Informativni prispevki

VEČ ...|8. 11. 2024
Miha Orešnik o zaslišanju Marte Kos

Novinar N1 o komisarskem zaslišanju in odmevih iz Balkana. 

Miha Orešnik o zaslišanju Marte Kos

Novinar N1 o komisarskem zaslišanju in odmevih iz Balkana. 

infokomentarpolitikakomisijabruselj

Informativni prispevki

Miha Orešnik o zaslišanju Marte Kos

Novinar N1 o komisarskem zaslišanju in odmevih iz Balkana. 

VEČ ...|8. 11. 2024
Miha Orešnik o zaslišanju Marte Kos

Novinar N1 o komisarskem zaslišanju in odmevih iz Balkana. 

Marcel Krek

infokomentarpolitikakomisijabruselj

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 11. 2024
Matej Grošelj o zaslišanju Marte Kos

Zaslišanje Marte Kos v Bruslju je za naš radio komentiral tudi novinar Večera Matej Grošelj. 

Matej Grošelj o zaslišanju Marte Kos

Zaslišanje Marte Kos v Bruslju je za naš radio komentiral tudi novinar Večera Matej Grošelj. 

infokomentarzaslisanjekosbruseljeu

Informativni prispevki

Matej Grošelj o zaslišanju Marte Kos

Zaslišanje Marte Kos v Bruslju je za naš radio komentiral tudi novinar Večera Matej Grošelj. 

VEČ ...|8. 11. 2024
Matej Grošelj o zaslišanju Marte Kos

Zaslišanje Marte Kos v Bruslju je za naš radio komentiral tudi novinar Večera Matej Grošelj. 

Marcel Krek

infokomentarzaslisanjekosbruseljeu

Iz naših krajev

VEČ ...|12. 10. 2024
Maribor, Starošince, Vitanje, Radovljica, Škofja Loka, Podkum

Poročali smo o spodbujanju uporabe javnega prevoza v Mariboru, dogajanju v centru vesoljskih tehnologij Noordung, otvoritvi novih prostorov Osnovne šole Jela Janežiča v Škofji Loki, razvoju terapij s pomočjo konjev na Dravskem polju, kulinarični jeseni v Radovljici in gostinstvu Čop s Podkuma.

Maribor, Starošince, Vitanje, Radovljica, Škofja Loka, Podkum

Poročali smo o spodbujanju uporabe javnega prevoza v Mariboru, dogajanju v centru vesoljskih tehnologij Noordung, otvoritvi novih prostorov Osnovne šole Jela Janežiča v Škofji Loki, razvoju terapij s pomočjo konjev na Dravskem polju, kulinarični jeseni v Radovljici in gostinstvu Čop s Podkuma.

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Maribor, Starošince, Vitanje, Radovljica, Škofja Loka, Podkum

Poročali smo o spodbujanju uporabe javnega prevoza v Mariboru, dogajanju v centru vesoljskih tehnologij Noordung, otvoritvi novih prostorov Osnovne šole Jela Janežiča v Škofji Loki, razvoju terapij s pomočjo konjev na Dravskem polju, kulinarični jeseni v Radovljici in gostinstvu Čop s Podkuma.

VEČ ...|12. 10. 2024
Maribor, Starošince, Vitanje, Radovljica, Škofja Loka, Podkum

Poročali smo o spodbujanju uporabe javnega prevoza v Mariboru, dogajanju v centru vesoljskih tehnologij Noordung, otvoritvi novih prostorov Osnovne šole Jela Janežiča v Škofji Loki, razvoju terapij s pomočjo konjev na Dravskem polju, kulinarični jeseni v Radovljici in gostinstvu Čop s Podkuma.

Marcel Krek

politikadružbainfo

Iz naših krajev

VEČ ...|13. 4. 2024
Idrija, Murska Sobota, Mozirje, Gorenja vas - Poljane

Poročali smo o prodaji stavbe v kateri se nahaja Upravna enota Murska Sobota, 30-letnici najstarejšega turističnega rudniškega rova v Idriji, novih načrtih za Visoški dvorec, kjer naj bi zaživel rehabilitacijski center, in o ponovnem odprtju Mozirskega gaja, kjer si je spet mogoče ogledati spomladansko cvetje.

Idrija, Murska Sobota, Mozirje, Gorenja vas - Poljane

Poročali smo o prodaji stavbe v kateri se nahaja Upravna enota Murska Sobota, 30-letnici najstarejšega turističnega rudniškega rova v Idriji, novih načrtih za Visoški dvorec, kjer naj bi zaživel rehabilitacijski center, in o ponovnem odprtju Mozirskega gaja, kjer si je spet mogoče ogledati spomladansko cvetje.

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Idrija, Murska Sobota, Mozirje, Gorenja vas - Poljane

Poročali smo o prodaji stavbe v kateri se nahaja Upravna enota Murska Sobota, 30-letnici najstarejšega turističnega rudniškega rova v Idriji, novih načrtih za Visoški dvorec, kjer naj bi zaživel rehabilitacijski center, in o ponovnem odprtju Mozirskega gaja, kjer si je spet mogoče ogledati spomladansko cvetje.

VEČ ...|13. 4. 2024
Idrija, Murska Sobota, Mozirje, Gorenja vas - Poljane

Poročali smo o prodaji stavbe v kateri se nahaja Upravna enota Murska Sobota, 30-letnici najstarejšega turističnega rudniškega rova v Idriji, novih načrtih za Visoški dvorec, kjer naj bi zaživel rehabilitacijski center, in o ponovnem odprtju Mozirskega gaja, kjer si je spet mogoče ogledati spomladansko cvetje.

Marcel Krek

politikadružbainfo

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 11. 2023
Ekonomist Lahovnik: Poplave so postale priročen izgovor za slabo stanje javnih financ v tej državi.

Državni zbor potrjuje predloga proračunov za prihodnje in leto 2025. Kritike nanju letijo z vseh strani, ne le zgolj opozicijske. Za komentar smo prosili ekonomista Mateja Lahovnika.

Ekonomist Lahovnik: Poplave so postale priročen izgovor za slabo stanje javnih financ v tej državi.

Državni zbor potrjuje predloga proračunov za prihodnje in leto 2025. Kritike nanju letijo z vseh strani, ne le zgolj opozicijske. Za komentar smo prosili ekonomista Mateja Lahovnika.

Informativni prispevki

Ekonomist Lahovnik: Poplave so postale priročen izgovor za slabo stanje javnih financ v tej državi.

Državni zbor potrjuje predloga proračunov za prihodnje in leto 2025. Kritike nanju letijo z vseh strani, ne le zgolj opozicijske. Za komentar smo prosili ekonomista Mateja Lahovnika.

VEČ ...|22. 11. 2023
Ekonomist Lahovnik: Poplave so postale priročen izgovor za slabo stanje javnih financ v tej državi.

Državni zbor potrjuje predloga proračunov za prihodnje in leto 2025. Kritike nanju letijo z vseh strani, ne le zgolj opozicijske. Za komentar smo prosili ekonomista Mateja Lahovnika.

Marcel Krek

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 11. 2023
Anja Bah Žibert o kanalu C0

Julija je z delom začela parlamentarna preiskovalna komisija za odkrivanje politične odgovornosti pri projektu gradnje spornega kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani. Komisija je v tem času pridobila že precej dokumentacije. Kako napreduje delo, se je s predsednico komisije poslanko SDS Anjo Bah Žibert pogovarjal Marcel Krek.

Anja Bah Žibert o kanalu C0

Julija je z delom začela parlamentarna preiskovalna komisija za odkrivanje politične odgovornosti pri projektu gradnje spornega kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani. Komisija je v tem času pridobila že precej dokumentacije. Kako napreduje delo, se je s predsednico komisije poslanko SDS Anjo Bah Žibert pogovarjal Marcel Krek.

Informativni prispevki

Anja Bah Žibert o kanalu C0

Julija je z delom začela parlamentarna preiskovalna komisija za odkrivanje politične odgovornosti pri projektu gradnje spornega kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani. Komisija je v tem času pridobila že precej dokumentacije. Kako napreduje delo, se je s predsednico komisije poslanko SDS Anjo Bah Žibert pogovarjal Marcel Krek.

VEČ ...|14. 11. 2023
Anja Bah Žibert o kanalu C0

Julija je z delom začela parlamentarna preiskovalna komisija za odkrivanje politične odgovornosti pri projektu gradnje spornega kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani. Komisija je v tem času pridobila že precej dokumentacije. Kako napreduje delo, se je s predsednico komisije poslanko SDS Anjo Bah Žibert pogovarjal Marcel Krek.

Marcel Krek

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 9. 2023
Ekonomist dr. Lahovnik o solidarnostnem dodatku: Naj ne ostane trajen

Potem ko je DZ v četrtek sprejel zakon o interventnih ukrepih za pomoč po poplavah, v katerem je zapisan obvezni solidarnostni prispevek, ki ga bodo v poseben sklad za obnovo vplačevali zaposleni in podjetja, iz dela gospodarstva prihajajo izrazi nasprotovanja. Najprej naj se popiše škoda in poišče vse razpoložljive vire, predlagajo. Za Radio Ognjišče je sprejete dokumente komentiral ekonomist dr. Matej Lahovnik. 

Ekonomist dr. Lahovnik o solidarnostnem dodatku: Naj ne ostane trajen

Potem ko je DZ v četrtek sprejel zakon o interventnih ukrepih za pomoč po poplavah, v katerem je zapisan obvezni solidarnostni prispevek, ki ga bodo v poseben sklad za obnovo vplačevali zaposleni in podjetja, iz dela gospodarstva prihajajo izrazi nasprotovanja. Najprej naj se popiše škoda in poišče vse razpoložljive vire, predlagajo. Za Radio Ognjišče je sprejete dokumente komentiral ekonomist dr. Matej Lahovnik. 

Informativni prispevki

Ekonomist dr. Lahovnik o solidarnostnem dodatku: Naj ne ostane trajen

Potem ko je DZ v četrtek sprejel zakon o interventnih ukrepih za pomoč po poplavah, v katerem je zapisan obvezni solidarnostni prispevek, ki ga bodo v poseben sklad za obnovo vplačevali zaposleni in podjetja, iz dela gospodarstva prihajajo izrazi nasprotovanja. Najprej naj se popiše škoda in poišče vse razpoložljive vire, predlagajo. Za Radio Ognjišče je sprejete dokumente komentiral ekonomist dr. Matej Lahovnik. 

VEČ ...|1. 9. 2023
Ekonomist dr. Lahovnik o solidarnostnem dodatku: Naj ne ostane trajen

Potem ko je DZ v četrtek sprejel zakon o interventnih ukrepih za pomoč po poplavah, v katerem je zapisan obvezni solidarnostni prispevek, ki ga bodo v poseben sklad za obnovo vplačevali zaposleni in podjetja, iz dela gospodarstva prihajajo izrazi nasprotovanja. Najprej naj se popiše škoda in poišče vse razpoložljive vire, predlagajo. Za Radio Ognjišče je sprejete dokumente komentiral ekonomist dr. Matej Lahovnik. 

Marcel Krek

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 7. 2023
P. dr. Edi Kovač po nasilju v Franciji: Potrebna sta prenova šolskega sistema in uveljavitev avtoritete starš

O vzrokih za vsesplošno nasilje, ki je izbruhnilo v Franciji v zadnjih dneh, se je Marcel Krek pogovarjal z nekdanjim predavateljem na univerzah v Toulousu in Bordeauxu, p. dr. Edijem Kovačem.

P. dr. Edi Kovač po nasilju v Franciji: Potrebna sta prenova šolskega sistema in uveljavitev avtoritete starš

O vzrokih za vsesplošno nasilje, ki je izbruhnilo v Franciji v zadnjih dneh, se je Marcel Krek pogovarjal z nekdanjim predavateljem na univerzah v Toulousu in Bordeauxu, p. dr. Edijem Kovačem.

info

Informativni prispevki

P. dr. Edi Kovač po nasilju v Franciji: Potrebna sta prenova šolskega sistema in uveljavitev avtoritete starš

O vzrokih za vsesplošno nasilje, ki je izbruhnilo v Franciji v zadnjih dneh, se je Marcel Krek pogovarjal z nekdanjim predavateljem na univerzah v Toulousu in Bordeauxu, p. dr. Edijem Kovačem.

VEČ ...|6. 7. 2023
P. dr. Edi Kovač po nasilju v Franciji: Potrebna sta prenova šolskega sistema in uveljavitev avtoritete starš

O vzrokih za vsesplošno nasilje, ki je izbruhnilo v Franciji v zadnjih dneh, se je Marcel Krek pogovarjal z nekdanjim predavateljem na univerzah v Toulousu in Bordeauxu, p. dr. Edijem Kovačem.

Radio Ognjišče

info

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|5. 10. 2025
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -4

V oddaji Moja zgodba smo nadaljevali z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko prisluhnete dr. Tamari Griesser Pečar, ki je spregovorila o Lambertu Erlichu in pa dr. Simonu Malmenvallu, ki je predstavil Franca Grivca.

Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -4

V oddaji Moja zgodba smo nadaljevali z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko prisluhnete dr. Tamari Griesser Pečar, ki je spregovorila o Lambertu Erlichu in pa dr. Simonu Malmenvallu, ki je predstavil Franca Grivca.

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanjeTamara Griesser PečarSimon MalvenmallLambert EhrlichFranc Grivec

Duhovna misel

VEČ ...|10. 10. 2025
Molitev družine

Gospod, ti veš, da nimamo časa. Oče in mati sta zelo zaposlena. Otroci prihajajo domov pozno. Oče in mati sta utrujena in izžeta. Otroci so žejni ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Molitev družine

Gospod, ti veš, da nimamo časa. Oče in mati sta zelo zaposlena. Otroci prihajajo domov pozno. Oče in mati sta utrujena in izžeta. Otroci so žejni ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 10. 2025
105. obletnica koroškega plebicita

Jutri bo minilo 105 let od koroškega plebiscita, s katerim je bilo izgubljeno enajst odstotkov slovenskega ozemlja in precejšen del slovenskega naroda. Čeprav v zadnjih letih na uradnih prireditvah ob 10. oktobru v Celovcu in drugje po deželi sodelujejo tudi koroški Slovenci, ta dan še vedno obuja spomine na poveličevanje enojezičnosti Koroške in na politiko, ki vidi manjšino kot kamen spotike. Mlajša generacija znotraj narodne skupnosti skupaj s kulturnimi društvi pripravlja prireditev, na kateri bodo spomnili, da letos mineva 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki v 7. členu vsebuje pravice za slovensko, pa tudi druge narodne skupnosti v Avstriji. Te pravice še niti zdaj niso v celoti uresničene. Na to opozarja tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič in naglaša, da je dolžnost države Slovenije, da opozarja in zahteva, da se zapisano v pogodbi tudi dejansko uresničuje. Ne zaradi preteklosti, ampak zlasti zaradi prihodnosti Slovencev, ki živijo v Avstriji. Ob tem velja poudariti, da so se v zadnjih desetletjih zgodili tudi pozitivni premiki, ki so pomembni, a žal še vedno premalo, da bi lahko govorili o polni uresničitvi pravic slovenske manjšine, še navaja Marko Lotrič. Vse Slovence doma ter po svetu nagovarja: ohranjajmo jezik, kulturo in narodno zavest kot skupno vez, ki nas povezuje čez meje in čez čas. Bodimo solidarni s Slovenci zunaj meja in hkrati utrjujmo mostove s sosedi.

105. obletnica koroškega plebicita

Jutri bo minilo 105 let od koroškega plebiscita, s katerim je bilo izgubljeno enajst odstotkov slovenskega ozemlja in precejšen del slovenskega naroda. Čeprav v zadnjih letih na uradnih prireditvah ob 10. oktobru v Celovcu in drugje po deželi sodelujejo tudi koroški Slovenci, ta dan še vedno obuja spomine na poveličevanje enojezičnosti Koroške in na politiko, ki vidi manjšino kot kamen spotike. Mlajša generacija znotraj narodne skupnosti skupaj s kulturnimi društvi pripravlja prireditev, na kateri bodo spomnili, da letos mineva 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki v 7. členu vsebuje pravice za slovensko, pa tudi druge narodne skupnosti v Avstriji. Te pravice še niti zdaj niso v celoti uresničene. Na to opozarja tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič in naglaša, da je dolžnost države Slovenije, da opozarja in zahteva, da se zapisano v pogodbi tudi dejansko uresničuje. Ne zaradi preteklosti, ampak zlasti zaradi prihodnosti Slovencev, ki živijo v Avstriji. Ob tem velja poudariti, da so se v zadnjih desetletjih zgodili tudi pozitivni premiki, ki so pomembni, a žal še vedno premalo, da bi lahko govorili o polni uresničitvi pravic slovenske manjšine, še navaja Marko Lotrič. Vse Slovence doma ter po svetu nagovarja: ohranjajmo jezik, kulturo in narodno zavest kot skupno vez, ki nas povezuje čez meje in čez čas. Bodimo solidarni s Slovenci zunaj meja in hkrati utrjujmo mostove s sosedi.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Program zadnjega tedna

VEČ ...|10. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 10. oktober 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 10. oktober 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Globine

VEČ ...|9. 9. 2025
Dialog z ateizmom #8 - Kako bi se ateist odzval na božje povabilo?

Pred mikrofoni sta se spet srečala oba gosta letošnjega cikla Dialog z ateizmom: jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač. Pogovarjali smo se o mističnih doživetjih in o božjem klicu. Kako bi se odzval ateist, če bi začutil, da ga Bog vabi v dialog? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #8 - Kako bi se ateist odzval na božje povabilo?

Pred mikrofoni sta se spet srečala oba gosta letošnjega cikla Dialog z ateizmom: jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač. Pogovarjali smo se o mističnih doživetjih in o božjem klicu. Kako bi se odzval ateist, če bi začutil, da ga Bog vabi v dialog? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostveramistična razodetjaBogateizemevtanazija

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 10. 2025
Vokalna skupina In spiritu je na gostovanju pri rojakih v Argentini

Vokalna skupina Oktet In spiritu iz Vojnika začenja danes veliko koncertno turnejo pri Slovencih v Argentini. Naslov turneje je ODMEV DOMOVINE POD JUŽNIM KRIŽEM. O tem smo se pogovarjali s pevcem zasedbe Anžejem Gračnerjem.

Vokalna skupina In spiritu je na gostovanju pri rojakih v Argentini

Vokalna skupina Oktet In spiritu iz Vojnika začenja danes veliko koncertno turnejo pri Slovencih v Argentini. Naslov turneje je ODMEV DOMOVINE POD JUŽNIM KRIŽEM. O tem smo se pogovarjali s pevcem zasedbe Anžejem Gračnerjem.

Jože Bartolj

kulturaglasbaAnžej gračnerOdmev domovine pod južnim križemIn spiritu

Komentar tedna

VEČ ...|10. 10. 2025
Najino pregovarjanje z umetno inteligenco

Kaj sta publicistka in obrtnik, Polonca in Tomaž Sokol spoznala v pogovorih in pregovarjanjih z umetno inteligenco? Je pristranska ali išče resnico? Ji lahko polno zaupamo? Kakšna je naša vloga pri vsem tem?

Najino pregovarjanje z umetno inteligenco

Kaj sta publicistka in obrtnik, Polonca in Tomaž Sokol spoznala v pogovorih in pregovarjanjih z umetno inteligenco? Je pristranska ali išče resnico? Ji lahko polno zaupamo? Kakšna je naša vloga pri vsem tem?

Polonca in Tomaž Sokol

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|10. 10. 2025
Spominjamo se dne 10. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 10. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|10. 10. 2025
Kremna špinača ali blitva

Kako pripraviti kremno špinačo ali blitvo, je vprašala poslušalka. Lahko jo pripravimo za omako ali prilogo, pravi sestra Nikolina. Špinačo očistimo in jo manjšo količino blanširamo - damo v vrelo vodo za 2-3 minute in vmes obrnemo. Poberemo na cedilo in splaknemo z mrzlo vodo, nato lahko blanširamo še drugo polovico špinače, če ni šla vsa v lonec. Vedno blanširamo manjšo količino, da bi se čim prej blanširala in s tem čim več ohranila dobrih snovi. Nato jo zrežemo ali zmiksamo. Če bomo delali omako, tako špinačo damo na prepraženo čebulo. Ta daje dober okus, dodamo tudi malo česna. Solimo in popramo, dodamo še mleko in kislo smetano. Med špinačo in blitvo pri pripravi ni velike razlike, pove sestra Nikolina, ima pa vsaka svoj okus in aromo. 

Kremna špinača ali blitva

Kako pripraviti kremno špinačo ali blitvo, je vprašala poslušalka. Lahko jo pripravimo za omako ali prilogo, pravi sestra Nikolina. Špinačo očistimo in jo manjšo količino blanširamo - damo v vrelo vodo za 2-3 minute in vmes obrnemo. Poberemo na cedilo in splaknemo z mrzlo vodo, nato lahko blanširamo še drugo polovico špinače, če ni šla vsa v lonec. Vedno blanširamo manjšo količino, da bi se čim prej blanširala in s tem čim več ohranila dobrih snovi. Nato jo zrežemo ali zmiksamo. Če bomo delali omako, tako špinačo damo na prepraženo čebulo. Ta daje dober okus, dodamo tudi malo česna. Solimo in popramo, dodamo še mleko in kislo smetano. Med špinačo in blitvo pri pripravi ni velike razlike, pove sestra Nikolina, ima pa vsaka svoj okus in aromo. 

Matjaž Merljak

kuhajmo