Naš pogled
Danes je nekoliko poseben dan, saj je na koledarju zapisan sv. Nikolaj, za otroke najpomembnejši svetnik v letu. A z njim smo tudi odrasli povezani vse življenje. V otroških letih smo pričakovali, v odraslih pa smo se znašli na drugi strani, saj veste, kateri …
Naš pogled
Danes je nekoliko poseben dan, saj je na koledarju zapisan sv. Nikolaj, za otroke najpomembnejši svetnik v letu. A z njim smo tudi odrasli povezani vse življenje. V otroških letih smo pričakovali, v odraslih pa smo se znašli na drugi strani, saj veste, kateri …
Naš pogled
V nedeljo, 24. aprila, obeležujemo Dan brez zavržene hrane. Zaskrbljujoče je, da letno na svetu zavržemo tretjino vse proizvedene hrane. S to količino bi nahranili 3 milijarde ljudi, kar je skoraj 40 % svetovne populacije. Na svetu šestina ljudi trpi lakoto in če bi to dvoje nekako uravnali, na svetu ne bi bilo lačnih. Na temo zavržene hrane je razmišljala Mirjam Judež, celoten komentar pa si lahko tudi preberete na spletni strani Radia Ognjišče.
Naš pogled
V nedeljo, 24. aprila, obeležujemo Dan brez zavržene hrane. Zaskrbljujoče je, da letno na svetu zavržemo tretjino vse proizvedene hrane. S to količino bi nahranili 3 milijarde ljudi, kar je skoraj 40 % svetovne populacije. Na svetu šestina ljudi trpi lakoto in če bi to dvoje nekako uravnali, na svetu ne bi bilo lačnih. Na temo zavržene hrane je razmišljala Mirjam Judež, celoten komentar pa si lahko tudi preberete na spletni strani Radia Ognjišče.
Iz Betanije
S svetovalko za urejen dom Tino Simčič smo pokukali na podstrešje in vas skušali spodbuditi, da se poslovite od stvari, ki jih že vrsto let niste uporabili ali oblekli.
Iz Betanije
S svetovalko za urejen dom Tino Simčič smo pokukali na podstrešje in vas skušali spodbuditi, da se poslovite od stvari, ki jih že vrsto let niste uporabili ali oblekli.
Iz Betanije
Z družinskim terapevtom Mihom Ruparčičem smo razmišljali o sočutju, hvaležnosti, dobrodelnosti in o tem, da so starejši darilo.
Iz Betanije
Z družinskim terapevtom Mihom Ruparčičem smo razmišljali o sočutju, hvaležnosti, dobrodelnosti in o tem, da so starejši darilo.
Iz Betanije
V rubriki iz Betanije smo govorili o samskosti, ki je rana sodobnega človeka. Doc. dr. Drago Jerebic iz Zavoda Bližina nam je povedal, kako lahko mladim samskim pomagamo, na kakšen način se z njimi pogovarjamo in kakšno vlogo imajo pri njihovi samskosti starši, ki mladim tudi po 25. letu nudijo razkošje, ki ga ne bodo deležni nikjer drugje.
Iz Betanije
V rubriki iz Betanije smo govorili o samskosti, ki je rana sodobnega človeka. Doc. dr. Drago Jerebic iz Zavoda Bližina nam je povedal, kako lahko mladim samskim pomagamo, na kakšen način se z njimi pogovarjamo in kakšno vlogo imajo pri njihovi samskosti starši, ki mladim tudi po 25. letu nudijo razkošje, ki ga ne bodo deležni nikjer drugje.
Naš pogled
Otrok, ki bo motiviran za gibanje že v zgodnjem obdobju svojega življenja, bo imel pozitiven odnos do gibanja tudi v odrasli dobi. S tem mu postavljamo temelje za nadaljnje življenje. Starši smo s svojim delovanjem največji vzor in vzpodbuda otroku.
Naš pogled
Otrok, ki bo motiviran za gibanje že v zgodnjem obdobju svojega življenja, bo imel pozitiven odnos do gibanja tudi v odrasli dobi. S tem mu postavljamo temelje za nadaljnje življenje. Starši smo s svojim delovanjem največji vzor in vzpodbuda otroku.
Naš pogled
Za nami je leto, ki nas je vse močno pretreslo. Mnenja, kakšno je bilo, so deljena. Obstaja kar nekaj takih, ki jih je strah priznati, da je bilo to zanje najboljše leto doslej, seveda ob predpostavki, da so službo obdržali in zdravje ohranili. Več so bili z družino, imeli več časa zase. Za marsikoga pa se je vse obrnilo na slabše. Kjer je bilo v družinah že prej napeto, je v tem času prišlo do še več napetosti, prepirov, nasilja. Za nekatere najboljše leto, za druge najbolj težko in najslabše leto sploh!
Naš pogled
Za nami je leto, ki nas je vse močno pretreslo. Mnenja, kakšno je bilo, so deljena. Obstaja kar nekaj takih, ki jih je strah priznati, da je bilo to zanje najboljše leto doslej, seveda ob predpostavki, da so službo obdržali in zdravje ohranili. Več so bili z družino, imeli več časa zase. Za marsikoga pa se je vse obrnilo na slabše. Kjer je bilo v družinah že prej napeto, je v tem času prišlo do še več napetosti, prepirov, nasilja. Za nekatere najboljše leto, za druge najbolj težko in najslabše leto sploh!
Dogodki
Reportaža s z letošnjega tridnevnega kratkega oddiha v Radencih
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o tem, da najbolj prestižno etnografsko dogajanje pri nas, kar ptujsko kurentovanje je, letos odpira srbska turba pevka Ceca in kaj sporoča veganska ofenziva trenutne vlade? Dotaknili smo se tudi letnega poročila SŠK o stanju Cerkve na Slovenskem.
Pogovor o
V luči dokumentarno-igrane serije Inhumanum: Nečloveško ravnanje človeka smo v oddaji spregovorili o nasilju. Dotaknili smo se najhujših kaznivih dejanj in njihovega vpliva na družbo ter odziva slednje na nasilje. Prav tako smo spregovorili o vplivu družine na morilsko vedenje, resocializaciji morilcev in o pomočeh žrtvam. Gostje so bili dekan Evropske pravne fakultete Nove Univerze dr. Boštjan Brezovnik, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Gorazd Trpin, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik ter dramski igralec Ludvik Bagari.
Glasbeni medgeneracijski večer
Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.
Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2023 ob 05-ih
Dogodki
»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.
Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pojdite in učite
Jezuit p. Janez Rus deluje v Rusiji, v mestu Novosibirsk je odgovoren za velik kulturni center in predsemenišče. Spregovoril je o svoji zanimivi življenjski poti in delu v medverskem in medkulturnem okolju.