V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor s škofom Maksimilijanom Matjažem o sinodi, vtise dogajanja s sinode pa je delila tudi predsednica Gibanjam Fokolarov Margaret Karam. Med aktualnimi novicami pa tudi o vatikanskem odzivu na Trumpovo zmago in o tem, da je papež na seznam novih kardinalov dodal še eno ime.
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor s škofom Maksimilijanom Matjažem o sinodi, vtise dogajanja s sinode pa je delila tudi predsednica Gibanjam Fokolarov Margaret Karam. Med aktualnimi novicami pa tudi o vatikanskem odzivu na Trumpovo zmago in o tem, da je papež na seznam novih kardinalov dodal še eno ime.
Zaključuje se sinoda o sinodalnosti, na kateri je Cerkev na slovenskem zastopal celjski škof Maksimilijan Matjaž. Predstavniki krajevnih Cerkva z vsega sveta so v soboto popoldne potrjevali predlog sklepnega dokumenta. Dokončni dokument pa naj bi v prihodnjih mesecih izdal papež Frančišek. V studio smo povabili župnija v Velenju Janka Rezarja, ki je delo sinode spremljal bolj od blizu, da nam je povedal, kateri so bili njeni bistveni poudarki. Vabljeni k poslušanju!
Zaključuje se sinoda o sinodalnosti, na kateri je Cerkev na slovenskem zastopal celjski škof Maksimilijan Matjaž. Predstavniki krajevnih Cerkva z vsega sveta so v soboto popoldne potrjevali predlog sklepnega dokumenta. Dokončni dokument pa naj bi v prihodnjih mesecih izdal papež Frančišek. V studio smo povabili župnija v Velenju Janka Rezarja, ki je delo sinode spremljal bolj od blizu, da nam je povedal, kateri so bili njeni bistveni poudarki. Vabljeni k poslušanju!
Iz stolne cerkve Svetega Danijela v Celju smo neposredno prenašali nedeljsko sveto mašo. Maševal je celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž, somaševal pa opat Marjan Jezernik in domači župnik Tadej Lenasi. Pri maši je sodeloval zbor družin pod vodstvom Lidije in Mateja Prepadnik. Orgelska spremljava Metoda Kink.
Iz stolne cerkve Svetega Danijela v Celju smo neposredno prenašali nedeljsko sveto mašo. Maševal je celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž, somaševal pa opat Marjan Jezernik in domači župnik Tadej Lenasi. Pri maši je sodeloval zbor družin pod vodstvom Lidije in Mateja Prepadnik. Orgelska spremljava Metoda Kink.
Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma. Nastal je iz izvirnih jezikov tako imenovane jeruzalemske izdaje. Na novinarski konferenci so ga predstavili direktor Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umestnosti Oto Luthar, predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje, predsednik SAZU Peter Štih, rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Janez Vodičar in direktor Družine Tone Rode. Nov prevod standardnega prevoda ne ukinja, pač pa ga pomembno dopolnjuje. Dogodka se je udeležila Mateja Subotičanec, ki je pred mikrofon povabila najbolj zaslužnega za končni izdelek: profesorja doktorja Jožeta Krašovca.
Sveto pismo so prevajali: Milan Holc, Maria Carmela Palmisano, Terezija Snežna Večko, Bogomir Trošt, Janez Zupet, Maksimilijan Matjaž, Miran Špelič in Jože Krašovec, ki je bil tudi glavni urednik projekta.
Jeruzalemski prevod je izšel v sozaložništvi Slovenske škofovske konference in založbe Družina. AS/MS
Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma. Nastal je iz izvirnih jezikov tako imenovane jeruzalemske izdaje. Na novinarski konferenci so ga predstavili direktor Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umestnosti Oto Luthar, predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje, predsednik SAZU Peter Štih, rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Janez Vodičar in direktor Družine Tone Rode. Nov prevod standardnega prevoda ne ukinja, pač pa ga pomembno dopolnjuje. Dogodka se je udeležila Mateja Subotičanec, ki je pred mikrofon povabila najbolj zaslužnega za končni izdelek: profesorja doktorja Jožeta Krašovca.
Sveto pismo so prevajali: Milan Holc, Maria Carmela Palmisano, Terezija Snežna Večko, Bogomir Trošt, Janez Zupet, Maksimilijan Matjaž, Miran Špelič in Jože Krašovec, ki je bil tudi glavni urednik projekta.
Jeruzalemski prevod je izšel v sozaložništvi Slovenske škofovske konference in založbe Družina. AS/MS
Minulo soboto je bil v katedrali svetega Bonaventure v Banja Luki posvečen novi banjaluški škof Željko Majić. Slovesnosti so udeležili kar štirje škofje iz Slovenije in sicer mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak in celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je za naš radio povedal, da je ta škofija močno povezana s Slovenijo, saj so katoličani med vojno in tudi po njej iz te škofije skoraj v celoti odšli zaradi težkih razmer. »Zato smo se odločili, da pokažemo solidarnost s škofi in verniki te škofije,« je povedal.
»Na področju Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav ocenjujem sodelovanje Škofovske konference kot pozitivno,« je dejal. Ob tretji obletnici imenovanja za novega celjskega škofa pa je škof Matjaž poudaril povezovanje in združevanje za krepitev občestva ter skrb za duhovnike. V celjski škofiji so, kot je dejal že v prvem letu uspeli povezati manjše župnije, kar je prineslo izboljšanje sodelovanja in pomoči med duhovniki.
»V zadnjih treh letih svoje službe sem v Celju opazil lepoto in kvaliteto Božjega ljudstva ter se osredotočil na nove načine oznanjevanja in kateheze,« je povedal. Vizija za naslednjih deset let vključuje formacijo duhovnikov, povezovanje manjših dekanij ter spodbujanje življenjskih sodelavcev. Sinodalna prenova je pomembna za prepoznavanje kot del Kristusovega telesa, je dejal.
Glede razprave o evtanaziji v državnem zboru meni, da se moramo soočiti s težavami in odnosi do življenja v družbi. Pozornost je treba nameniti dostojanstvu vsakega človeka in zaščiti življenje, saj je dar življenja največji dar, ki ga moramo ceniti in spoštovati.
Minulo soboto je bil v katedrali svetega Bonaventure v Banja Luki posvečen novi banjaluški škof Željko Majić. Slovesnosti so udeležili kar štirje škofje iz Slovenije in sicer mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak in celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je za naš radio povedal, da je ta škofija močno povezana s Slovenijo, saj so katoličani med vojno in tudi po njej iz te škofije skoraj v celoti odšli zaradi težkih razmer. »Zato smo se odločili, da pokažemo solidarnost s škofi in verniki te škofije,« je povedal.
»Na področju Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav ocenjujem sodelovanje Škofovske konference kot pozitivno,« je dejal. Ob tretji obletnici imenovanja za novega celjskega škofa pa je škof Matjaž poudaril povezovanje in združevanje za krepitev občestva ter skrb za duhovnike. V celjski škofiji so, kot je dejal že v prvem letu uspeli povezati manjše župnije, kar je prineslo izboljšanje sodelovanja in pomoči med duhovniki.
»V zadnjih treh letih svoje službe sem v Celju opazil lepoto in kvaliteto Božjega ljudstva ter se osredotočil na nove načine oznanjevanja in kateheze,« je povedal. Vizija za naslednjih deset let vključuje formacijo duhovnikov, povezovanje manjših dekanij ter spodbujanje življenjskih sodelavcev. Sinodalna prenova je pomembna za prepoznavanje kot del Kristusovega telesa, je dejal.
Glede razprave o evtanaziji v državnem zboru meni, da se moramo soočiti s težavami in odnosi do življenja v družbi. Pozornost je treba nameniti dostojanstvu vsakega človeka in zaščiti življenje, saj je dar življenja največji dar, ki ga moramo ceniti in spoštovati.
Ocena minulega leta, napadi na cerkev, odnos z državo in lokalno skupnostjo in načrti za prihodnost so teme na katere so odgovarjali:
predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje,
ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore,
mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl,
murskosoboški škof Peter Štumpf,
celjski škof Maksimilijan Matjaž in
koprski škof Jurij Bizjak.
Vabljeni k poslušanju Pogovora o v podkastu Radia Ognjišče.
Ocena minulega leta, napadi na cerkev, odnos z državo in lokalno skupnostjo in načrti za prihodnost so teme na katere so odgovarjali:
predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje,
ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore,
mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl,
murskosoboški škof Peter Štumpf,
celjski škof Maksimilijan Matjaž in
koprski škof Jurij Bizjak.
Vabljeni k poslušanju Pogovora o v podkastu Radia Ognjišče.
Govorili smo o vlogi različnih medijev v današnjem svetu. Dotaknili smo se tudi rezultatov volitev v ZDA in vojn po svetu. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.
Gosta oddaje zakonca Perko sta govorila o tem, kako najti smisel, naštela sta tudi nekaj koristnih knjižnih naslovov.
Neki svet puščavnik je neko noč sanjal, da se mu je ...
Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. november 2024 ob 05-ih
V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.
V tokratnem delu smo slišali, da Jazon kar pogosto prihaja k Lidiji na obisk. Je to njej všeč?
NINO ROBIĆ - MOJE ŽIVLJENJE, Ljupka Dimitrovska - Ostaje nam muzika, TERESA BREWER - MUSIC! MUSIC! MUSIC!, MARJANA DERŽAJ - MUZIKA, Egon Egemann – Musik klingt in die Welt hinaus, ABBA - THANK YOU FOR THE MUSIC, Big Ben - Slovenija, moja, Ricchi & Poveri - Sarà Perché Ti Amo, Harry Belafonte – Matilda Matilda, Elda Vier in Boris Cavazza - Besede, Besede (Parole, Parole), Vanessa Paradis - Joe le taxi, Yazoo - Nobodys diary, ANDRE RIEU - DER MIT DEM WOLF TANZT ...
Andrej Kunej je predan folklornemu plesu, pleše že skoraj štirideset let, vse od osnovnošolskih let. Odmevna je bila njegova ideja, ko je na oder povabil tudi brezdomne, ker so s folklornimi plesi na enem od nastopov opozorili na vrednost - tudi simbolno, kruha. Začel je v lokalni skupini, vrsto let pa že predsednik Veteranske folklorne skupine Tine Rožanc, ki s sobotnim nastopom praznuje trideset let delovanja.