Različne so poti do srca, včasih do našega srca ne more niti Bog, kaj šele človek. Na drugi strani pa je potrebno le malo, včasih samo beseda sogovornika in prijazen nasmeh, in že se odpremo …
Tako je svoje razmišljanje ob Tednu Karitas začel generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič. Celoten komentar je bil objavljen in si ga lahko preberete v tedniku Družina.
Različne so poti do srca, včasih do našega srca ne more niti Bog, kaj šele človek. Na drugi strani pa je potrebno le malo, včasih samo beseda sogovornika in prijazen nasmeh, in že se odpremo …
Tako je svoje razmišljanje ob Tednu Karitas začel generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič. Celoten komentar je bil objavljen in si ga lahko preberete v tedniku Družina.
V tokratni oddaji Karitas smo slišali, kaj ima pred svetovnim dnevom prostovoljstva povedati generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič. Ob sklepu Tedna karitas pa smo osvežili spomin na srečanje prostovoljcev na Slomškovi Ponikvi in Klic dobrote.
V tokratni oddaji Karitas smo slišali, kaj ima pred svetovnim dnevom prostovoljstva povedati generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič. Ob sklepu Tedna karitas pa smo osvežili spomin na srečanje prostovoljcev na Slomškovi Ponikvi in Klic dobrote.
Še tako majhna možna izbira na bolje v temi bolečine, strahu, samote, revščine in občutka brezizhodnosti lahko človeku da neverjetno moč.
Še tako majhna možna izbira na bolje v temi bolečine, strahu, samote, revščine in občutka brezizhodnosti lahko človeku da neverjetno moč.
Namen akcije »Rad imam življenje!«, ki bo v letu 2023 izpeljana prvič, je z različnimi aktivnostmi spodbujati pozitiven pogled na življenje v starosti, ob bolezni in različnih omejitvah, ozaveščati širšo javnost o potrebah starejših, bolnih, onemoglih in njihovih svojcev, spodbujati laično in strokovno pomoč ter predlagati nove sistemske rešitve na področju dolgotrajne in paliativne oskrbe ter podpore svojcem. Akcijo so predstavili Peter Tomažič iz Slovenske karitas, Renata J. Roban iz Slovenskega društva Hospic, Dane Kastelic iz Zveze paraplegikov, dr. Maja Ebert Moltara iz Slovenskega združenja paliativne in hospic oskrbe – SZPHO ter ambasadorka Manca Košir, publicistka, kolumnistka in spremljevalka umirajočih ter tudi sam preizkušena v bolezni.
Namen akcije »Rad imam življenje!«, ki bo v letu 2023 izpeljana prvič, je z različnimi aktivnostmi spodbujati pozitiven pogled na življenje v starosti, ob bolezni in različnih omejitvah, ozaveščati širšo javnost o potrebah starejših, bolnih, onemoglih in njihovih svojcev, spodbujati laično in strokovno pomoč ter predlagati nove sistemske rešitve na področju dolgotrajne in paliativne oskrbe ter podpore svojcem. Akcijo so predstavili Peter Tomažič iz Slovenske karitas, Renata J. Roban iz Slovenskega društva Hospic, Dane Kastelic iz Zveze paraplegikov, dr. Maja Ebert Moltara iz Slovenskega združenja paliativne in hospic oskrbe – SZPHO ter ambasadorka Manca Košir, publicistka, kolumnistka in spremljevalka umirajočih ter tudi sam preizkušena v bolezni.
V obravnavi v državnem zboru je predlog zakona, ki bi omogočil samomor z medicinsko pomočjo. Na njegove pasti opozarjajo pri Slovenski Karitas. Njeni prostovoljci namreč spremljajo kar 35 tisoč ostarelih.
Tako Karitas kot družba nasploh smo naravnani k temu, da s solidarnostjo dvigamo kakovost, ne pa da ponujamo nasilen izhod iz življenja, kadar je hudo. »Globoko v sebi ter iz svojega dela in izkušenj vemo, da to ni prava pot.
Prava pot je, da odgovorimo na stisko človeka in mu pomagamo, da se ta stiska reši. Prepričan sem, da večina ljudi, ki želi končati življenje, kliče po pomoči,« je za naš radio v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve poudaril generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič.
Vsako življenje, ki ga nasilno iztrgamo, namreč pusti za seboj posledice. »Niti predstavljati si ne moremo, koliko korenin v življenjih ljudi to pretrga in koliko ljudi rani vsak samomor,« še poudarja Tomažič. Strokovnjaki po njegovih besedah že leta in leta govorijo, da eno ima takšno dejanje vpliv vsaj na 20 ljudi.
Čemu torej trud, da bi prišli na manj kot 50 samomorov letno pri nas, če potem to možnost celo uzakonimo?
V obravnavi v državnem zboru je predlog zakona, ki bi omogočil samomor z medicinsko pomočjo. Na njegove pasti opozarjajo pri Slovenski Karitas. Njeni prostovoljci namreč spremljajo kar 35 tisoč ostarelih.
Tako Karitas kot družba nasploh smo naravnani k temu, da s solidarnostjo dvigamo kakovost, ne pa da ponujamo nasilen izhod iz življenja, kadar je hudo. »Globoko v sebi ter iz svojega dela in izkušenj vemo, da to ni prava pot.
Prava pot je, da odgovorimo na stisko človeka in mu pomagamo, da se ta stiska reši. Prepričan sem, da večina ljudi, ki želi končati življenje, kliče po pomoči,« je za naš radio v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve poudaril generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič.
Vsako življenje, ki ga nasilno iztrgamo, namreč pusti za seboj posledice. »Niti predstavljati si ne moremo, koliko korenin v življenjih ljudi to pretrga in koliko ljudi rani vsak samomor,« še poudarja Tomažič. Strokovnjaki po njegovih besedah že leta in leta govorijo, da eno ima takšno dejanje vpliv vsaj na 20 ljudi.
Čemu torej trud, da bi prišli na manj kot 50 samomorov letno pri nas, če potem to možnost celo uzakonimo?
Kar nekaj radijskih sodelavcev je v teh dneh zavihalo rokave in z rokami pomagalo odstranjevati blato, ter s srci vlivati bližino in sočutje. Kje in kako pomagati, da bo to kar najbolj učinkovito? Z nami je bil generalni tajnik, Peter Tomažič.
Kar nekaj radijskih sodelavcev je v teh dneh zavihalo rokave in z rokami pomagalo odstranjevati blato, ter s srci vlivati bližino in sočutje. Kje in kako pomagati, da bo to kar najbolj učinkovito? Z nami je bil generalni tajnik, Peter Tomažič.
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.
Govorili smo o vlogi različnih medijev v današnjem svetu. Dotaknili smo se tudi rezultatov volitev v ZDA in vojn po svetu. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.
OMD plačila ne bodo več obdavčena, povabili smo na 39. posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, ob 130 letnici Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor pa smo se o izzivih delovanja pogovarjali z direktorico mag. Ireno Leonido Kropf.
Poslušalka jih rada pripravlja in jo je zanimalo, če lahko doda v testo malo limonine lupine, morda kakšen vanilijev sladkor ali pa kaj podobnega, da bi bilo malo priokusa. Sestra Nikolina ji je svetovala, da lahko, sploh če bodo postreženi kot sladka jed (lahko jih naredimo tudi slane in so zraven mesnine ali solate). Dodala je še, da višek cmokov zamrznemo, preden jih damo kuhat. Naložimo jih na pladenj, ki je prekrit s folijo. Ko zamrznejo, jih naložimo v vrečko ali škatlo in shranimo v skrinji. Ko jih bomo potrebovali, jih damo kuhat v vrelo vodo, kuhamo jih kakšno minuto več kot sveže narejene.
V tokratnem delu smo slišali, da Jazon kar pogosto prihaja k Lidiji na obisk. Je to njej všeč?
NINO ROBIĆ - MOJE ŽIVLJENJE, Ljupka Dimitrovska - Ostaje nam muzika, TERESA BREWER - MUSIC! MUSIC! MUSIC!, MARJANA DERŽAJ - MUZIKA, Egon Egemann – Musik klingt in die Welt hinaus, ABBA - THANK YOU FOR THE MUSIC, Big Ben - Slovenija, moja, Ricchi & Poveri - Sarà Perché Ti Amo, Harry Belafonte – Matilda Matilda, Elda Vier in Boris Cavazza - Besede, Besede (Parole, Parole), Vanessa Paradis - Joe le taxi, Yazoo - Nobodys diary, ANDRE RIEU - DER MIT DEM WOLF TANZT ...
Andrej Kunej je predan folklornemu plesu, pleše že skoraj štirideset let, vse od osnovnošolskih let. Odmevna je bila njegova ideja, ko je na oder povabil tudi brezdomne, ker so s folklornimi plesi na enem od nastopov opozorili na vrednost - tudi simbolno, kruha. Začel je v lokalni skupini, vrsto let pa že predsednik Veteranske folklorne skupine Tine Rožanc, ki s sobotnim nastopom praznuje trideset let delovanja.