Komentar Domovina.je

VEČ ...|27. 12. 2021
Misija uspela: dosežki in napake slovenskega predsedovanja Svetu EU

S koncem letošnjega leta se končuje tudi 6-mesečno slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) in z njim pomembno in zelo aktivno obdobje slovenske diplomacije. Drugo slovensko predsedovanje Svetu EU se bo zapisalo v sodobno evropsko zgodovino predvsem zaradi dobrega upravljanja nepričakovanih kriz. Iz domače perspektive bodo naši zgodovinarji drugo predsedovanje dodali na že tako ali tako dolg seznam tem, ki delijo slovensko javnost. V naslednjih letih bo desni pol slovenske družbe hvalil predsedovanje kot enega od najpomembnejših dosežkov samostojne Slovenije, medtem ko bo levi pol verjetno nadaljeval z označevanjem tega obdobja kot manj pomembne epizode sodobne slovenske države …

Tako je svoj komentar začel Peter Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Misija uspela: dosežki in napake slovenskega predsedovanja Svetu EU

S koncem letošnjega leta se končuje tudi 6-mesečno slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) in z njim pomembno in zelo aktivno obdobje slovenske diplomacije. Drugo slovensko predsedovanje Svetu EU se bo zapisalo v sodobno evropsko zgodovino predvsem zaradi dobrega upravljanja nepričakovanih kriz. Iz domače perspektive bodo naši zgodovinarji drugo predsedovanje dodali na že tako ali tako dolg seznam tem, ki delijo slovensko javnost. V naslednjih letih bo desni pol slovenske družbe hvalil predsedovanje kot enega od najpomembnejših dosežkov samostojne Slovenije, medtem ko bo levi pol verjetno nadaljeval z označevanjem tega obdobja kot manj pomembne epizode sodobne slovenske države …

Tako je svoj komentar začel Peter Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

komentarpolitikadružbaSlovenijatujinaEU

Komentar Domovina.je

Misija uspela: dosežki in napake slovenskega predsedovanja Svetu EU

S koncem letošnjega leta se končuje tudi 6-mesečno slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) in z njim pomembno in zelo aktivno obdobje slovenske diplomacije. Drugo slovensko predsedovanje Svetu EU se bo zapisalo v sodobno evropsko zgodovino predvsem zaradi dobrega upravljanja nepričakovanih kriz. Iz domače perspektive bodo naši zgodovinarji drugo predsedovanje dodali na že tako ali tako dolg seznam tem, ki delijo slovensko javnost. V naslednjih letih bo desni pol slovenske družbe hvalil predsedovanje kot enega od najpomembnejših dosežkov samostojne Slovenije, medtem ko bo levi pol verjetno nadaljeval z označevanjem tega obdobja kot manj pomembne epizode sodobne slovenske države …

Tako je svoj komentar začel Peter Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|27. 12. 2021
Misija uspela: dosežki in napake slovenskega predsedovanja Svetu EU

S koncem letošnjega leta se končuje tudi 6-mesečno slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) in z njim pomembno in zelo aktivno obdobje slovenske diplomacije. Drugo slovensko predsedovanje Svetu EU se bo zapisalo v sodobno evropsko zgodovino predvsem zaradi dobrega upravljanja nepričakovanih kriz. Iz domače perspektive bodo naši zgodovinarji drugo predsedovanje dodali na že tako ali tako dolg seznam tem, ki delijo slovensko javnost. V naslednjih letih bo desni pol slovenske družbe hvalil predsedovanje kot enega od najpomembnejših dosežkov samostojne Slovenije, medtem ko bo levi pol verjetno nadaljeval z označevanjem tega obdobja kot manj pomembne epizode sodobne slovenske države …

Tako je svoj komentar začel Peter Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Peter Jerman

komentarpolitikadružbaSlovenijatujinaEU

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 11. 2021
Peter Jerman: Bo z razkritjem prstnih odtisov Fajonove na poročilu delegacije LIBE ter vladnim zaprtjem tem “STA” in “delegirani tožilci” konec izvažanja notranje politike v EU?

Novica o sporni vlogi asistenta slovenske evroposlanke in voditeljice socialnih demokratov (SD) Tanje Fajon je povzročila burne odzive v slovenskih političnih krogih, čeprav so javni in levo usmerjeni mediji predvsem poskušali umiriti situacijo, ali celo skušali zamolčati ta sporni dogodek.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman: Bo z razkritjem prstnih odtisov Fajonove na poročilu delegacije LIBE ter vladnim zaprtjem tem “STA” in “delegirani tožilci” konec izvažanja notranje politike v EU?

Novica o sporni vlogi asistenta slovenske evroposlanke in voditeljice socialnih demokratov (SD) Tanje Fajon je povzročila burne odzive v slovenskih političnih krogih, čeprav so javni in levo usmerjeni mediji predvsem poskušali umiriti situacijo, ali celo skušali zamolčati ta sporni dogodek.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Peter Jerman: Bo z razkritjem prstnih odtisov Fajonove na poročilu delegacije LIBE ter vladnim zaprtjem tem “STA” in “delegirani tožilci” konec izvažanja notranje politike v EU?

Novica o sporni vlogi asistenta slovenske evroposlanke in voditeljice socialnih demokratov (SD) Tanje Fajon je povzročila burne odzive v slovenskih političnih krogih, čeprav so javni in levo usmerjeni mediji predvsem poskušali umiriti situacijo, ali celo skušali zamolčati ta sporni dogodek.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|22. 11. 2021
Peter Jerman: Bo z razkritjem prstnih odtisov Fajonove na poročilu delegacije LIBE ter vladnim zaprtjem tem “STA” in “delegirani tožilci” konec izvažanja notranje politike v EU?

Novica o sporni vlogi asistenta slovenske evroposlanke in voditeljice socialnih demokratov (SD) Tanje Fajon je povzročila burne odzive v slovenskih političnih krogih, čeprav so javni in levo usmerjeni mediji predvsem poskušali umiriti situacijo, ali celo skušali zamolčati ta sporni dogodek.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 10. 2021
Peter Jerman: Napetost v zvezi z razpravo o vladavini prava v EU se stopnjuje. Poljski slabo kaže

Poljsko ustavno sodišče je 7. oktobra letos razsodilo, da je evropsko pravo podrejeno poljski ustavi. Pravno in politično kontroverzna odločitev poljskega ustavnega sodišča je povzročila mnogo reakcij tako v Evropi kot na Poljskem. Več tisoč Poljakov se je ob tej novici odpravilo na ulice večjih poljskih mest, kjer so z zastavami Poljske in Evropske unije v rokah protestirali proti odločitvi ustavnega sodišča.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman: Napetost v zvezi z razpravo o vladavini prava v EU se stopnjuje. Poljski slabo kaže

Poljsko ustavno sodišče je 7. oktobra letos razsodilo, da je evropsko pravo podrejeno poljski ustavi. Pravno in politično kontroverzna odločitev poljskega ustavnega sodišča je povzročila mnogo reakcij tako v Evropi kot na Poljskem. Več tisoč Poljakov se je ob tej novici odpravilo na ulice večjih poljskih mest, kjer so z zastavami Poljske in Evropske unije v rokah protestirali proti odločitvi ustavnega sodišča.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Peter Jerman: Napetost v zvezi z razpravo o vladavini prava v EU se stopnjuje. Poljski slabo kaže

Poljsko ustavno sodišče je 7. oktobra letos razsodilo, da je evropsko pravo podrejeno poljski ustavi. Pravno in politično kontroverzna odločitev poljskega ustavnega sodišča je povzročila mnogo reakcij tako v Evropi kot na Poljskem. Več tisoč Poljakov se je ob tej novici odpravilo na ulice večjih poljskih mest, kjer so z zastavami Poljske in Evropske unije v rokah protestirali proti odločitvi ustavnega sodišča.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|25. 10. 2021
Peter Jerman: Napetost v zvezi z razpravo o vladavini prava v EU se stopnjuje. Poljski slabo kaže

Poljsko ustavno sodišče je 7. oktobra letos razsodilo, da je evropsko pravo podrejeno poljski ustavi. Pravno in politično kontroverzna odločitev poljskega ustavnega sodišča je povzročila mnogo reakcij tako v Evropi kot na Poljskem. Več tisoč Poljakov se je ob tej novici odpravilo na ulice večjih poljskih mest, kjer so z zastavami Poljske in Evropske unije v rokah protestirali proti odločitvi ustavnega sodišča.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|11. 10. 2021
Peter Jerman: Odstop Kurza manever, ki zlatemu dečku avstrijske politike omogoča politično preživetje

V soboto zvečer je po štirih letih na čelu Avstrije odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kanclerju in predsedniku Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) že dve leti očitajo različne korupcijske škandale, vendar mu doslej ti očitki niso prišli do živega. Po zadnjih razkritjih, ki navajajo k temu, da naj bi Kurz uporabljal javna sredstva za podkupovanje medijev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja, ga je politični in javni pritisk dokončno prisilil k odstopu.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman: Odstop Kurza manever, ki zlatemu dečku avstrijske politike omogoča politično preživetje

V soboto zvečer je po štirih letih na čelu Avstrije odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kanclerju in predsedniku Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) že dve leti očitajo različne korupcijske škandale, vendar mu doslej ti očitki niso prišli do živega. Po zadnjih razkritjih, ki navajajo k temu, da naj bi Kurz uporabljal javna sredstva za podkupovanje medijev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja, ga je politični in javni pritisk dokončno prisilil k odstopu.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Peter Jerman: Odstop Kurza manever, ki zlatemu dečku avstrijske politike omogoča politično preživetje

V soboto zvečer je po štirih letih na čelu Avstrije odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kanclerju in predsedniku Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) že dve leti očitajo različne korupcijske škandale, vendar mu doslej ti očitki niso prišli do živega. Po zadnjih razkritjih, ki navajajo k temu, da naj bi Kurz uporabljal javna sredstva za podkupovanje medijev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja, ga je politični in javni pritisk dokončno prisilil k odstopu.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|11. 10. 2021
Peter Jerman: Odstop Kurza manever, ki zlatemu dečku avstrijske politike omogoča politično preživetje

V soboto zvečer je po štirih letih na čelu Avstrije odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kanclerju in predsedniku Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) že dve leti očitajo različne korupcijske škandale, vendar mu doslej ti očitki niso prišli do živega. Po zadnjih razkritjih, ki navajajo k temu, da naj bi Kurz uporabljal javna sredstva za podkupovanje medijev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja, ga je politični in javni pritisk dokončno prisilil k odstopu.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 1. 2021
Peter Jerman: Težko si je predstavljati, kako bi rusofil Erjavec slovensko zunanjo politiko obrnil v smer jedrnih držav EU

S koncem leta nekateri upajo tudi na konec tretje Janševe vlade. Koalicija ustavnega loka (KUL) pod vodstvom starega novega predsednika DeSUS dela noč in dan, da bi zrušila desno-sredinsko vlado. Med ključnimi razlogi, ki so našteti v njihovem kratkem programu, je tudi zunanja politika. Ta naj bi bila pod vodstvom Janeza Janše in Anžeta Logarja preveč usmerjena v vzhod, s tem pa naj bi povzročala oddaljitev Slovenije od jedrnih držav Evropske unije.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman: Težko si je predstavljati, kako bi rusofil Erjavec slovensko zunanjo politiko obrnil v smer jedrnih držav EU

S koncem leta nekateri upajo tudi na konec tretje Janševe vlade. Koalicija ustavnega loka (KUL) pod vodstvom starega novega predsednika DeSUS dela noč in dan, da bi zrušila desno-sredinsko vlado. Med ključnimi razlogi, ki so našteti v njihovem kratkem programu, je tudi zunanja politika. Ta naj bi bila pod vodstvom Janeza Janše in Anžeta Logarja preveč usmerjena v vzhod, s tem pa naj bi povzročala oddaljitev Slovenije od jedrnih držav Evropske unije.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

politkadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Peter Jerman: Težko si je predstavljati, kako bi rusofil Erjavec slovensko zunanjo politiko obrnil v smer jedrnih držav EU

S koncem leta nekateri upajo tudi na konec tretje Janševe vlade. Koalicija ustavnega loka (KUL) pod vodstvom starega novega predsednika DeSUS dela noč in dan, da bi zrušila desno-sredinsko vlado. Med ključnimi razlogi, ki so našteti v njihovem kratkem programu, je tudi zunanja politika. Ta naj bi bila pod vodstvom Janeza Janše in Anžeta Logarja preveč usmerjena v vzhod, s tem pa naj bi povzročala oddaljitev Slovenije od jedrnih držav Evropske unije.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|4. 1. 2021
Peter Jerman: Težko si je predstavljati, kako bi rusofil Erjavec slovensko zunanjo politiko obrnil v smer jedrnih držav EU

S koncem leta nekateri upajo tudi na konec tretje Janševe vlade. Koalicija ustavnega loka (KUL) pod vodstvom starega novega predsednika DeSUS dela noč in dan, da bi zrušila desno-sredinsko vlado. Med ključnimi razlogi, ki so našteti v njihovem kratkem programu, je tudi zunanja politika. Ta naj bi bila pod vodstvom Janeza Janše in Anžeta Logarja preveč usmerjena v vzhod, s tem pa naj bi povzročala oddaljitev Slovenije od jedrnih držav Evropske unije.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman

politkadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|23. 11. 2020
Peter Jerman: Drzen in presenetljiv vstop Janše v evropsko gledališče

Prejšnji teden je slovensko javnost, kakor tudi tuje medije, presenetilo Janševo pismo Charlesu Michelu, predsedniku Evropskega sveta, Ursuli von der Leyen, predsednici Evropske komisije in Angeli Merkel, nemški kanclerki in trenutni voditeljici nemškega predsedstva EU. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije si je naš premier drznil vstopiti v tako zaostrenih razmerah v visoko politično igro, ki poteka neposredno pred očmi evropske javnosti. Vprašanje je le, ali mu bodo evropski voditelji na koncu predstave zaploskali.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman: Drzen in presenetljiv vstop Janše v evropsko gledališče

Prejšnji teden je slovensko javnost, kakor tudi tuje medije, presenetilo Janševo pismo Charlesu Michelu, predsedniku Evropskega sveta, Ursuli von der Leyen, predsednici Evropske komisije in Angeli Merkel, nemški kanclerki in trenutni voditeljici nemškega predsedstva EU. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije si je naš premier drznil vstopiti v tako zaostrenih razmerah v visoko politično igro, ki poteka neposredno pred očmi evropske javnosti. Vprašanje je le, ali mu bodo evropski voditelji na koncu predstave zaploskali.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

družbapolitikakomentar

Komentar Domovina.je

Peter Jerman: Drzen in presenetljiv vstop Janše v evropsko gledališče

Prejšnji teden je slovensko javnost, kakor tudi tuje medije, presenetilo Janševo pismo Charlesu Michelu, predsedniku Evropskega sveta, Ursuli von der Leyen, predsednici Evropske komisije in Angeli Merkel, nemški kanclerki in trenutni voditeljici nemškega predsedstva EU. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije si je naš premier drznil vstopiti v tako zaostrenih razmerah v visoko politično igro, ki poteka neposredno pred očmi evropske javnosti. Vprašanje je le, ali mu bodo evropski voditelji na koncu predstave zaploskali.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|23. 11. 2020
Peter Jerman: Drzen in presenetljiv vstop Janše v evropsko gledališče

Prejšnji teden je slovensko javnost, kakor tudi tuje medije, presenetilo Janševo pismo Charlesu Michelu, predsedniku Evropskega sveta, Ursuli von der Leyen, predsednici Evropske komisije in Angeli Merkel, nemški kanclerki in trenutni voditeljici nemškega predsedstva EU. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije si je naš premier drznil vstopiti v tako zaostrenih razmerah v visoko politično igro, ki poteka neposredno pred očmi evropske javnosti. Vprašanje je le, ali mu bodo evropski voditelji na koncu predstave zaploskali.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman

družbapolitikakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Komentar Domovina.je

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament
VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Peter Jerman

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 1. 2022
Novoletno srečanje v Tinjah - Jaklitsch in Jamnik

Tradicionalno Novoletno srečanje je že drugo leto zapored potekalo le po spletu. Organizirala sta ga Katoliški dom prosvete Sodalitas Tinje in Združenje katoliških izobražencev pri Katoliški akciji iz Celovca v soboto, 8. januarja 2022 na temo „Slovenski sedaj med izkušnjami preteklosti in vizijo prihodnosti“. Slišali ste misli iz predavanj ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Helene Jaklitsch in ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika.

Novoletno srečanje v Tinjah - Jaklitsch in Jamnik

Tradicionalno Novoletno srečanje je že drugo leto zapored potekalo le po spletu. Organizirala sta ga Katoliški dom prosvete Sodalitas Tinje in Združenje katoliških izobražencev pri Katoliški akciji iz Celovca v soboto, 8. januarja 2022 na temo „Slovenski sedaj med izkušnjami preteklosti in vizijo prihodnosti“. Slišali ste misli iz predavanj ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Helene Jaklitsch in ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Svetovalnica

VEČ ...|20. 1. 2022
Dr. Eva Škobalj o budnosti v vzgoji

Čas epidemije je tudi priložnost za izboljšanje, za menjavo vzorcev v medsebojnih odnosih, ki ne delujejo več. O čuječnosti ali budnosti v vzgoji smo se pogovarjali z dr. Evo Škobalj, gimnazijsko profesorico in avtorica več knjig na to temo, ki že dve desetletji aktivno proučuje vpliv čuječnosti v vzgoji in v vsakodnevnih odnosih.  

Dr. Eva Škobalj o budnosti v vzgoji

Čas epidemije je tudi priložnost za izboljšanje, za menjavo vzorcev v medsebojnih odnosih, ki ne delujejo več. O čuječnosti ali budnosti v vzgoji smo se pogovarjali z dr. Evo Škobalj, gimnazijsko profesorico in avtorica več knjig na to temo, ki že dve desetletji aktivno proučuje vpliv čuječnosti v vzgoji in v vsakodnevnih odnosih.  

Nataša Ličen

svetovanjedružbaodnosiotrocimladivzgoja

Duhovna misel

VEČ ...|20. 1. 2022
Nesrečni nikogar ne osrečijo

Ne smeš biti nesrečen. Kajti tako ne boš več sposoben, da bi osrečeval druge ljudi.

Nesrečni nikogar ne osrečijo

Ne smeš biti nesrečen. Kajti tako ne boš več sposoben, da bi osrečeval druge ljudi.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Dogodki

VEČ ...|24. 11. 2021
Klic dobrote 2021

Nastopili so: Orkester Cantabile, dirigent Marjan Grdadolnik, Patricija Avšič, violoncelo, MePZ Adoramus, Nuška DraščeK, Mojca Bitenc Križaj, Irena Yebuah Tiran, Eva Hren, Marjan Bunič, Andrej Jerman, Urša Sešek, Petra Stopar, Estera Stojko, Omar Naber, Kvatropirci, Ansambel Saša Avsenika, Petra Kodba, Neža Močnik in Simon Zgonc – mladi solisti z Glasbene Matice Ljubljana.

Klic dobrote 2021

Nastopili so: Orkester Cantabile, dirigent Marjan Grdadolnik, Patricija Avšič, violoncelo, MePZ Adoramus, Nuška DraščeK, Mojca Bitenc Križaj, Irena Yebuah Tiran, Eva Hren, Marjan Bunič, Andrej Jerman, Urša Sešek, Petra Stopar, Estera Stojko, Omar Naber, Kvatropirci, Ansambel Saša Avsenika, Petra Kodba, Neža Močnik in Simon Zgonc – mladi solisti z Glasbene Matice Ljubljana.

Radio Ognjišče

koncertdobrodelnostKaritas

Pogovor o

VEČ ...|19. 1. 2022
Migracije - dr. Laris Gaiser, mag. p. Branko Cestnik

Kdor se ukvarja z vprašanjem migracij, ve, da je to zelo kompleksno vprašanje. Imamo vojne, politične, ekonomske, podnebne in še kakšne vrste migrantov. Vse bolj smo priča tudi umetno povzročenim migracijam, ker je nekomu v interesu, da destabilizira določeno regijo. Reka beguncev pri nekom vzbudi sočutje, pri drugih sovraštvo. Pri migracijah gre tako za izjemno kompleksna, politično občutljiva, celo ideološka vprašanja. O tem smo v oddaji Pogovor o govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem in mag. p. Brankom Cestnikom. Vabljeni k poslušanju. 

Migracije - dr. Laris Gaiser, mag. p. Branko Cestnik

Kdor se ukvarja z vprašanjem migracij, ve, da je to zelo kompleksno vprašanje. Imamo vojne, politične, ekonomske, podnebne in še kakšne vrste migrantov. Vse bolj smo priča tudi umetno povzročenim migracijam, ker je nekomu v interesu, da destabilizira določeno regijo. Reka beguncev pri nekom vzbudi sočutje, pri drugih sovraštvo. Pri migracijah gre tako za izjemno kompleksna, politično občutljiva, celo ideološka vprašanja. O tem smo v oddaji Pogovor o govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem in mag. p. Brankom Cestnikom. Vabljeni k poslušanju. 

Marta Jerebič

politikaživljenjemigracije

Zgodbe za otroke

VEČ ...|20. 1. 2022
Bogatinovo maslo

Hrvaška pravljica pripoveduje o časih, ko zemlja še ni bila tako obdelana kot zdaj. Ljudi je bilo malo, zato je vsakdo lahko zasadil svojo motiko in zemlja je postala njegova, do koder je lahko oral. Lakomnemu bogatinu to ni prineslo sreče.

Bogatinovo maslo

Hrvaška pravljica pripoveduje o časih, ko zemlja še ni bila tako obdelana kot zdaj. Ljudi je bilo malo, zato je vsakdo lahko zasadil svojo motiko in zemlja je postala njegova, do koder je lahko oral. Lakomnemu bogatinu to ni prineslo sreče.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Rožni venec

VEČ ...|21. 1. 2022
Žalostni del dne 21. 1.

Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke).

Žalostni del dne 21. 1.

Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke).

Radio Ognjišče

Radijski roman

VEČ ...|20. 1. 2022
Papež Janez Dobri - 1. del

V prvem delu smo slišali o rojstvu Angela Roncallija.

Papež Janez Dobri - 1. del

V prvem delu smo slišali o rojstvu Angela Roncallija.

Radio Ognjišče

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|20. 1. 2022
338. oddaja

Vzemi sani - Braco Koren, Plovi Ladja Dunavom - Olivera Vučo, Honey - Bobby Goldsboro, Polnoči kavboj - Ivo Mojzer, Un Fiume Amaro - Iva Zanicchi, When I need you - Leo Sayer, Toni, Toni - Marjana Derzaj, Wandrin Star - Lee Marvin, Živim kot ptič na veji - Ivica Šerfezi, Ruf Teddybar eins-vier - Jonny Hill, Africa - Toto ... 

338. oddaja

Vzemi sani - Braco Koren, Plovi Ladja Dunavom - Olivera Vučo, Honey - Bobby Goldsboro, Polnoči kavboj - Ivo Mojzer, Un Fiume Amaro - Iva Zanicchi, When I need you - Leo Sayer, Toni, Toni - Marjana Derzaj, Wandrin Star - Lee Marvin, Živim kot ptič na veji - Ivica Šerfezi, Ruf Teddybar eins-vier - Jonny Hill, Africa - Toto ... 

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|20. 1. 2022
Matic Volk iz EXPA v Dubaju

Matic Volk, generalni komisar Republike Slovenije za mednarodno razstavo Expo v Dubaju je opisal dogajanje, vsebino, poslovne rezultate in utrip v Slovenskem paviljonu, ki ga je do sedaj obiskalo približno 400.000 obiskovalcev. Slovenija se v Dubaju predstavlja z geslom Slovenia. Green and Smart Experience, s čimer je poudarjena trajnostno, sodobnost in ustvarjalnost našega značaja. Svetovno javnost nagovarjamo z zgodbami, ki govorijo o edinstvenem prepletu neokrnjene narave, znanja, inovacij in prebojnega gospodarstva. 

Matic Volk iz EXPA v Dubaju

Matic Volk, generalni komisar Republike Slovenije za mednarodno razstavo Expo v Dubaju je opisal dogajanje, vsebino, poslovne rezultate in utrip v Slovenskem paviljonu, ki ga je do sedaj obiskalo približno 400.000 obiskovalcev. Slovenija se v Dubaju predstavlja z geslom Slovenia. Green and Smart Experience, s čimer je poudarjena trajnostno, sodobnost in ustvarjalnost našega značaja. Svetovno javnost nagovarjamo z zgodbami, ki govorijo o edinstvenem prepletu neokrnjene narave, znanja, inovacij in prebojnega gospodarstva. 

Nataša Ličen

družbapogovorizobraževanje