kakšne dejavnosti, ampak da taka dejavnost tako rekoč nosi užitek že na ramenih.

To je le odlomek iz knjige slovitega utemeljitelja tretje dunajske psihoterapevtske smeri – Logoterapije - dr. Viktorja Frankla, z naslovom Zdravnik in duša. Pri nas je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

odnosizdravstvo