Informativni prispevki
Novinar N1 o komisarskem zaslišanju in odmevih iz Balkana.
Informativni prispevki
Novinar N1 o komisarskem zaslišanju in odmevih iz Balkana.
Informativni prispevki
Zaslišanje Marte Kos v Bruslju je za naš radio komentiral tudi novinar Večera Matej Grošelj.
Informativni prispevki
Zaslišanje Marte Kos v Bruslju je za naš radio komentiral tudi novinar Večera Matej Grošelj.
Iz naših krajev
Poročali smo o spodbujanju uporabe javnega prevoza v Mariboru, dogajanju v centru vesoljskih tehnologij Noordung, otvoritvi novih prostorov Osnovne šole Jela Janežiča v Škofji Loki, razvoju terapij s pomočjo konjev na Dravskem polju, kulinarični jeseni v Radovljici in gostinstvu Čop s Podkuma.
Iz naših krajev
Poročali smo o spodbujanju uporabe javnega prevoza v Mariboru, dogajanju v centru vesoljskih tehnologij Noordung, otvoritvi novih prostorov Osnovne šole Jela Janežiča v Škofji Loki, razvoju terapij s pomočjo konjev na Dravskem polju, kulinarični jeseni v Radovljici in gostinstvu Čop s Podkuma.
Iz naših krajev
Poročali smo o prodaji stavbe v kateri se nahaja Upravna enota Murska Sobota, 30-letnici najstarejšega turističnega rudniškega rova v Idriji, novih načrtih za Visoški dvorec, kjer naj bi zaživel rehabilitacijski center, in o ponovnem odprtju Mozirskega gaja, kjer si je spet mogoče ogledati spomladansko cvetje.
Iz naših krajev
Poročali smo o prodaji stavbe v kateri se nahaja Upravna enota Murska Sobota, 30-letnici najstarejšega turističnega rudniškega rova v Idriji, novih načrtih za Visoški dvorec, kjer naj bi zaživel rehabilitacijski center, in o ponovnem odprtju Mozirskega gaja, kjer si je spet mogoče ogledati spomladansko cvetje.
Informativni prispevki
Državni zbor potrjuje predloga proračunov za prihodnje in leto 2025. Kritike nanju letijo z vseh strani, ne le zgolj opozicijske. Za komentar smo prosili ekonomista Mateja Lahovnika.
Informativni prispevki
Državni zbor potrjuje predloga proračunov za prihodnje in leto 2025. Kritike nanju letijo z vseh strani, ne le zgolj opozicijske. Za komentar smo prosili ekonomista Mateja Lahovnika.
Informativni prispevki
Julija je z delom začela parlamentarna preiskovalna komisija za odkrivanje politične odgovornosti pri projektu gradnje spornega kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani. Komisija je v tem času pridobila že precej dokumentacije. Kako napreduje delo, se je s predsednico komisije poslanko SDS Anjo Bah Žibert pogovarjal Marcel Krek.
Informativni prispevki
Julija je z delom začela parlamentarna preiskovalna komisija za odkrivanje politične odgovornosti pri projektu gradnje spornega kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani. Komisija je v tem času pridobila že precej dokumentacije. Kako napreduje delo, se je s predsednico komisije poslanko SDS Anjo Bah Žibert pogovarjal Marcel Krek.
Informativni prispevki
Potem ko je DZ v četrtek sprejel zakon o interventnih ukrepih za pomoč po poplavah, v katerem je zapisan obvezni solidarnostni prispevek, ki ga bodo v poseben sklad za obnovo vplačevali zaposleni in podjetja, iz dela gospodarstva prihajajo izrazi nasprotovanja. Najprej naj se popiše škoda in poišče vse razpoložljive vire, predlagajo. Za Radio Ognjišče je sprejete dokumente komentiral ekonomist dr. Matej Lahovnik.
Informativni prispevki
Potem ko je DZ v četrtek sprejel zakon o interventnih ukrepih za pomoč po poplavah, v katerem je zapisan obvezni solidarnostni prispevek, ki ga bodo v poseben sklad za obnovo vplačevali zaposleni in podjetja, iz dela gospodarstva prihajajo izrazi nasprotovanja. Najprej naj se popiše škoda in poišče vse razpoložljive vire, predlagajo. Za Radio Ognjišče je sprejete dokumente komentiral ekonomist dr. Matej Lahovnik.
Informativni prispevki
O vzrokih za vsesplošno nasilje, ki je izbruhnilo v Franciji v zadnjih dneh, se je Marcel Krek pogovarjal z nekdanjim predavateljem na univerzah v Toulousu in Bordeauxu, p. dr. Edijem Kovačem.
Informativni prispevki
O vzrokih za vsesplošno nasilje, ki je izbruhnilo v Franciji v zadnjih dneh, se je Marcel Krek pogovarjal z nekdanjim predavateljem na univerzah v Toulousu in Bordeauxu, p. dr. Edijem Kovačem.
Moja zgodba
Poslušali ste lahko še zadnji del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. S komentarji je v oddaji sodeloval znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Globine
Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Naš pogled
»Mami, v bolnišnicah in domovih za ostarele se počutim neprijetno,« mi je ob odhodu z obiska moje tete v domu upokojencev dejal najmlajši sin. »Se strinjam,« sem mu odgovorila. »Tudi jaz se v teh prostorih ne počutim prijetno. Pa vendar ne gremo sem, da bi se počutili prijetno, ampak da bi bili blizu ljudem, ki so tukaj osamljeni ali kakorkoli trpijo.«
Slovencem po svetu in domovini
Napisi na železniški postaji v Čedadu bodo po novem le enojezični - v italijanščini, potem ko bili zadnjih deset let v treh jezikih, tudi v slovenščini, piše beneški petnajstdnevnik Dom. Poseg so izvedli v okviru obnove železniške proge Videm–Čedad, ki jo izvaja družba RFI, ki je del skupine italijanskih državnih železnic. Slednja je upravljanje proge prevzela iz rok družbe, ki je skrbela za progo Videm-Čedad. Dela, katerih zaključek je bil predviden spomladi letos, se bodo zavlekla še za eno leto, tako da bodo potniki še dolgo morali uporabljati nadomestne avtobuse. Trijezične table so namestili v začetku junija 2015 v okviru projekta »Vlak jezikov«, ki sta ga zasnovala in izvajala deželna agencija za furlanski jezik in omenjena družba za progo Videm-Čedad, z namenom, da bi storitve, obveščanje javnosti, železniško signalizacijo in vizualno podobo izvajali večjezično, sicer v italijanščini, furlanščini, slovenščini, nemščini in angleščini.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o bomo gostili direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje mag. Roberta Ljolja. Predstavili bomo vlogo te največje zdravstvene zavarovalnice v državi, kakšen pogajalec je z izvajalci zdravstvenih storitev, kako se določi košarica pravic, ki jih krije ZZZS, kaj se obeta na področju čakalnih dob glede na zakon, ki omejuje delo zdravnikov pri zasebnikih ... Prisluhnite ob 17h.
Otok
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji iz zbirke Otok Toma Cruisa. Z nami je bil Gregor Čušin.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o bomo gostili direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje mag. Roberta Ljolja. Predstavili bomo vlogo te največje zdravstvene zavarovalnice v državi, kakšen pogajalec je z izvajalci zdravstvenih storitev, kako se določi košarica pravic, ki jih krije ZZZS, kaj se obeta na področju čakalnih dob glede na zakon, ki omejuje delo zdravnikov pri zasebnikih ... Prisluhnite ob 17h.
Slovencem po svetu in domovini
Napisi na železniški postaji v Čedadu bodo po novem le enojezični - v italijanščini, potem ko bili zadnjih deset let v treh jezikih, tudi v slovenščini, piše beneški petnajstdnevnik Dom. Poseg so izvedli v okviru obnove železniške proge Videm–Čedad, ki jo izvaja družba RFI, ki je del skupine italijanskih državnih železnic. Slednja je upravljanje proge prevzela iz rok družbe, ki je skrbela za progo Videm-Čedad. Dela, katerih zaključek je bil predviden spomladi letos, se bodo zavlekla še za eno leto, tako da bodo potniki še dolgo morali uporabljati nadomestne avtobuse. Trijezične table so namestili v začetku junija 2015 v okviru projekta »Vlak jezikov«, ki sta ga zasnovala in izvajala deželna agencija za furlanski jezik in omenjena družba za progo Videm-Čedad, z namenom, da bi storitve, obveščanje javnosti, železniško signalizacijo in vizualno podobo izvajali večjezično, sicer v italijanščini, furlanščini, slovenščini, nemščini in angleščini.