Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 3. 2025
V Argentini začenjajo s poukom v slovenskih šolah

V sobotnih slovenskih šolah v Buenos Airesu v Argentini jutri začenjajo s poukom. Pred tem so že imeli mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši, nam je povedala šolska referentka Zedinjene Slovenije Luciana Servin. Pred mašo je vsaka šola molila desetko rožnega venca. Maševal je Franci Cukjati, pri maši so učenci sodeloval s prošnjam in zahvalami, petje je vodila Prešernova šola. Na področju Buenos Airesa in okolice deluje šest slovenskih sobotnih šol. In čemu bodo dali poudarek v tem šolskem letu? Dobri volji in odgovornosti, do tega, kar nam pomeni slovenska šola, je še povedala Luciana Servin. 

V Argentini začenjajo s poukom v slovenskih šolah

V sobotnih slovenskih šolah v Buenos Airesu v Argentini jutri začenjajo s poukom. Pred tem so že imeli mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši, nam je povedala šolska referentka Zedinjene Slovenije Luciana Servin. Pred mašo je vsaka šola molila desetko rožnega venca. Maševal je Franci Cukjati, pri maši so učenci sodeloval s prošnjam in zahvalami, petje je vodila Prešernova šola. Na področju Buenos Airesa in okolice deluje šest slovenskih sobotnih šol. In čemu bodo dali poudarek v tem šolskem letu? Dobri volji in odgovornosti, do tega, kar nam pomeni slovenska šola, je še povedala Luciana Servin. 

družbarojakišolstvo

Slovencem po svetu in domovini

V Argentini začenjajo s poukom v slovenskih šolah

V sobotnih slovenskih šolah v Buenos Airesu v Argentini jutri začenjajo s poukom. Pred tem so že imeli mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši, nam je povedala šolska referentka Zedinjene Slovenije Luciana Servin. Pred mašo je vsaka šola molila desetko rožnega venca. Maševal je Franci Cukjati, pri maši so učenci sodeloval s prošnjam in zahvalami, petje je vodila Prešernova šola. Na področju Buenos Airesa in okolice deluje šest slovenskih sobotnih šol. In čemu bodo dali poudarek v tem šolskem letu? Dobri volji in odgovornosti, do tega, kar nam pomeni slovenska šola, je še povedala Luciana Servin. 

VEČ ...|21. 3. 2025
V Argentini začenjajo s poukom v slovenskih šolah

V sobotnih slovenskih šolah v Buenos Airesu v Argentini jutri začenjajo s poukom. Pred tem so že imeli mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši, nam je povedala šolska referentka Zedinjene Slovenije Luciana Servin. Pred mašo je vsaka šola molila desetko rožnega venca. Maševal je Franci Cukjati, pri maši so učenci sodeloval s prošnjam in zahvalami, petje je vodila Prešernova šola. Na področju Buenos Airesa in okolice deluje šest slovenskih sobotnih šol. In čemu bodo dali poudarek v tem šolskem letu? Dobri volji in odgovornosti, do tega, kar nam pomeni slovenska šola, je še povedala Luciana Servin. 

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 3. 2025
Na avstrijskem Koroškem pomagajo Bolgariji, Paragvaju in Madagaskarju

Nocojšnji večer bo v Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem dobrodelno obarvan. Na sporedu bo 49. tombola, s katero želijo pomagati Bolgariji in Paragvaju. Šolske sestre so začele leta 1976 pripravljati misijonsko tombolo, kjer so zbirali sredstva za slovenske misijonarje, kasneje še posebej delovanju patra Mihe Drevenška v Zambiji. Srce misijonske tombole so šolske sestre, ki dijakinje in dijake navdušujejo za delo za misijone. Od danes naprej pa je v Mali galeriji doma Sodalitete na avstrijskem Koroškem na ogled razstava Marte Kunaver “Lepota bo rešila svet. Umetnica je svoja dela daroval kot podporo za misijonsko poslanstvo Pedra Opeke. Vsaka prodana slika je namreč velika pomoč za misijonski projekt Koroška vas na Madagaskarju. Razstava bo v Tinjah na ogled do 11. junija. 

Na avstrijskem Koroškem pomagajo Bolgariji, Paragvaju in Madagaskarju

Nocojšnji večer bo v Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem dobrodelno obarvan. Na sporedu bo 49. tombola, s katero želijo pomagati Bolgariji in Paragvaju. Šolske sestre so začele leta 1976 pripravljati misijonsko tombolo, kjer so zbirali sredstva za slovenske misijonarje, kasneje še posebej delovanju patra Mihe Drevenška v Zambiji. Srce misijonske tombole so šolske sestre, ki dijakinje in dijake navdušujejo za delo za misijone. Od danes naprej pa je v Mali galeriji doma Sodalitete na avstrijskem Koroškem na ogled razstava Marte Kunaver “Lepota bo rešila svet. Umetnica je svoja dela daroval kot podporo za misijonsko poslanstvo Pedra Opeke. Vsaka prodana slika je namreč velika pomoč za misijonski projekt Koroška vas na Madagaskarju. Razstava bo v Tinjah na ogled do 11. junija. 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Na avstrijskem Koroškem pomagajo Bolgariji, Paragvaju in Madagaskarju

Nocojšnji večer bo v Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem dobrodelno obarvan. Na sporedu bo 49. tombola, s katero želijo pomagati Bolgariji in Paragvaju. Šolske sestre so začele leta 1976 pripravljati misijonsko tombolo, kjer so zbirali sredstva za slovenske misijonarje, kasneje še posebej delovanju patra Mihe Drevenška v Zambiji. Srce misijonske tombole so šolske sestre, ki dijakinje in dijake navdušujejo za delo za misijone. Od danes naprej pa je v Mali galeriji doma Sodalitete na avstrijskem Koroškem na ogled razstava Marte Kunaver “Lepota bo rešila svet. Umetnica je svoja dela daroval kot podporo za misijonsko poslanstvo Pedra Opeke. Vsaka prodana slika je namreč velika pomoč za misijonski projekt Koroška vas na Madagaskarju. Razstava bo v Tinjah na ogled do 11. junija. 

VEČ ...|20. 3. 2025
Na avstrijskem Koroškem pomagajo Bolgariji, Paragvaju in Madagaskarju

Nocojšnji večer bo v Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem dobrodelno obarvan. Na sporedu bo 49. tombola, s katero želijo pomagati Bolgariji in Paragvaju. Šolske sestre so začele leta 1976 pripravljati misijonsko tombolo, kjer so zbirali sredstva za slovenske misijonarje, kasneje še posebej delovanju patra Mihe Drevenška v Zambiji. Srce misijonske tombole so šolske sestre, ki dijakinje in dijake navdušujejo za delo za misijone. Od danes naprej pa je v Mali galeriji doma Sodalitete na avstrijskem Koroškem na ogled razstava Marte Kunaver “Lepota bo rešila svet. Umetnica je svoja dela daroval kot podporo za misijonsko poslanstvo Pedra Opeke. Vsaka prodana slika je namreč velika pomoč za misijonski projekt Koroška vas na Madagaskarju. Razstava bo v Tinjah na ogled do 11. junija. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|20. 3. 2025
Spomin na Alberta Pucerja ob 10. obletnici smrti

Četrtkov večer evergrinov oziroma zimzelenih melodij je prinesel Eldo Viler, Demisa Roussosa, Nano Mouskouri in Connie Francis ter prav poseben spomin na Alberta Pucerja, ki je bil naš sodelavec, zgodovinar, arhivar, domoznanec, publicist, kulinarik, saj prav danes mineva 10 let od njegovega odhoda v večnost. Znova ste lahko slišali spominsko Karavano prijateljstva, ki smo jo pripravili 9. aprila 2015, na dan, ko bi Alberto praznoval 60. rojstni dan. Naša oddaja je naslednica Karavane prijateljstva in spominsko oddajo vnovič predvajamo tudi v hvaležnost, da lahko v našem arhivu hranimo Albertove vinilne plošče in CD-je, ki jih vključujemo v našo oddajo in jih slišite tudi v rednem programu.

Spomin na Alberta Pucerja ob 10. obletnici smrti

Četrtkov večer evergrinov oziroma zimzelenih melodij je prinesel Eldo Viler, Demisa Roussosa, Nano Mouskouri in Connie Francis ter prav poseben spomin na Alberta Pucerja, ki je bil naš sodelavec, zgodovinar, arhivar, domoznanec, publicist, kulinarik, saj prav danes mineva 10 let od njegovega odhoda v večnost. Znova ste lahko slišali spominsko Karavano prijateljstva, ki smo jo pripravili 9. aprila 2015, na dan, ko bi Alberto praznoval 60. rojstni dan. Naša oddaja je naslednica Karavane prijateljstva in spominsko oddajo vnovič predvajamo tudi v hvaležnost, da lahko v našem arhivu hranimo Albertove vinilne plošče in CD-je, ki jih vključujemo v našo oddajo in jih slišite tudi v rednem programu.

glasbaspominAlberto Pucer

Ob radijskem ognjišču

Spomin na Alberta Pucerja ob 10. obletnici smrti

Četrtkov večer evergrinov oziroma zimzelenih melodij je prinesel Eldo Viler, Demisa Roussosa, Nano Mouskouri in Connie Francis ter prav poseben spomin na Alberta Pucerja, ki je bil naš sodelavec, zgodovinar, arhivar, domoznanec, publicist, kulinarik, saj prav danes mineva 10 let od njegovega odhoda v večnost. Znova ste lahko slišali spominsko Karavano prijateljstva, ki smo jo pripravili 9. aprila 2015, na dan, ko bi Alberto praznoval 60. rojstni dan. Naša oddaja je naslednica Karavane prijateljstva in spominsko oddajo vnovič predvajamo tudi v hvaležnost, da lahko v našem arhivu hranimo Albertove vinilne plošče in CD-je, ki jih vključujemo v našo oddajo in jih slišite tudi v rednem programu.

VEČ ...|20. 3. 2025
Spomin na Alberta Pucerja ob 10. obletnici smrti

Četrtkov večer evergrinov oziroma zimzelenih melodij je prinesel Eldo Viler, Demisa Roussosa, Nano Mouskouri in Connie Francis ter prav poseben spomin na Alberta Pucerja, ki je bil naš sodelavec, zgodovinar, arhivar, domoznanec, publicist, kulinarik, saj prav danes mineva 10 let od njegovega odhoda v večnost. Znova ste lahko slišali spominsko Karavano prijateljstva, ki smo jo pripravili 9. aprila 2015, na dan, ko bi Alberto praznoval 60. rojstni dan. Naša oddaja je naslednica Karavane prijateljstva in spominsko oddajo vnovič predvajamo tudi v hvaležnost, da lahko v našem arhivu hranimo Albertove vinilne plošče in CD-je, ki jih vključujemo v našo oddajo in jih slišite tudi v rednem programu.

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspominAlberto Pucer

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|20. 3. 2025
Vampi na tržaški način

Poslušalka bi rada pripravila vampe na tržaški način, kako se to naredi? Sestra Nikolina odgovarja: vampi morajo očiščeni in skuhani. Kuhamo jih z jušno zelenjavo. Ohlajene odcedimo in narežemo na tanke rezine. Na maščobi, ki ji lahko dodamo tudi narezano hamburško slanino, prepražimo čebulo, dodamo še malo česna in narezane vampe. Dobro prepražimo, zalijemo in zgostimo s paradižnikovo mezgo, kislo smetano in kakšno žličko pirine ali ajdove moke. Solimo, dodamo lovorjev list in poper. Zraven lahko ponudimo krompir, žgance, kruh, solato ... Poslušalka s Primorske je dodala, da naj k vampom dodamo malo belega vina, sesekljan peteršilj in parmezan. 

Vampi na tržaški način

Poslušalka bi rada pripravila vampe na tržaški način, kako se to naredi? Sestra Nikolina odgovarja: vampi morajo očiščeni in skuhani. Kuhamo jih z jušno zelenjavo. Ohlajene odcedimo in narežemo na tanke rezine. Na maščobi, ki ji lahko dodamo tudi narezano hamburško slanino, prepražimo čebulo, dodamo še malo česna in narezane vampe. Dobro prepražimo, zalijemo in zgostimo s paradižnikovo mezgo, kislo smetano in kakšno žličko pirine ali ajdove moke. Solimo, dodamo lovorjev list in poper. Zraven lahko ponudimo krompir, žgance, kruh, solato ... Poslušalka s Primorske je dodala, da naj k vampom dodamo malo belega vina, sesekljan peteršilj in parmezan. 

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Vampi na tržaški način

Poslušalka bi rada pripravila vampe na tržaški način, kako se to naredi? Sestra Nikolina odgovarja: vampi morajo očiščeni in skuhani. Kuhamo jih z jušno zelenjavo. Ohlajene odcedimo in narežemo na tanke rezine. Na maščobi, ki ji lahko dodamo tudi narezano hamburško slanino, prepražimo čebulo, dodamo še malo česna in narezane vampe. Dobro prepražimo, zalijemo in zgostimo s paradižnikovo mezgo, kislo smetano in kakšno žličko pirine ali ajdove moke. Solimo, dodamo lovorjev list in poper. Zraven lahko ponudimo krompir, žgance, kruh, solato ... Poslušalka s Primorske je dodala, da naj k vampom dodamo malo belega vina, sesekljan peteršilj in parmezan. 

VEČ ...|20. 3. 2025
Vampi na tržaški način

Poslušalka bi rada pripravila vampe na tržaški način, kako se to naredi? Sestra Nikolina odgovarja: vampi morajo očiščeni in skuhani. Kuhamo jih z jušno zelenjavo. Ohlajene odcedimo in narežemo na tanke rezine. Na maščobi, ki ji lahko dodamo tudi narezano hamburško slanino, prepražimo čebulo, dodamo še malo česna in narezane vampe. Dobro prepražimo, zalijemo in zgostimo s paradižnikovo mezgo, kislo smetano in kakšno žličko pirine ali ajdove moke. Solimo, dodamo lovorjev list in poper. Zraven lahko ponudimo krompir, žgance, kruh, solato ... Poslušalka s Primorske je dodala, da naj k vampom dodamo malo belega vina, sesekljan peteršilj in parmezan. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 3. 2025
Minister Arčon v Benečiji in Reziji

Rojaki v Benečiji in Reziji opažajo, da je znanje slovenskega jezika močno povezano z ohranjanjem identitete. Veliko priložnosti za izboljšanje stanja vidijo na področju turizma in promociji počasnejšega in bolj umirjenega življenja. Včeraj jih je obiskal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Sestal se je s predstavniki videmskih slovenskih društev in organizacij, med drugim obiskal Večstopenjsko šolo v Špetru in Muzej rezijanskih ljudi v Solbici. Nad videnim in slišanim je bil navdušen, sploh ker je veliko dela opravljenega prostovoljno, a s srcem. Naglasil je: Ponosen sem na vaše delo in vaše poslanstvo. Čezmejno sodelovanje z vključevanjem manjšine je ena največjih dragocenosti, ki jih ima Evropska unija. Prava Evropa živi na mejah, kjer je preplet različnih narodov, različnih kultur. Z rojaki so se dotaknili tudi vzpostavitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ki bi povezovalo obmejne občine iz Slovenije, Italije in Avstrije.

Minister Arčon v Benečiji in Reziji

Rojaki v Benečiji in Reziji opažajo, da je znanje slovenskega jezika močno povezano z ohranjanjem identitete. Veliko priložnosti za izboljšanje stanja vidijo na področju turizma in promociji počasnejšega in bolj umirjenega življenja. Včeraj jih je obiskal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Sestal se je s predstavniki videmskih slovenskih društev in organizacij, med drugim obiskal Večstopenjsko šolo v Špetru in Muzej rezijanskih ljudi v Solbici. Nad videnim in slišanim je bil navdušen, sploh ker je veliko dela opravljenega prostovoljno, a s srcem. Naglasil je: Ponosen sem na vaše delo in vaše poslanstvo. Čezmejno sodelovanje z vključevanjem manjšine je ena največjih dragocenosti, ki jih ima Evropska unija. Prava Evropa živi na mejah, kjer je preplet različnih narodov, različnih kultur. Z rojaki so se dotaknili tudi vzpostavitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ki bi povezovalo obmejne občine iz Slovenije, Italije in Avstrije.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Minister Arčon v Benečiji in Reziji

Rojaki v Benečiji in Reziji opažajo, da je znanje slovenskega jezika močno povezano z ohranjanjem identitete. Veliko priložnosti za izboljšanje stanja vidijo na področju turizma in promociji počasnejšega in bolj umirjenega življenja. Včeraj jih je obiskal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Sestal se je s predstavniki videmskih slovenskih društev in organizacij, med drugim obiskal Večstopenjsko šolo v Špetru in Muzej rezijanskih ljudi v Solbici. Nad videnim in slišanim je bil navdušen, sploh ker je veliko dela opravljenega prostovoljno, a s srcem. Naglasil je: Ponosen sem na vaše delo in vaše poslanstvo. Čezmejno sodelovanje z vključevanjem manjšine je ena največjih dragocenosti, ki jih ima Evropska unija. Prava Evropa živi na mejah, kjer je preplet različnih narodov, različnih kultur. Z rojaki so se dotaknili tudi vzpostavitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ki bi povezovalo obmejne občine iz Slovenije, Italije in Avstrije.

VEČ ...|19. 3. 2025
Minister Arčon v Benečiji in Reziji

Rojaki v Benečiji in Reziji opažajo, da je znanje slovenskega jezika močno povezano z ohranjanjem identitete. Veliko priložnosti za izboljšanje stanja vidijo na področju turizma in promociji počasnejšega in bolj umirjenega življenja. Včeraj jih je obiskal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Sestal se je s predstavniki videmskih slovenskih društev in organizacij, med drugim obiskal Večstopenjsko šolo v Špetru in Muzej rezijanskih ljudi v Solbici. Nad videnim in slišanim je bil navdušen, sploh ker je veliko dela opravljenega prostovoljno, a s srcem. Naglasil je: Ponosen sem na vaše delo in vaše poslanstvo. Čezmejno sodelovanje z vključevanjem manjšine je ena največjih dragocenosti, ki jih ima Evropska unija. Prava Evropa živi na mejah, kjer je preplet različnih narodov, različnih kultur. Z rojaki so se dotaknili tudi vzpostavitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ki bi povezovalo obmejne občine iz Slovenije, Italije in Avstrije.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|19. 3. 2025
Piščančje prsi

Poslušalka je sestro Nikolina prosila za nasvet za pripravo sočnih piščančjih prsi. Sestra je povedala, da jih lahko dela v omaki kot piščančje zrezke, lahko naredi obaro ali pa jih prepraži za rižoto ali h kuhanim testeninam. Meso nareže na koščke in soli, po želji doda še poper in pokaplja z olivnim oljem. To lahko stori že zvečer in si s tem pomaga k hitrejši pripravi jedi. Čebulo olupimo in sesekljamo ter damo pražit. Takoj dodamo še narezano meso. Prilijemo nekaj žlic tekočine in nežno dušimo, da meso ostane mehko. Če bomo delali rižoto, lahko dodamo polnozrnat ali navadni glaziran riž ali ajdovo kašo, zalijemo z dvakratno količino vrele vode (lahko uporabimo tudi krompirjevko). Posolimo, dodamo lovorjev list in pokrijemo, da se mirno kuha oziroma brbota. Za zrezke pa meso ustrezno nareže in posoli, nežno popra in doda nekaj kapljic olja. To lahko stori zvečer, naloži v posodo in pokrije.  Naslednji dan jih hitro opeče, da bodo ostali sočni. Ob meso lahko naložimo fino sesekljano čebulico, stisnemo malo česna in dobimo nekaj omake, ki jo po potrebi zgostimo.  

Piščančje prsi

Poslušalka je sestro Nikolina prosila za nasvet za pripravo sočnih piščančjih prsi. Sestra je povedala, da jih lahko dela v omaki kot piščančje zrezke, lahko naredi obaro ali pa jih prepraži za rižoto ali h kuhanim testeninam. Meso nareže na koščke in soli, po želji doda še poper in pokaplja z olivnim oljem. To lahko stori že zvečer in si s tem pomaga k hitrejši pripravi jedi. Čebulo olupimo in sesekljamo ter damo pražit. Takoj dodamo še narezano meso. Prilijemo nekaj žlic tekočine in nežno dušimo, da meso ostane mehko. Če bomo delali rižoto, lahko dodamo polnozrnat ali navadni glaziran riž ali ajdovo kašo, zalijemo z dvakratno količino vrele vode (lahko uporabimo tudi krompirjevko). Posolimo, dodamo lovorjev list in pokrijemo, da se mirno kuha oziroma brbota. Za zrezke pa meso ustrezno nareže in posoli, nežno popra in doda nekaj kapljic olja. To lahko stori zvečer, naloži v posodo in pokrije.  Naslednji dan jih hitro opeče, da bodo ostali sočni. Ob meso lahko naložimo fino sesekljano čebulico, stisnemo malo česna in dobimo nekaj omake, ki jo po potrebi zgostimo.  

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Piščančje prsi

Poslušalka je sestro Nikolina prosila za nasvet za pripravo sočnih piščančjih prsi. Sestra je povedala, da jih lahko dela v omaki kot piščančje zrezke, lahko naredi obaro ali pa jih prepraži za rižoto ali h kuhanim testeninam. Meso nareže na koščke in soli, po želji doda še poper in pokaplja z olivnim oljem. To lahko stori že zvečer in si s tem pomaga k hitrejši pripravi jedi. Čebulo olupimo in sesekljamo ter damo pražit. Takoj dodamo še narezano meso. Prilijemo nekaj žlic tekočine in nežno dušimo, da meso ostane mehko. Če bomo delali rižoto, lahko dodamo polnozrnat ali navadni glaziran riž ali ajdovo kašo, zalijemo z dvakratno količino vrele vode (lahko uporabimo tudi krompirjevko). Posolimo, dodamo lovorjev list in pokrijemo, da se mirno kuha oziroma brbota. Za zrezke pa meso ustrezno nareže in posoli, nežno popra in doda nekaj kapljic olja. To lahko stori zvečer, naloži v posodo in pokrije.  Naslednji dan jih hitro opeče, da bodo ostali sočni. Ob meso lahko naložimo fino sesekljano čebulico, stisnemo malo česna in dobimo nekaj omake, ki jo po potrebi zgostimo.  

VEČ ...|19. 3. 2025
Piščančje prsi

Poslušalka je sestro Nikolina prosila za nasvet za pripravo sočnih piščančjih prsi. Sestra je povedala, da jih lahko dela v omaki kot piščančje zrezke, lahko naredi obaro ali pa jih prepraži za rižoto ali h kuhanim testeninam. Meso nareže na koščke in soli, po želji doda še poper in pokaplja z olivnim oljem. To lahko stori že zvečer in si s tem pomaga k hitrejši pripravi jedi. Čebulo olupimo in sesekljamo ter damo pražit. Takoj dodamo še narezano meso. Prilijemo nekaj žlic tekočine in nežno dušimo, da meso ostane mehko. Če bomo delali rižoto, lahko dodamo polnozrnat ali navadni glaziran riž ali ajdovo kašo, zalijemo z dvakratno količino vrele vode (lahko uporabimo tudi krompirjevko). Posolimo, dodamo lovorjev list in pokrijemo, da se mirno kuha oziroma brbota. Za zrezke pa meso ustrezno nareže in posoli, nežno popra in doda nekaj kapljic olja. To lahko stori zvečer, naloži v posodo in pokrije.  Naslednji dan jih hitro opeče, da bodo ostali sočni. Ob meso lahko naložimo fino sesekljano čebulico, stisnemo malo česna in dobimo nekaj omake, ki jo po potrebi zgostimo.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 3. 2025
Nagrada Nadje Maganja tokrat na Poljsko

Magda Wolnik-Mierzwa, novinarka in ustanoviteljica Skupnosti sv. Egidija v Varšavi na Poljskem, je v soboto, 15. marca 2025, v Peterlinovi dvorani v Trstu prejela 15. Nagrado Nadje Maganja. Podeljujejo jo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, Slovenska zamejska skavtska organizacija, Nadjina družina ter Skupnost sv. Egidija v Furlaniji-Julijski krajini. Z njo nagradijo ženske, ki utelešajo vrednote, ki so bile pri srcu prezgodaj umrli tržaški šolnici, publicistki in kulturni delavki Nadji Maganja Jevnikar. Letošnja nagrajenka se je rodila v bližini Gdanska leta 1977, študirala je sociologijo in novinarstvo. Z možem in tremi posvojenimi otroki živi v Varšavi. Zaposlena je pri katoliški radijski in televizijski družbi, ki je del Papeške fundacije za Cerkev v stiski. Dokumentarce o položaju odrinjenih, a tudi o delu v njihovo korist, je posnela po vsem svetu. Pri Skupnosti sv. Egidija se posveča zlasti ostarelim in brezdomcem, zadnja leta še posebej beguncem iz Ukrajine.

Nagrada Nadje Maganja tokrat na Poljsko

Magda Wolnik-Mierzwa, novinarka in ustanoviteljica Skupnosti sv. Egidija v Varšavi na Poljskem, je v soboto, 15. marca 2025, v Peterlinovi dvorani v Trstu prejela 15. Nagrado Nadje Maganja. Podeljujejo jo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, Slovenska zamejska skavtska organizacija, Nadjina družina ter Skupnost sv. Egidija v Furlaniji-Julijski krajini. Z njo nagradijo ženske, ki utelešajo vrednote, ki so bile pri srcu prezgodaj umrli tržaški šolnici, publicistki in kulturni delavki Nadji Maganja Jevnikar. Letošnja nagrajenka se je rodila v bližini Gdanska leta 1977, študirala je sociologijo in novinarstvo. Z možem in tremi posvojenimi otroki živi v Varšavi. Zaposlena je pri katoliški radijski in televizijski družbi, ki je del Papeške fundacije za Cerkev v stiski. Dokumentarce o položaju odrinjenih, a tudi o delu v njihovo korist, je posnela po vsem svetu. Pri Skupnosti sv. Egidija se posveča zlasti ostarelim in brezdomcem, zadnja leta še posebej beguncem iz Ukrajine.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Nagrada Nadje Maganja tokrat na Poljsko

Magda Wolnik-Mierzwa, novinarka in ustanoviteljica Skupnosti sv. Egidija v Varšavi na Poljskem, je v soboto, 15. marca 2025, v Peterlinovi dvorani v Trstu prejela 15. Nagrado Nadje Maganja. Podeljujejo jo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, Slovenska zamejska skavtska organizacija, Nadjina družina ter Skupnost sv. Egidija v Furlaniji-Julijski krajini. Z njo nagradijo ženske, ki utelešajo vrednote, ki so bile pri srcu prezgodaj umrli tržaški šolnici, publicistki in kulturni delavki Nadji Maganja Jevnikar. Letošnja nagrajenka se je rodila v bližini Gdanska leta 1977, študirala je sociologijo in novinarstvo. Z možem in tremi posvojenimi otroki živi v Varšavi. Zaposlena je pri katoliški radijski in televizijski družbi, ki je del Papeške fundacije za Cerkev v stiski. Dokumentarce o položaju odrinjenih, a tudi o delu v njihovo korist, je posnela po vsem svetu. Pri Skupnosti sv. Egidija se posveča zlasti ostarelim in brezdomcem, zadnja leta še posebej beguncem iz Ukrajine.

VEČ ...|18. 3. 2025
Nagrada Nadje Maganja tokrat na Poljsko

Magda Wolnik-Mierzwa, novinarka in ustanoviteljica Skupnosti sv. Egidija v Varšavi na Poljskem, je v soboto, 15. marca 2025, v Peterlinovi dvorani v Trstu prejela 15. Nagrado Nadje Maganja. Podeljujejo jo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, Slovenska zamejska skavtska organizacija, Nadjina družina ter Skupnost sv. Egidija v Furlaniji-Julijski krajini. Z njo nagradijo ženske, ki utelešajo vrednote, ki so bile pri srcu prezgodaj umrli tržaški šolnici, publicistki in kulturni delavki Nadji Maganja Jevnikar. Letošnja nagrajenka se je rodila v bližini Gdanska leta 1977, študirala je sociologijo in novinarstvo. Z možem in tremi posvojenimi otroki živi v Varšavi. Zaposlena je pri katoliški radijski in televizijski družbi, ki je del Papeške fundacije za Cerkev v stiski. Dokumentarce o položaju odrinjenih, a tudi o delu v njihovo korist, je posnela po vsem svetu. Pri Skupnosti sv. Egidija se posveča zlasti ostarelim in brezdomcem, zadnja leta še posebej beguncem iz Ukrajine.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 3. 2025
Mladi za začetek Koroških kulturnih dni v Ljubljani

V Ljubljani se bodo v naslednjih dneh začeli tradicionalni Koroški kulturni dnevi. Ob podpori Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca jih pripravljata Klub koroških Slovencev in Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva iz Ljubljane. Letos bo na na sporedu kar 12 predstav. Prva bo Mali princ v izvedbi Mlade gledališke skupine iz Bilčovsa na avstrijskem Koroškem, druga pa Lutkovna predstava »Črni muc« skupine iz Ziljske doline,nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Koroški kulturni dnevi v Ljubljani bodo letos potekali od 22. marca do 23. aprila.

Mladi za začetek Koroških kulturnih dni v Ljubljani

V Ljubljani se bodo v naslednjih dneh začeli tradicionalni Koroški kulturni dnevi. Ob podpori Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca jih pripravljata Klub koroških Slovencev in Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva iz Ljubljane. Letos bo na na sporedu kar 12 predstav. Prva bo Mali princ v izvedbi Mlade gledališke skupine iz Bilčovsa na avstrijskem Koroškem, druga pa Lutkovna predstava »Črni muc« skupine iz Ziljske doline,nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Koroški kulturni dnevi v Ljubljani bodo letos potekali od 22. marca do 23. aprila.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Mladi za začetek Koroških kulturnih dni v Ljubljani

V Ljubljani se bodo v naslednjih dneh začeli tradicionalni Koroški kulturni dnevi. Ob podpori Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca jih pripravljata Klub koroških Slovencev in Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva iz Ljubljane. Letos bo na na sporedu kar 12 predstav. Prva bo Mali princ v izvedbi Mlade gledališke skupine iz Bilčovsa na avstrijskem Koroškem, druga pa Lutkovna predstava »Črni muc« skupine iz Ziljske doline,nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Koroški kulturni dnevi v Ljubljani bodo letos potekali od 22. marca do 23. aprila.

VEČ ...|17. 3. 2025
Mladi za začetek Koroških kulturnih dni v Ljubljani

V Ljubljani se bodo v naslednjih dneh začeli tradicionalni Koroški kulturni dnevi. Ob podpori Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca jih pripravljata Klub koroških Slovencev in Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva iz Ljubljane. Letos bo na na sporedu kar 12 predstav. Prva bo Mali princ v izvedbi Mlade gledališke skupine iz Bilčovsa na avstrijskem Koroškem, druga pa Lutkovna predstava »Črni muc« skupine iz Ziljske doline,nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Koroški kulturni dnevi v Ljubljani bodo letos potekali od 22. marca do 23. aprila.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|18. 3. 2025
Jože Bartolj: Trump in obramba

Del sveta si je nekaj mesecev nazaj veliko obetal od nove ameriške vlade. Predsednik Trump je obljubljal, da bo zelo hitro končal vojno med Rusijo in Ukrajino, vojno do katere sploh ne bi prišlo, če bi bil, tako Trump, on predsednik. Že v prvem dnevu po nastopu funkcije je podpisal vrsto izvršnih ukazov in dal vtis, da bo do zdaj neurejeni in kaotični svet uredil. Kot nam je bil simpatičen denimo ukaz, da sta spola le dva in da je treba zaustaviti neobrzdano LGTB ideologijo, pa ni ostalo le pri tem.

Jože Bartolj: Trump in obramba

Del sveta si je nekaj mesecev nazaj veliko obetal od nove ameriške vlade. Predsednik Trump je obljubljal, da bo zelo hitro končal vojno med Rusijo in Ukrajino, vojno do katere sploh ne bi prišlo, če bi bil, tako Trump, on predsednik. Že v prvem dnevu po nastopu funkcije je podpisal vrsto izvršnih ukazov in dal vtis, da bo do zdaj neurejeni in kaotični svet uredil. Kot nam je bil simpatičen denimo ukaz, da sta spola le dva in da je treba zaustaviti neobrzdano LGTB ideologijo, pa ni ostalo le pri tem.

Jože Bartolj

komentar

Moja zgodba

VEČ ...|16. 3. 2025
Pričevanja iz Avstralije: Francka Anžin, Lidija Čušin in Mirko Cuderman

V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili trem pričevalcem, ki jih je v začetku leta 2024 med Slovenci v Avstraliji posnel sodelavec Študijskega centra za narodno spravo Renato Podbersič. Svoje življenjske zgodbe so z nami delili Francke Anžin, Lidije Čušin in Mirka Cudermana. 

Pričevanja iz Avstralije: Francka Anžin, Lidija Čušin in Mirko Cuderman

V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili trem pričevalcem, ki jih je v začetku leta 2024 med Slovenci v Avstraliji posnel sodelavec Študijskega centra za narodno spravo Renato Podbersič. Svoje življenjske zgodbe so z nami delili Francke Anžin, Lidije Čušin in Mirka Cudermana. 

Jože Bartolj

spominpolitikaFrancka AnžinLidija ČušinMirko CudermanRenato PodbersičMarta KeršičMirjam Dujo Jurjevčičslovenci v avstraliji

Naš gost

VEČ ...|15. 3. 2025
Andrea Bellavite

Teolog, publicist, popotnik, kolesar in direktor Fundacije Socoba, ki upravlja baziliko v Ogleju, Andrea Bellavite je v svojem življenju prehodil zanimivo pot od župnika do župana. Pravi, da delo sploh ni tako različno, saj je bil v obeh službah pozoren predvsem na reveže, begunce in odrinjene. Zelo rad hodi in je idejni oče dveh poti: Nebeškega in Goriškega Camina. Spregovoril je tudi o poslanstvu starodavne oglejske bazilike v današnjem času.

Andrea Bellavite

Teolog, publicist, popotnik, kolesar in direktor Fundacije Socoba, ki upravlja baziliko v Ogleju, Andrea Bellavite je v svojem življenju prehodil zanimivo pot od župnika do župana. Pravi, da delo sploh ni tako različno, saj je bil v obeh službah pozoren predvsem na reveže, begunce in odrinjene. Zelo rad hodi in je idejni oče dveh poti: Nebeškega in Goriškega Camina. Spregovoril je tudi o poslanstvu starodavne oglejske bazilike v današnjem času.

Blaž Lesnik

spominživljenjehojapopotništvocaminoGoriški CaminoGoricaEvropska prestolnica kulturekultura

Sol in luč

VEČ ...|18. 3. 2025
Pomlad za dušo

Postiti se pomeni učiti se kako biti srečen s preprostimi stvarmi. To je le ena od misli, ki jim lahko prisluhnete v tokratni oddaji Sol in luč v kateri bomo brali iz knjige Phila Bosmansa z naslovom »Pomlad za dušo«. Izšla je pri založbi Ognjišče.

Pomlad za dušo

Postiti se pomeni učiti se kako biti srečen s preprostimi stvarmi. To je le ena od misli, ki jim lahko prisluhnete v tokratni oddaji Sol in luč v kateri bomo brali iz knjige Phila Bosmansa z naslovom »Pomlad za dušo«. Izšla je pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

Duhovna misel

VEČ ...|22. 3. 2025
Iščimo skupaj

Neki mož se je izgubil v gozdu. Več dni ni mogel najti poti iz goščave. Končno je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Iščimo skupaj

Neki mož se je izgubil v gozdu. Več dni ni mogel najti poti iz goščave. Končno je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|22. 3. 2025
Dr. Tomaž Erzar: Dolga pot odpuščanja

Na temo odpuščanja se je z  voditeljico Matejo Subotičanec pogovarjal avtor knjige Dolga pot odpuščanja dr. Tomaž Erzar.

Dr. Tomaž Erzar: Dolga pot odpuščanja

Na temo odpuščanja se je z  voditeljico Matejo Subotičanec pogovarjal avtor knjige Dolga pot odpuščanja dr. Tomaž Erzar.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Spominjamo se

VEČ ...|22. 3. 2025
Spominjamo se dne 22. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 22. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Sobotna iskrica

VEČ ...|22. 3. 2025
Z Jezusom na križevem potu

Z urednico revije Mavrica Matejo Gomboc smo se pogovarjali o križevem potu, kako ga je doživljal Jezus in kako ga doživljamo sami. Povabili smo vas na uglasbeno zgodbo o Usmiljenem Samarijanu, za povrh vsega pa izvedeli kaj novega o svetem Jožefu, ki je godoval v sredo. 

Z Jezusom na križevem potu

Z urednico revije Mavrica Matejo Gomboc smo se pogovarjali o križevem potu, kako ga je doživljal Jezus in kako ga doživljamo sami. Povabili smo vas na uglasbeno zgodbo o Usmiljenem Samarijanu, za povrh vsega pa izvedeli kaj novega o svetem Jožefu, ki je godoval v sredo. 

Maja Morela

otrocimladiglasbaduhovnost

Iz naših krajev

VEČ ...|22. 3. 2025
Škofja Loka, Maribor, Mokronog, Koper, Bled, Bohinj, Ljubljana

Poročali smo o težavah pri izgradnji kolesarske povezave Bled - Bohinj, načrtih za novo deponijo za ribiče v Kopru, urejanju zunanjih površin v občini Ljubljana, obnovi Langerjeve vile in Hudičeve brvi ter podelitvi priznanj v občini Mokronog. 

Škofja Loka, Maribor, Mokronog, Koper, Bled, Bohinj, Ljubljana

Poročali smo o težavah pri izgradnji kolesarske povezave Bled - Bohinj, načrtih za novo deponijo za ribiče v Kopru, urejanju zunanjih površin v občini Ljubljana, obnovi Langerjeve vile in Hudičeve brvi ter podelitvi priznanj v občini Mokronog. 

Andrej Šinko

politikadružbainfo