Na stičišču romanskega, germanskega in slovanskega sveta, v Kanalski dolini pod Svetimi Višarjami, je nedavno stekel poskus italijansko-slovensko-nemško-furlanske šole. To pomeni, da pouk poteka v teh jezikih in se tudi učijo vseh štirih jezikov. Da je to dragocena obogatitev prostora in najlepše darilo za prihodnje generacije, je včeraj, v ponedeljek, 27. 11. 2023, ob obisku rojakov dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Srečal se je s predstavniki Združenja Don Mario Černet, Slovenskega kulturnega središča Planika in z župani gorenjskih in severnoprimorskih občin. Društvoma se je zahvalil za delovanje in povezovanje Slovencev, dal pa je tudi pobudo za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, v okviru katerega bi lahko povezali tri sosednje države, Slovenijo, Italijo in Avstrijo in bi skrbelo za krepitev področja na več ravneh. Sogovorniki so pobudo sprejeli z naklonjenostjo in se že dogovorili za prve korake. Kanalska dolina je kulturno in jezikovno zelo raznolika, prepletajo se namreč italijanski, nemški, slovenski in furlanski jezik, zato je zelo aktualno vprašanje poučevanja slovenščine v tamkajšnjih šolah. V zadnjih letih je bilo vloženega kar nekaj truda za uveljavitev večjezičnega italijansko-slovensko-nemško-furlanskega pouka, ki je letos prvič eksperimentalno stekel na vseh stopnjah. 
Ohranjanje jezika, kulture in identitete je v veliki meri povezano tudi z demografskimi in gospodarskimi razmerami. Medsebojno sodelovanje med kraji na obeh straneh meje dobro teče že desetletja. Vsi se namreč soočajo s podobnimi razvojnimi vprašanji, zato je povezovanje še kako dobrodošlo.
Nedavno je svojo enoto v Trbižu v Kanalski dolini skupaj s Svetom slovenskih organizacij odprla Kmečka zveza, poleti ustanovljena projektna pisarna SDGZ pa pomaga pri pripravi evropskih projektov na celotnem območju, kjer živi slovenska manjšina v Italiji. Pri Združenju Don Mario Černet posebno pozornost namenjajo vključevanju mladih, so izredno aktivni, skozi leto pripravljajo več dogodkov in sodelujejo z drugimi organizacijami. Slovensko kulturno središče Planika pa pripravlja izbirne tečaje slovenskega jezika in izdaja publikacije. V njihovih prostorih mlade glasbenike poučuje tudi Glasbena matica. 

V cerkvi sv. Ivana v Gorici so včeraj obhajali 50. obletnico ustanovitve Pastoralnega središča Slovencev.  Slovesno sveto mašo je vodil škof dr. Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Poleg župnika, dekana in škofovega delegata Marijana Markežiča sta somaševala še duhovni pomočnik p. Jan Cvetek in p. Boštjan iz Kapele pri Novi Gorici. Sveto mašo so skrbno sooblikovali ministranti, skavti, pevski zbor in večja skupina sodelavcev. Skupnega kosila vseh zbranih vernikov se je udeležil tudi goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli, kar je praznovanju dalo še prav poseben pečat medsebojne povezanosti. Škof Jamnik se je v homiliji zahvalil župniku in dekanu Marijanu Markežiču za dologoletno pastoralno delo na Goriškem, kjer deluje že 44 let. Odgovornost za Pastoralno središče je prevzel od msgr. Franca Močnika. V homiliji je posebej izpostavil, kako je ohranjanje vere, kulture in jezika pomembno, saj krepi človekovo identiteto in zavest iz kakšnih korenin rastemo. Posebej je bilo lepo videti veliko število skavtov, večjo ministrantsko zasedbo in čudovito prepevanje župnijskega pevskega zbora. Slovensko pastoralno življenje v Gorici je nadvse živahno in povezuje mnoge Slovence, ki živijo na Goriškem. Naj dobri Bog še naprej blagoslavlja in povezuje v eno družino naše drage Slovence, ki s tako zvestobo in srčnostjo skrbijo za svoj jezik, kulturo in živijo pristno krščansko življenje, je še zapisal škof Jamnik.

Piškoti iz krhkega testa, linške oči, drobtine, marelični zavitek, mrzlo kvašeno testo, zamrznjeni orehi, kislo zelje, sok iz zmrznjenega sadja ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.

V oddaji ste slišali, kaj je ob koncu mandata mednarodnega direktorja Jezuitskega združenja za begunce JRS zapisal p. Tom Smolich. Med drugim: “Po zaslugi vseh smo postali globalna služba Družbe Jezusove, dejavna v 58 državah, ki služi 1,5 milijona ljudem ... neti upanje naših razseljenih sester in bratov za svet miru in za prihodnost z možnostmi.”

Pogovor z Mirkom Vasletom, urednikom radijske oddaje Okence v Slovenijo, ki že 36 let oddaja v Buenos Airesu v Argentini, [12:55] predsednik Enotne liste Gabriel Hribar nam je pojasnil, kaj v skupni izjavi od vlade na Dunaju pričakujejo koroški Slovenci, [26:55] slišali ste še nekaj misli prof. dr. Andreja Finka o narodni identiteti ter novice.

Organizacije koroških Slovencev: Narodni svet, Zveza slovenskih organizacij, Skupnost koroških Slovenk in Slovencev ter enotna lista so objavile skupno izjavo, v kateri opozarjajo, da mnoge obljube narodnim skupnostim v Avstriji niso izpolnjene, je za naš radio pojasnil predsednik Enotne liste Gabriel Hribar. Nujno bi bilo treba zagotoviti kontinuiteto dvojezičnega izobraževanja na vseh ravneh od jasli do univerze. Pozivajo k nujnim ukrepom in jasnim zakonskim določbam za zagotovitev uporabe slovenskega jezika na sodiščih in v javni upravi na celotnem dvojezičnem območju. Krovne organizacije Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij, Skupnost koroških Slovenk in Slovencev ter politična stranka Enotna lista opozarjajo tudi na potrebo po spremembi Zakona o narodnih skupnostih. Težave se kopičijo že desetletje in so veliko večje in pomembnejše od korakov naprej, ki so bili storjeni v zadnjem času: povečanje podpore manjšinam in za medije in sprememba člena sporazuma o osnovnem šolstvu. 

Enotna lista, Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk so zaradi razočaranja nad narodnostno politiko zvezne vlade in neuspehom pri realizaciji koalicijskega sporazuma pripravile skupno izjavo. Opozarjajo na nujnost reforme dvojezičnega šolstva in sodstva, uporabo slovenščine v javnih ustanovah ter nujno spremembo zakona o narodnih skupnostih. Več pojasnil nam je posredoval predsednik Enotne liste Gabriel Hribar.  

Ptica vrh Triglava - Braco Koren, Uspomene uz gitaru - Ljupka Dimitrovska, Stand by your man – Tina Turner, Ostani z nami – Andrej Šifrer, Stay - Maurice Williams, E Penso a te - Bruno Lauzi, Imel sem jo rad – Oto Pestner, La musica - Patrick Juvet, Help get me some help – Ottawan, V mestu Sugar town – Metka Štok in Snežka Vavpetič, Sivi muc – Ivanka Kraševec in Rafko Irgolič, Dont Forget To Remember – Bee Gees, La Provence – Nana Mouskouri …