Novice iz življenja Cerkve dne 8. 9.

• Obhajamo praznik Marijinega rojstva oziroma mali šmaren.
• Karlo Bolčina o romanju UNITALSI-ja v Lurd.
• Nadškof Zore se je srečal z nekdanjih in sedanjim muftijem islamske skupnosti.
• Teden vzgoje: Kako naj stari starši postanejo privlačni z mlade?

Utrip dneva dne 7. 7.

• Direktorja NIJZ Kreka skrbi nova rast števila okuženih – kaj predlaga pri cepljenju otrok?
• Predstavniki vlade in stroke so z župani na srečanju govorili o ukrepih za pospešitev cepljenja.
• Okužbe s koronavirusom v mnogih evropskih državah naraščajo, strm porast beležijo v Grčiji, v Aziji je najhuje v Indoneziji.
• Slovenski evropski poslanci v stališčih o Janševem v govoru Evropskem parlamentu niso presenetili.
• Romarska središča počasi odpirajo svoja vrata romarjem. Kakšen utrip je moč čutiti v Lurdu in Medžugorju?
• Evropska komisija občutno izboljšala napoved rasti slovenskega gospodarstva.
• Strokovnjaki opozarjajo: varno izpostavljanje soncu ne obstaja.
• Družina ima oblikovno in vsebinsko preoblikovano spletno stran.
• ŠPORT: Italijani se bodo v finalu evropskega nogometnega prvenstva pomerili z zmagovalci drevišnjega obračuna med Anglijo in Dansko.
• VREME: Danes in jutri bo sončno in vroče, jutri zvečer je možna kakšna nevihta.

Pesem o Bernardki - oseminpetdeseti del

V zadnje delu radijskega romana Pesem o Bernardki, ki ga je napisal Franz Werfel, se znajdemo tudi na Trgu sv. Petra v Rimu leta 1933, ko je papež Pij XI. Bernardko Soubirous razglasil za svetnico. Bernardki se je od 11. februarja do 16. julija 1858 v Lurdu osemnajstkrat prikazala Marija.

Pesem o Bernardki - sedeminpetdeseti del

V predzadnjem delu radijskega romana Pesem o Bernardki spremljamo zadnje ure življenja svetnice, ki se ji je kot deklici prikazovala Gospa v belem.

Pesem o Bernardki - šestinpetdeseti del

V Lurd se zgrinjajo tisoči. Vsak nosi svojo težo življenja in upa na pomoč. Na ozdravljenje. Na čudež ... In čudeži se dogajajo pred očmi množice ...

Pesem o Bernardki - petinpetdeseti del

Iz massabielske pečine raste bazilika, pred njo pa se zbirajo bolniki v velikem upanju po ozdravljenju. Lurd dobiva podobo, ki jo nosi še danes ...

O sprejemanju bolezni

Metka Klevišar, upokojena zdravnica, ustanoviteljica društva Hospic je med drugim spregovorila tudi o sprejemanju multiple skleroze, s katero že dolgo živi.
Msgr. Miro Šlibar, odgovoren za pastoralo zdravja pri slovenski škofovski konferenci ter lurški kaplan pa nam je med drugim zaupal, kako je postal bolniški duhovnik.

Pesem o Bernardki - štiriinpetdeseti del

Bernardka ob hudi bolezni doživlja tudi blodnje in boj s satanom. Iz samostana jo odpeljejo v bolnišnico ...

Sv. Bernardka

Več tisoč glave množice se iz leta v leto zgrinjajo v Lurd, jaz pa sem bil tam enkrat …

Pesem o Bernardki - triinpetdeseti del

Bernardka, ki je vajena predanosti, se preda tudi smrtni bolezni, ki jo napade - kostni jetiki ...

Pesem o Bernardki - dvainpetdeseti del

Četudi je odmaknjena od sveta v samostanu, Bernardka vsak dan nosi breme sumničenja v zgodbo o prikazovanju Gospe v belem. Celo vzgojiteljica novink ji ne verjame ...

Pesem o Bernardki - enainpetdeseti del

Bernardka Soubirous že leta ni bila med ljudmi, na prostem. Samostan ji nudi zavetje in odmik. Po obisku očeta in domačih je še vedno vznemirjena.

Pesem o Bernardki - petdeseti del

Bernardko Soubirous v samostanu obišče postarani in osamljeni oče. Drug drugega se zelo razveselita.

Pesem o Bernardki - devetinštirideseti del

Bernardko je smrt matere tako zelo prizadela, da je še sama nevarno zbolela ...

Pesem o Bernardki - oseminštirideseti del

Bernardka se privaja na življenje v samostanu. Pravzaprav se hitro prilagodi vsemu, le prosti čas novink ji dela težave. Najtežja zanjo je namreč rekreacija ...

Pesem o Bernardki - sedeminštirideseti del

Voditeljica novink v samostanu je Bernardki svetovala, naj se nauči hitro zaspati: Pravo spanje je velika umetnost redovnih ljudi. A to ni tako lahko ...

Pesem o Bernardki - šestinštirideseti del

Po veliki spremembi življenja po Marijinih prikazovanjih se želi zdaj že 20-letna Bernardka umakniti v samostan.

Lurd

Pozornost smo namenili Lurdu, saj smo 11. februarja praznovali god Lurške Matere Božje in svetovni dan bolnikov. Naš gost je bil msgr. Miro Šlibar.

Pesem o Bernardki - petinštirideseti del

Po seriji čudežnih ozdravljenj Lurd preplavijo govorice, da bodo Mariji postavili svetišče.

Lurška Mati Božja

Bil sem v Lurdu, enkrat samkrat, pred štiriintridesetimi leti. Bil sem še …

Pesem o Bernardki - štiriinštirideseti del

Čudežna ozdravljenja se v Lurdu kar vrstijo, Bernardko pa še vedno zaslišuje škofijska preiskovalna komisija ...

Pesem o Bernardki - triinštirideseti del

Lurška votlina Marijinih prikazovanj je spet odprta, a Bernardko po zasliševanjih politikov zdaj pozorno sprašujejo duhovniki in zdravniki.

Pesem o Bernardki - dvainštirideseti del

Lurd postaja politično torišče. Vlada je votlino prikazovanj zaprla, cesar pa jo je dal spet odpreti ...

Pesem o Bernardki - enainštirideseti del

Cesar Napoleon III. je v skrbeh za sina, ki je hudo zbolel. Cesarica pošlje po vodo iz lurškega studenca. Bo pomagala?

Pesem o Bernardki - štirideseti del

Prikazovanje ‘Gospe v belem’ iz lokalne novice preraste v cerkveno, politično in varnostno vprašanje, s katerim se mora spopasti tudi cesarski državni pravdnik Vital Doutour.

Pesem o Bernardki - devetintrideseti del

V prejšnjem delu radijskega romana Pesem o Bernardki smo slišali, da je cerkvena oblast ustanovila škofijsko preiskovalno komisijo, ki naj bi preučila Marijina prikazovanja pastirici Bernardki. Kakšne bodo ugotovitve? Prisluhnite.

Pesem o Bernardki - osemintrideseti del

Bernardka Soubirous tudi v bolnišnici nima miru. Oblasti k njej pošljejo psihiatra, ki jo zaslišuje, jo zbada z iglami in ji celo izmeri lobanjo ter jo hoče odpeljati na zdravljenje. Domači župnik mu to prepreči ...

Pesem o Bernardki - sedemintrideseti del

Bernardko zaradi težav z astmo in zaradi izčrpanosti sprejmejo v bolnišnico, kjer zanjo skrbijo redovnice. Odmik od družine in ljudskih množic ji dobro dene ...

Pesem o Bernardki - šestintrideseti del

Med enim od zamaknjenj mala Bernardka izgubi zavest, kar vse pričujoče zelo vznemiri. Si bo opomogla?

Pesem o Bernardki - petintrideseti del

Ne le civilna, tudi cerkvena lokalna oblast gleda na Marijina prikazovanja v Lurdu zelo skeptično. Tamkajšnji škof je sicer v veliki dilemi, a se postavi na stran dvomljivcev ...

Pesem o Bernardki - štiriintrideseti del

Vznemirjena lurška oblast omeji dostop do mesta Marijinih prikazovanj z ograjo. To med vaščani sproži silen odziv ...

Pesem o Bernardki - triintrideseti del

Je voda, ki prihaja iz skale na kraju Marijinega prikazovanja, res zdravilna? Krajevni oblastniki naročijo kemíjsko analizo ...

Pesem o Bernardki - dvaintrideseti del

V Masabielski votlini se Marija ni prikazala že dolgih 20 dni. V tem času pa si je nekaj šolarjev privoščilo potegavščine in zasmehovanje ...

Pesem o Bernardki - enaintrideseti del

Ker jim pri Bernardki Soubirous ni uspelo, skušajo oblastniki najti šibke točke pri njenem očetu ter preko njega osmešiti malo pastirico, ki se ji prikazuje Marija.

Pesem o Bernardki - trideseti del

  V Lurdu se nadaljujejo pritiski na Bernardko in oblast išče načine, kako bi jo diskreditirala.

Pesem o Bernardki - devetindvajseti del

V Lurdu se zgodi prvo ozdravljenje, prvi čudež. Bo to prineslo mir ali nove delitve?

Pesem o Bernardki - osemindvajseti del

Bernardko na poti v šolo aretirajo. Istočasno aretirajo tudi njene starše. Vsi morajo pred preiskovalnega sodnika ...

Pesem o Bernardki - sedemindvajseti del

Tisoči so vsako jutro priče, kako se Bernardka na začetku zamaknjenja na Gospejin ukaz umiva v studencu in kako pije iz dlani ... je odlomek iz tokratnega dela romana.

Pesem o Bernardki - šestindvajseti del

Ob nastanku massabiélskega studenca začnejo ljudje govoriti o čudežu. Zavzeto spremljajo Marijina prikazovanja, čeprav jo vidi in se z njo pogovarja le Bernardka.

Pesem o Bernardki - petindvajseti del

Po zaničevanju in dvomih v zvezi z Marijinim prikazovanjem vendarle pride do preobrata. Zakaj? Prisluhnite ...

Pesem o Bernardki - štiriindvajseti del

Bernardki je vedno težje, saj jo kar naprej preizkušajo in provocirajo. A ob prikazovanjih Gospe v belem je na obzorju prvi čudež ...

Pesem o Bernardki - triindvajseti del

V prejšnjem delu radijskega romana Pesem o Bernardki je dal dekan Bernardki naročilo za Marijo. Svojo pristnost naj dokaže s čudežem - naj rožni grm ob votlini vzcveti. Sredi februarja. To bo dovolj močan dokaz. Bo Gospa v belem sprejela igro?

Pesem o Bernardki - dvaindvajseti del

Do Marijinih prikazovanj mali Bernardki Soubirous so zadržani tudi cerkveni dostojanstveniki. Le kaj bo storil lurški dekan?

Pesem o Bernardki - enaindvajseti del

V prejšnjem delu radijskega romana smo spremljali stisko male Bernardke, ki jo vsi zasmehujejo, češ da si izmišlja prikazovanja. Še bolj pa jo je razžalostilo, da je zaman čakala pred votlino na Marijo. Se ji bo ta sploh še prikazala?

Marija, ki nas spremlja na poti življenja

Posebno pozornost namenjamo romanjem, ki bogatijo in širijo meje našega običajnega razlaganja in videnja sveta. V katehezi je bil naš sogovornik msgr. Miro Šlibar.

Pesem o Bernardki - dvajseti del

Prikazovanje Gospe v belem bi moralo biti čudovita izkušnja, pa vendar je mala Bernardka v veliki stiski, saj ji želijo vsi dokazati, da si izmišlja, da le išče pozornost, da je prevzetna in nevredna.

Pesem o Bernardki - devetnajsti del

Po cesarskem državnem tožilcu Bernardko zaradi prikazovanj Gospe v belem zaslišuje še policijski komisar. Ta ji nastavlja mnoge zanke in čaka, da se bo ujela vanje.

Pesem o Bernardki - osemnajsti del

Malo Bernardko zaradi prikazovanj in vsega, kar se dogaja okoli njih, odpeljejo na zaslišanje k cesarskemu državnemu tožilcu.

Pesem o Bernardki - petnajsti del

Prikazovanje Gospe v belem mali šolarki Bernardki postane vroča tema vseh uličnih in gostilniških pogovorov, ki se razplamtevajo v prepire.

Pesem o Bernardki - štirinajsti del

V 14. delu radijskega romana mala Bernardka prvič sliši glas Gospe v belem, ki se ji prikazuje.

Pesem o Berardki - trinajsti del

V trinajstem delu Radijskega romana Pesem o Bernardki spremljamo reakcijo meščanov na prva prikazánja Gospe v belem. Mesto je sicer polno govoric, a vsi se delajo, kot da se ni nič zgodilo, in ključni ljudje želijo vse potisniti v pozabo ...

Pesem o Bernardki - dvanajsti del

Bernardkine sošolke se odpravijo na kraj Marijinega prikazánja, da bi tudi same videle Gospo v belem ...

Pesem o Bernardki - enajsti del

Lahko si mislite, kako hitro se novica o Marijinem prikazánju kljub obljubam molčečnosti razširi med Bernardkimi sošolkami. Z njo pa se razširijo še sumničavost, nejevera in zavist ...

Pesem o Bernardki - deseti del

Sveta Bernardka po prvem srečanju s skrivnostno Gospo v belem sama v sebi bije boje s strahovi, zmedenostjo in občutki nepopisne miline.

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Babi gre na romanje

Polonini babici se je izpolnila želja. Odšla je na romanje v Lurd. Tam je tri dni preživela v družbi z Marijo. Priporočila ji je vsakega člana družine in domov se je vrnila polna vtisov. Pripovedovala je o potočku, ki ima posebno moč, in koliko ljudi je tam, še posebej bolnikov.

Pesem o Bernardki - deveti del

V devetem delu radijskega romana Pesem o Bernardki Franza Werfla smo priča, kako novico o videnju skrivnostne Gospe v belem sprejmejo v Bernardkini družini.

Pesem o Bernardki - osmi del

V osmem delu radijskega romana Pesem o Bernardki Franza Werfla spremljamo sveto Bernardko takoj po prvem videnju Gospe v belem.

Pesem o Bernardki - sedmi del

V sedmem delu radijskega romana Pesem o Bernardki smo priča Bernardkinemu prvemu srečanju z Gospo. Franz Werfel ta prizor opisuje zelo živo, s prav posebno ljubeznijo in mehkobo.

Pesem o Bernardki - šesti del

V šestem delu radijskega romana Pesem o Bernardki Franza Werfla spremljamo Bernardko ter njuni sestri Ivanko in Marijo, ki se napotijo iskat dračje za kurjavo in sledijo reki Gavi.

Pesem o Bernardki - peti del

V petem delu radijskega romana Pesem o Bernardki Franza Werfla smo priča običajnemu prizoru v Bernardkini družini. Ker zmanjka drv za kurjavo, morajo otroci po dračje.

Pesem o Bernardki - četrti del

V četrtem delu romana Pesem o Bernardki spoznavamo nekaj ljudi, ki so ali pa bi radi bili pomembni prebivalci Lurda.