Komentar Časnik.si

VEČ ...|6. 7. 2022
Franci Feltrin: Predsednica državnega zbora je s hojo po rdeči preprogi izražala ponos, da je nad drugimi

Ob sprejemu tako visoke državne funkcije je treba osebne občutke in vzhičenje potisniti na rob za štiri leta. To ve in bi moral vedeti vsakdo, ki se poda na politično pot.

Franci Feltrin: Predsednica državnega zbora je s hojo po rdeči preprogi izražala ponos, da je nad drugimi

Ob sprejemu tako visoke državne funkcije je treba osebne občutke in vzhičenje potisniti na rob za štiri leta. To ve in bi moral vedeti vsakdo, ki se poda na politično pot.

komentarpolitikadružba

Komentar Časnik.si

Franci Feltrin: Predsednica državnega zbora je s hojo po rdeči preprogi izražala ponos, da je nad drugimi

Ob sprejemu tako visoke državne funkcije je treba osebne občutke in vzhičenje potisniti na rob za štiri leta. To ve in bi moral vedeti vsakdo, ki se poda na politično pot.

VEČ ...|6. 7. 2022
Franci Feltrin: Predsednica državnega zbora je s hojo po rdeči preprogi izražala ponos, da je nad drugimi

Ob sprejemu tako visoke državne funkcije je treba osebne občutke in vzhičenje potisniti na rob za štiri leta. To ve in bi moral vedeti vsakdo, ki se poda na politično pot.

Franci Feltrin

komentarpolitikadružba

Komentar Časnik.si

VEČ ...|19. 1. 2022
Franci Feltrin: Ne današnje, Slovencem je bilo tuje vladanje v času komunizma

Komentator se spominja leta 1952, ko so komunisti prepovedali praznovanje cerkvenih praznikov, čeprav se je takrat v Sloveniji za katoličane opredeljevala večina prebivalstva. Iz šol so morali oditi tudi duhovniki, ki so v šolah učili verouk. Komentator poudarja, da so komunisti pred drugo svetovno vojno in v medvojnem času v imenu komunistične revolucije izvajali čistko in neusmiljeno pobijali predvsem slovenske domoljube. Sprašuje se, kaj se bo zgodilo, če na volitvah zmaga koalicija KUL in izpostavlja, da Robert Golob in Tomaž Vesel zaradi svojih visokih plač ne moreta vedeti, kaj v resnici pomeni komunizem. Komentar zaključi s poudarjanjem pomena jezika ter mirnega in strpnega pogovora.

Franci Feltrin: Ne današnje, Slovencem je bilo tuje vladanje v času komunizma

Komentator se spominja leta 1952, ko so komunisti prepovedali praznovanje cerkvenih praznikov, čeprav se je takrat v Sloveniji za katoličane opredeljevala večina prebivalstva. Iz šol so morali oditi tudi duhovniki, ki so v šolah učili verouk. Komentator poudarja, da so komunisti pred drugo svetovno vojno in v medvojnem času v imenu komunistične revolucije izvajali čistko in neusmiljeno pobijali predvsem slovenske domoljube. Sprašuje se, kaj se bo zgodilo, če na volitvah zmaga koalicija KUL in izpostavlja, da Robert Golob in Tomaž Vesel zaradi svojih visokih plač ne moreta vedeti, kaj v resnici pomeni komunizem. Komentar zaključi s poudarjanjem pomena jezika ter mirnega in strpnega pogovora.

komentarcerkveni praznikiveroukkomunistivolitveKUL

Komentar Časnik.si

Franci Feltrin: Ne današnje, Slovencem je bilo tuje vladanje v času komunizma

Komentator se spominja leta 1952, ko so komunisti prepovedali praznovanje cerkvenih praznikov, čeprav se je takrat v Sloveniji za katoličane opredeljevala večina prebivalstva. Iz šol so morali oditi tudi duhovniki, ki so v šolah učili verouk. Komentator poudarja, da so komunisti pred drugo svetovno vojno in v medvojnem času v imenu komunistične revolucije izvajali čistko in neusmiljeno pobijali predvsem slovenske domoljube. Sprašuje se, kaj se bo zgodilo, če na volitvah zmaga koalicija KUL in izpostavlja, da Robert Golob in Tomaž Vesel zaradi svojih visokih plač ne moreta vedeti, kaj v resnici pomeni komunizem. Komentar zaključi s poudarjanjem pomena jezika ter mirnega in strpnega pogovora.

VEČ ...|19. 1. 2022
Franci Feltrin: Ne današnje, Slovencem je bilo tuje vladanje v času komunizma

Komentator se spominja leta 1952, ko so komunisti prepovedali praznovanje cerkvenih praznikov, čeprav se je takrat v Sloveniji za katoličane opredeljevala večina prebivalstva. Iz šol so morali oditi tudi duhovniki, ki so v šolah učili verouk. Komentator poudarja, da so komunisti pred drugo svetovno vojno in v medvojnem času v imenu komunistične revolucije izvajali čistko in neusmiljeno pobijali predvsem slovenske domoljube. Sprašuje se, kaj se bo zgodilo, če na volitvah zmaga koalicija KUL in izpostavlja, da Robert Golob in Tomaž Vesel zaradi svojih visokih plač ne moreta vedeti, kaj v resnici pomeni komunizem. Komentar zaključi s poudarjanjem pomena jezika ter mirnega in strpnega pogovora.

Franci Feltrin

komentarcerkveni praznikiveroukkomunistivolitveKUL

Komentar Časnik.si

VEČ ...|8. 12. 2021
Franci Feltrin: Stranke koalicije KUL se učijo od avtorjev Dolomitske izjave

Komentator v komentarju riše vzporednice med podpisom Dolomitske izjave in tem, kar so pred nekaj meseci zapisale opozicijske stranke SD, SAB , LMŠ in Levica. Avtor razmišlja tudi o razlogih sedmih akademikov, ki javno pozivajo poslanske skupine k bojkotu oz. k državnemu udaru. Sprašuje se, če bodo mladi in manj mladi nasedli vzoru stare komunistične manire, prevlečene s patino socialno-zeleno-komunistične doktrine. Opozarja, da vojne ni težko zanetiti, le njen konec se vedno konča za okroglo mizo: s pogovori med sprtima stranema, zato so si že pred stoletji izmislili demokracijo, kjer naj bi pogovori potekali v parlamentu, ne na ulici.

Franci Feltrin: Stranke koalicije KUL se učijo od avtorjev Dolomitske izjave

Komentator v komentarju riše vzporednice med podpisom Dolomitske izjave in tem, kar so pred nekaj meseci zapisale opozicijske stranke SD, SAB , LMŠ in Levica. Avtor razmišlja tudi o razlogih sedmih akademikov, ki javno pozivajo poslanske skupine k bojkotu oz. k državnemu udaru. Sprašuje se, če bodo mladi in manj mladi nasedli vzoru stare komunistične manire, prevlečene s patino socialno-zeleno-komunistične doktrine. Opozarja, da vojne ni težko zanetiti, le njen konec se vedno konča za okroglo mizo: s pogovori med sprtima stranema, zato so si že pred stoletji izmislili demokracijo, kjer naj bi pogovori potekali v parlamentu, ne na ulici.

komentarJanez JanšaDolomitska izjavakomunizemdemokracijaokolje

Komentar Časnik.si

Franci Feltrin: Stranke koalicije KUL se učijo od avtorjev Dolomitske izjave

Komentator v komentarju riše vzporednice med podpisom Dolomitske izjave in tem, kar so pred nekaj meseci zapisale opozicijske stranke SD, SAB , LMŠ in Levica. Avtor razmišlja tudi o razlogih sedmih akademikov, ki javno pozivajo poslanske skupine k bojkotu oz. k državnemu udaru. Sprašuje se, če bodo mladi in manj mladi nasedli vzoru stare komunistične manire, prevlečene s patino socialno-zeleno-komunistične doktrine. Opozarja, da vojne ni težko zanetiti, le njen konec se vedno konča za okroglo mizo: s pogovori med sprtima stranema, zato so si že pred stoletji izmislili demokracijo, kjer naj bi pogovori potekali v parlamentu, ne na ulici.

VEČ ...|8. 12. 2021
Franci Feltrin: Stranke koalicije KUL se učijo od avtorjev Dolomitske izjave

Komentator v komentarju riše vzporednice med podpisom Dolomitske izjave in tem, kar so pred nekaj meseci zapisale opozicijske stranke SD, SAB , LMŠ in Levica. Avtor razmišlja tudi o razlogih sedmih akademikov, ki javno pozivajo poslanske skupine k bojkotu oz. k državnemu udaru. Sprašuje se, če bodo mladi in manj mladi nasedli vzoru stare komunistične manire, prevlečene s patino socialno-zeleno-komunistične doktrine. Opozarja, da vojne ni težko zanetiti, le njen konec se vedno konča za okroglo mizo: s pogovori med sprtima stranema, zato so si že pred stoletji izmislili demokracijo, kjer naj bi pogovori potekali v parlamentu, ne na ulici.

Franci Feltrin

komentarJanez JanšaDolomitska izjavakomunizemdemokracijaokolje

Naš gost

VEČ ...|13. 11. 2021
Matjaž Mihelčič, režiser

Producent, scenarist in režiser Matjaž Mihelčič, avtor zadnjega igrano dokumentarnega filma Hrepenenje naroda o vojni za Slovenijo, je širši javnosti poznan tudi po odmevnih drugih dokumentarnih filmih, kot sta Slovenski vodni krog ali Čarokuhinja. Njegovo delo je prepoznano in priznano tudi v tujini. V pogovoru se čuti njegova predanost Sloveniji, domoljubje in želja po širjenju vrednot, zaradi katerih smo se oblikovali in obstali kot narod. Ustvarja na kulturno umetniškem področju, kjer si želi, da bi lahko še veliko pokazali. Film “Hrepenenje naroda” je zgodba z rekonstrukcijami najbolj znanih spopadov in pričevanjem udeležencev. V 50 minutah nas popelje skozi osrednje dogodke vojne. Osrednji pripovedovalci vzpostavljajo drugačen, zelo zanimiv oseben pogled na dogajanje, obenem pa je to pripoved o ljudeh, ki so ob pravem času na pravem mestu s svojim pogumom in odločnostjo izbojevali samostojno Slovenijo. To je bil čas, kot bi ga opisal Trubar: »Vstati in obstati«. V filmu so nastopili Alenka Puhar, Igor Omerza, Slavko Kmetič, Franci Feltrin, Janez Janša, Igor Bavčar, Zoran Dernovšek, Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.

Matjaž Mihelčič, režiser

Producent, scenarist in režiser Matjaž Mihelčič, avtor zadnjega igrano dokumentarnega filma Hrepenenje naroda o vojni za Slovenijo, je širši javnosti poznan tudi po odmevnih drugih dokumentarnih filmih, kot sta Slovenski vodni krog ali Čarokuhinja. Njegovo delo je prepoznano in priznano tudi v tujini. V pogovoru se čuti njegova predanost Sloveniji, domoljubje in želja po širjenju vrednot, zaradi katerih smo se oblikovali in obstali kot narod. Ustvarja na kulturno umetniškem področju, kjer si želi, da bi lahko še veliko pokazali. Film “Hrepenenje naroda” je zgodba z rekonstrukcijami najbolj znanih spopadov in pričevanjem udeležencev. V 50 minutah nas popelje skozi osrednje dogodke vojne. Osrednji pripovedovalci vzpostavljajo drugačen, zelo zanimiv oseben pogled na dogajanje, obenem pa je to pripoved o ljudeh, ki so ob pravem času na pravem mestu s svojim pogumom in odločnostjo izbojevali samostojno Slovenijo. To je bil čas, kot bi ga opisal Trubar: »Vstati in obstati«. V filmu so nastopili Alenka Puhar, Igor Omerza, Slavko Kmetič, Franci Feltrin, Janez Janša, Igor Bavčar, Zoran Dernovšek, Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.

spomindružbazgodovinaizobraževanjepogovorpolitika

Naš gost

Matjaž Mihelčič, režiser

Producent, scenarist in režiser Matjaž Mihelčič, avtor zadnjega igrano dokumentarnega filma Hrepenenje naroda o vojni za Slovenijo, je širši javnosti poznan tudi po odmevnih drugih dokumentarnih filmih, kot sta Slovenski vodni krog ali Čarokuhinja. Njegovo delo je prepoznano in priznano tudi v tujini. V pogovoru se čuti njegova predanost Sloveniji, domoljubje in želja po širjenju vrednot, zaradi katerih smo se oblikovali in obstali kot narod. Ustvarja na kulturno umetniškem področju, kjer si želi, da bi lahko še veliko pokazali. Film “Hrepenenje naroda” je zgodba z rekonstrukcijami najbolj znanih spopadov in pričevanjem udeležencev. V 50 minutah nas popelje skozi osrednje dogodke vojne. Osrednji pripovedovalci vzpostavljajo drugačen, zelo zanimiv oseben pogled na dogajanje, obenem pa je to pripoved o ljudeh, ki so ob pravem času na pravem mestu s svojim pogumom in odločnostjo izbojevali samostojno Slovenijo. To je bil čas, kot bi ga opisal Trubar: »Vstati in obstati«. V filmu so nastopili Alenka Puhar, Igor Omerza, Slavko Kmetič, Franci Feltrin, Janez Janša, Igor Bavčar, Zoran Dernovšek, Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.

VEČ ...|13. 11. 2021
Matjaž Mihelčič, režiser

Producent, scenarist in režiser Matjaž Mihelčič, avtor zadnjega igrano dokumentarnega filma Hrepenenje naroda o vojni za Slovenijo, je širši javnosti poznan tudi po odmevnih drugih dokumentarnih filmih, kot sta Slovenski vodni krog ali Čarokuhinja. Njegovo delo je prepoznano in priznano tudi v tujini. V pogovoru se čuti njegova predanost Sloveniji, domoljubje in želja po širjenju vrednot, zaradi katerih smo se oblikovali in obstali kot narod. Ustvarja na kulturno umetniškem področju, kjer si želi, da bi lahko še veliko pokazali. Film “Hrepenenje naroda” je zgodba z rekonstrukcijami najbolj znanih spopadov in pričevanjem udeležencev. V 50 minutah nas popelje skozi osrednje dogodke vojne. Osrednji pripovedovalci vzpostavljajo drugačen, zelo zanimiv oseben pogled na dogajanje, obenem pa je to pripoved o ljudeh, ki so ob pravem času na pravem mestu s svojim pogumom in odločnostjo izbojevali samostojno Slovenijo. To je bil čas, kot bi ga opisal Trubar: »Vstati in obstati«. V filmu so nastopili Alenka Puhar, Igor Omerza, Slavko Kmetič, Franci Feltrin, Janez Janša, Igor Bavčar, Zoran Dernovšek, Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.

Nataša Ličen

spomindružbazgodovinaizobraževanjepogovorpolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 9. 2021
Franci Feltrin: Oskrunili sveto goro Triglav in sejali razdor v narodu

Komentator piše, da so nasprotniki slovenske samostojnosti in demokratičnega sistema svojo zagretost za rušenje demonstrirali celo na Kredarici in piše, da politični nasprotniki Janeza Janše svoj gnev črpajo iz stare komunistične literature. Meni, da idealizacija komunizma izhaja iz tega, ker o propadlem komunističnem lockdownu, ki je trajal desetletja, ne vedo nič, saj ga mladi levičarji niso doživeli, niti v njem živeli. Vrh Triglava so oskrunili s transparentom LGBTQ in kolesarskim simbolom. Oba simbola pa delita ljudi na naše in vaše.

Franci Feltrin: Oskrunili sveto goro Triglav in sejali razdor v narodu

Komentator piše, da so nasprotniki slovenske samostojnosti in demokratičnega sistema svojo zagretost za rušenje demonstrirali celo na Kredarici in piše, da politični nasprotniki Janeza Janše svoj gnev črpajo iz stare komunistične literature. Meni, da idealizacija komunizma izhaja iz tega, ker o propadlem komunističnem lockdownu, ki je trajal desetletja, ne vedo nič, saj ga mladi levičarji niso doživeli, niti v njem živeli. Vrh Triglava so oskrunili s transparentom LGBTQ in kolesarskim simbolom. Oba simbola pa delita ljudi na naše in vaše.

komentarTriglavLGBTQdemonstracijekomunizemdržavni simbol

Komentar Časnik.si

Franci Feltrin: Oskrunili sveto goro Triglav in sejali razdor v narodu

Komentator piše, da so nasprotniki slovenske samostojnosti in demokratičnega sistema svojo zagretost za rušenje demonstrirali celo na Kredarici in piše, da politični nasprotniki Janeza Janše svoj gnev črpajo iz stare komunistične literature. Meni, da idealizacija komunizma izhaja iz tega, ker o propadlem komunističnem lockdownu, ki je trajal desetletja, ne vedo nič, saj ga mladi levičarji niso doživeli, niti v njem živeli. Vrh Triglava so oskrunili s transparentom LGBTQ in kolesarskim simbolom. Oba simbola pa delita ljudi na naše in vaše.

VEČ ...|15. 9. 2021
Franci Feltrin: Oskrunili sveto goro Triglav in sejali razdor v narodu

Komentator piše, da so nasprotniki slovenske samostojnosti in demokratičnega sistema svojo zagretost za rušenje demonstrirali celo na Kredarici in piše, da politični nasprotniki Janeza Janše svoj gnev črpajo iz stare komunistične literature. Meni, da idealizacija komunizma izhaja iz tega, ker o propadlem komunističnem lockdownu, ki je trajal desetletja, ne vedo nič, saj ga mladi levičarji niso doživeli, niti v njem živeli. Vrh Triglava so oskrunili s transparentom LGBTQ in kolesarskim simbolom. Oba simbola pa delita ljudi na naše in vaše.

Franci Feltrin

komentarTriglavLGBTQdemonstracijekomunizemdržavni simbol

Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 8. 2021
Franci Feltrin: Marjan Šarec ne sodi v politiko in še manj na Gregorčičevo

Komentator je kritičen do nagovarjanja Marjana Šarca, naj se stranke opredelijo proti Janezu Janši oziroma SDS in vsem strankam, ki ga podpirajo. Svojevrsten paradoks je, da Šarec s svojim pozivom dejansko krši več členov ustave. Franci Feltrin meni, da po številnih sovražnih in izločevalnih izpadih, ki jih prirejajo Marjan Šarec in somišljeniki, jasno da taki ljudje ne sodijo v politiko.

Franci Feltrin: Marjan Šarec ne sodi v politiko in še manj na Gregorčičevo

Komentator je kritičen do nagovarjanja Marjana Šarca, naj se stranke opredelijo proti Janezu Janši oziroma SDS in vsem strankam, ki ga podpirajo. Svojevrsten paradoks je, da Šarec s svojim pozivom dejansko krši več členov ustave. Franci Feltrin meni, da po številnih sovražnih in izločevalnih izpadih, ki jih prirejajo Marjan Šarec in somišljeniki, jasno da taki ljudje ne sodijo v politiko.

komentarMarjan ŠarecustavavolitveJanez JanšaSDS

Komentar Časnik.si

Franci Feltrin: Marjan Šarec ne sodi v politiko in še manj na Gregorčičevo

Komentator je kritičen do nagovarjanja Marjana Šarca, naj se stranke opredelijo proti Janezu Janši oziroma SDS in vsem strankam, ki ga podpirajo. Svojevrsten paradoks je, da Šarec s svojim pozivom dejansko krši več členov ustave. Franci Feltrin meni, da po številnih sovražnih in izločevalnih izpadih, ki jih prirejajo Marjan Šarec in somišljeniki, jasno da taki ljudje ne sodijo v politiko.

VEČ ...|18. 8. 2021
Franci Feltrin: Marjan Šarec ne sodi v politiko in še manj na Gregorčičevo

Komentator je kritičen do nagovarjanja Marjana Šarca, naj se stranke opredelijo proti Janezu Janši oziroma SDS in vsem strankam, ki ga podpirajo. Svojevrsten paradoks je, da Šarec s svojim pozivom dejansko krši več členov ustave. Franci Feltrin meni, da po številnih sovražnih in izločevalnih izpadih, ki jih prirejajo Marjan Šarec in somišljeniki, jasno da taki ljudje ne sodijo v politiko.

Franci Feltrin

komentarMarjan ŠarecustavavolitveJanez JanšaSDS

Komentar Časnik.si

VEČ ...|21. 7. 2021
Franci Feltrin: Upreti se moramo bruseljskim birokratom, ki spodkopavajo evropsko krščanstvo

Franci Feltrin: Upreti se moramo bruseljskim birokratom, ki spodkopavajo evropsko krščanstvo
 

Ključne besede: krščanstvo, Evropska unija, Janez Janša, LGBTQ, Madžarska
 

Komentator je v komentarju kritičen do bruseljskih birokratov, ki s propagiranjem LGBTQ majejo krščanske temelje Evrope. Obžaluje, da se namesto k pristopanju urejanja skupnega življenja z migranti ukvarja z LGBTQ. Prepričan je, da s pritiskom na Madžarsko, ki je z zakonom prepovedala, da bi člani LGBTQ v šolah predavali o svojih frustracijah, kršijo evropski pravni red. Sprašuje se, ali bomo denar usmerjali v družine in otroke ali k nasprotnikom življenja. V komentarju pohvali državotvorno držo Janeza Janše in je kritičen do izjav Tanje Fajon. Zaključi pa s pozivom, da bodimo prijazni do vseh ljudu, tudi tistih, ki niso po naših predstavah.
 

Franci Feltrin: Upreti se moramo bruseljskim birokratom, ki spodkopavajo evropsko krščanstvo

Franci Feltrin: Upreti se moramo bruseljskim birokratom, ki spodkopavajo evropsko krščanstvo
 

Ključne besede: krščanstvo, Evropska unija, Janez Janša, LGBTQ, Madžarska
 

Komentator je v komentarju kritičen do bruseljskih birokratov, ki s propagiranjem LGBTQ majejo krščanske temelje Evrope. Obžaluje, da se namesto k pristopanju urejanja skupnega življenja z migranti ukvarja z LGBTQ. Prepričan je, da s pritiskom na Madžarsko, ki je z zakonom prepovedala, da bi člani LGBTQ v šolah predavali o svojih frustracijah, kršijo evropski pravni red. Sprašuje se, ali bomo denar usmerjali v družine in otroke ali k nasprotnikom življenja. V komentarju pohvali državotvorno držo Janeza Janše in je kritičen do izjav Tanje Fajon. Zaključi pa s pozivom, da bodimo prijazni do vseh ljudu, tudi tistih, ki niso po naših predstavah.
 

komentarkrščanstvoEvropska unijaJanez JanšaLGBTQMadžarska

Komentar Časnik.si

Franci Feltrin: Upreti se moramo bruseljskim birokratom, ki spodkopavajo evropsko krščanstvo

Franci Feltrin: Upreti se moramo bruseljskim birokratom, ki spodkopavajo evropsko krščanstvo
 

Ključne besede: krščanstvo, Evropska unija, Janez Janša, LGBTQ, Madžarska
 

Komentator je v komentarju kritičen do bruseljskih birokratov, ki s propagiranjem LGBTQ majejo krščanske temelje Evrope. Obžaluje, da se namesto k pristopanju urejanja skupnega življenja z migranti ukvarja z LGBTQ. Prepričan je, da s pritiskom na Madžarsko, ki je z zakonom prepovedala, da bi člani LGBTQ v šolah predavali o svojih frustracijah, kršijo evropski pravni red. Sprašuje se, ali bomo denar usmerjali v družine in otroke ali k nasprotnikom življenja. V komentarju pohvali državotvorno držo Janeza Janše in je kritičen do izjav Tanje Fajon. Zaključi pa s pozivom, da bodimo prijazni do vseh ljudu, tudi tistih, ki niso po naših predstavah.
 

VEČ ...|21. 7. 2021
Franci Feltrin: Upreti se moramo bruseljskim birokratom, ki spodkopavajo evropsko krščanstvo

Franci Feltrin: Upreti se moramo bruseljskim birokratom, ki spodkopavajo evropsko krščanstvo
 

Ključne besede: krščanstvo, Evropska unija, Janez Janša, LGBTQ, Madžarska
 

Komentator je v komentarju kritičen do bruseljskih birokratov, ki s propagiranjem LGBTQ majejo krščanske temelje Evrope. Obžaluje, da se namesto k pristopanju urejanja skupnega življenja z migranti ukvarja z LGBTQ. Prepričan je, da s pritiskom na Madžarsko, ki je z zakonom prepovedala, da bi člani LGBTQ v šolah predavali o svojih frustracijah, kršijo evropski pravni red. Sprašuje se, ali bomo denar usmerjali v družine in otroke ali k nasprotnikom življenja. V komentarju pohvali državotvorno držo Janeza Janše in je kritičen do izjav Tanje Fajon. Zaključi pa s pozivom, da bodimo prijazni do vseh ljudu, tudi tistih, ki niso po naših predstavah.
 

Franci Feltrin

komentarkrščanstvoEvropska unijaJanez JanšaLGBTQMadžarska

Komentar Časnik.si

VEČ ...|19. 2. 2020
Franci Feltrin: Sodelovanje in povezovanje krepi politično moč

Prišel je čas, da se naši politiki in še posebno mediji odrečejo delitvam na »leve« in »desne«. Na naše in ne-naše. Na Šarčeve in Janševe. Bolj prav in pošteno je, da se delimo na sposobne in nesposobne.https://www.casnik.si/antijansizem-odmeva-tudi-se-danes/

Franci Feltrin: Sodelovanje in povezovanje krepi politično moč

Prišel je čas, da se naši politiki in še posebno mediji odrečejo delitvam na »leve« in »desne«. Na naše in ne-naše. Na Šarčeve in Janševe. Bolj prav in pošteno je, da se delimo na sposobne in nesposobne.https://www.casnik.si/antijansizem-odmeva-tudi-se-danes/

politikaantijanšizem

Komentar Časnik.si

Franci Feltrin: Sodelovanje in povezovanje krepi politično moč
Prišel je čas, da se naši politiki in še posebno mediji odrečejo delitvam na »leve« in »desne«. Na naše in ne-naše. Na Šarčeve in Janševe. Bolj prav in pošteno je, da se delimo na sposobne in nesposobne.https://www.casnik.si/antijansizem-odmeva-tudi-se-danes/
VEČ ...|19. 2. 2020
Franci Feltrin: Sodelovanje in povezovanje krepi politično moč
Prišel je čas, da se naši politiki in še posebno mediji odrečejo delitvam na »leve« in »desne«. Na naše in ne-naše. Na Šarčeve in Janševe. Bolj prav in pošteno je, da se delimo na sposobne in nesposobne.https://www.casnik.si/antijansizem-odmeva-tudi-se-danes/

Franci Feltrin

politikaantijanšizem

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|10. 6. 2024
Dr. Janez Juhant

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil naš gost dr. Janez Juhant, komentiral je izide tako evropskih volitev kot tudi referendumske odločitve. 

Dr. Janez Juhant

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil naš gost dr. Janez Juhant, komentiral je izide tako evropskih volitev kot tudi referendumske odločitve. 

Tanja Dominko

politika

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Naš gost

VEČ ...|8. 6. 2024
Naš gost - arhitekt Matic Suhadolc

Naš gost je bil arhitekt Matic Suhadolc, ki je bil leta 2021 med drugim tudi prejemnik odličja sv. Cirila in Metoda, Slovenske škofovske konference za njegov izjemen doprinos na področju izgradnje in obnove sakralne kulturne dediščine. Rojen je bil leta 1936 v Ljubljani. Osnovno šolo, gimnazijo in fakulteto za arhitekturo je opravil v Ljubljani, kjer je leta 1960 diplomiral. Je avtor različnih vrst zgradb od industrijskih objektov, šol, vrtcev, stanovanjskih zgradb, do hotelov, družinskih hiš, zdravstvenih ustanov, sakralnih objektov in opreme. 

Naš gost - arhitekt Matic Suhadolc

Naš gost je bil arhitekt Matic Suhadolc, ki je bil leta 2021 med drugim tudi prejemnik odličja sv. Cirila in Metoda, Slovenske škofovske konference za njegov izjemen doprinos na področju izgradnje in obnove sakralne kulturne dediščine. Rojen je bil leta 1936 v Ljubljani. Osnovno šolo, gimnazijo in fakulteto za arhitekturo je opravil v Ljubljani, kjer je leta 1960 diplomiral. Je avtor različnih vrst zgradb od industrijskih objektov, šol, vrtcev, stanovanjskih zgradb, do hotelov, družinskih hiš, zdravstvenih ustanov, sakralnih objektov in opreme. 

Radio Ognjišče

spominživljenjeMatic SuhadolcJože PlečnikMatija Suhadolc

Komentar tedna

VEČ ...|14. 6. 2024
Marko Pavliha: Občutek smisla in tišine v jeseni in zimi življenja

V začetku letošnjega velikega travna smo se poslovili od dr. Mance Košir, matematičarke, novinarke, univerzitetne profesorice, pesnice, pisateljice, manekenke, filmske igralke, strastne bralke, prostovoljke, ambasadorke radostnega staranja, darovalke, matere, babice in prijateljice. Odpotovala je onkraj in se zlila z večno Svetlobo, vendar ne bo pozabljena niti na osojnih in prisojnih straneh tuzemstva, saj ji bomo, upam in verjamem, namenili srčno pozornost vsaj enkrat letno, za njen rojstni dan 5. sušca.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Občutek smisla in tišine v jeseni in zimi življenja

V začetku letošnjega velikega travna smo se poslovili od dr. Mance Košir, matematičarke, novinarke, univerzitetne profesorice, pesnice, pisateljice, manekenke, filmske igralke, strastne bralke, prostovoljke, ambasadorke radostnega staranja, darovalke, matere, babice in prijateljice. Odpotovala je onkraj in se zlila z večno Svetlobo, vendar ne bo pozabljena niti na osojnih in prisojnih straneh tuzemstva, saj ji bomo, upam in verjamem, namenili srčno pozornost vsaj enkrat letno, za njen rojstni dan 5. sušca.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

komentardružbaspominodnosi

Sol in luč

VEČ ...|11. 6. 2024
dr. Elisabeth Lukas: Vse se uglasi in izpolni

V čem je skrivnost smiselnega življenja in kako jo lahko odkrijemo? O tem v knjigi piše Dr. Elisabeth Lukas, najbolj znana učenka utemeljitelja logoterapije dr. Viktorja Frankla. Kako odkriti smisel, tudi če nam življenje ne prizanaša s krivico in trpljenjem in kako vzpostaviti ustvarjalen odnos do lastne zgodovine, kako se spravljeno ozreti na prehojeno pot ter se veseliti vsega kar smo uspeli na njej narediti.
S knjigo Vse se uglasi in izpolni, Lukasova prispeva svoj vidik k reševanju ene najtežjih nalog človeštva danes in jutri: najti smisel življenja v kontekstu celote svojega življenja in tako poskrbeti za kakovostno staranje in sožitje generacij. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

dr. Elisabeth Lukas: Vse se uglasi in izpolni

V čem je skrivnost smiselnega življenja in kako jo lahko odkrijemo? O tem v knjigi piše Dr. Elisabeth Lukas, najbolj znana učenka utemeljitelja logoterapije dr. Viktorja Frankla. Kako odkriti smisel, tudi če nam življenje ne prizanaša s krivico in trpljenjem in kako vzpostaviti ustvarjalen odnos do lastne zgodovine, kako se spravljeno ozreti na prehojeno pot ter se veseliti vsega kar smo uspeli na njej narediti.
S knjigo Vse se uglasi in izpolni, Lukasova prispeva svoj vidik k reševanju ene najtežjih nalog človeštva danes in jutri: najti smisel življenja v kontekstu celote svojega življenja in tako poskrbeti za kakovostno staranje in sožitje generacij. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

družbaodnosiduhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ...|14. 6. 2024
Za zdravo pamet in srečno zadnjo uro

Adam je svojo molitev oblikoval po zgledu svoje babice, ki se zaveda, da je treba pravi čas sejati, če hočeš svoje kašče bogato napolniti z žetvijo.

Za zdravo pamet in srečno zadnjo uro

Adam je svojo molitev oblikoval po zgledu svoje babice, ki se zaveda, da je treba pravi čas sejati, če hočeš svoje kašče bogato napolniti z žetvijo.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Doživetja narave

VEČ ...|14. 6. 2024
Kako varne bodo naše poletne ture?

Gorski reševalci imajo že pred začetkom glavne planinske sezone veliko dela. V Doživetjih narave smo ponovili, kaj je potrebno dosledno upoštevati za izvedbo varne ture, kam usmerjati povečan obisk naših gora in kako ukrepati v primeru nesreče v gorah. Sogovorniki so bili izkušeni gorski reševalci in sodelavci Planinske zveze Slovenije, ki so se zbrali v Mozirski koči na Golteh.

Kako varne bodo naše poletne ture?

Gorski reševalci imajo že pred začetkom glavne planinske sezone veliko dela. V Doživetjih narave smo ponovili, kaj je potrebno dosledno upoštevati za izvedbo varne ture, kam usmerjati povečan obisk naših gora in kako ukrepati v primeru nesreče v gorah. Sogovorniki so bili izkušeni gorski reševalci in sodelavci Planinske zveze Slovenije, ki so se zbrali v Mozirski koči na Golteh.

Blaž Lesnik

goregorništvogrsvarno v goreplaninstvonesreča v gorah

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 6. 2024
SSK bo nova zbral slovenske strokovnjake iz sveta

Svetovni slovenski kongres (SSK) bo prihodnji teden pripravil novo strokovno konferenco. Generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa je povedala, da bo to 12. Konferenca slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije, ki bo potekala 20. in 21. junija 2024, v Razvojnem centru MIK v Vojniku. Pričakujejo tudi udeležence iz sveta, uvodno predavanje bo imel dr. Rok Žgalin Kobe, ki deluje v Legu na Danskem. Govorili bodo o perspektivah znanosti in gospodarstva v luči trajnostnega razvoja, o ohranjanju čistega okolja in kakovosti bivanja pa tudi o pridobivanju in ohranjanju kakovostnega kadra in investicij v Sloveniji.

SSK bo nova zbral slovenske strokovnjake iz sveta

Svetovni slovenski kongres (SSK) bo prihodnji teden pripravil novo strokovno konferenco. Generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa je povedala, da bo to 12. Konferenca slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije, ki bo potekala 20. in 21. junija 2024, v Razvojnem centru MIK v Vojniku. Pričakujejo tudi udeležence iz sveta, uvodno predavanje bo imel dr. Rok Žgalin Kobe, ki deluje v Legu na Danskem. Govorili bodo o perspektivah znanosti in gospodarstva v luči trajnostnega razvoja, o ohranjanju čistega okolja in kakovosti bivanja pa tudi o pridobivanju in ohranjanju kakovostnega kadra in investicij v Sloveniji.

Matjaž Merljak

družbarojakigospodarstvo

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 6. 2024
Koncert Giannija Rijavca na Kontradi (15.6.)

Gianni Rijavec bo v soboto 16. junija z godalnim kvartetom nastopil v Kanalu ob Soči na Kontradi. Na sporedu bodo njegove balade in nekatere uspešnice, ki so prirejene za pop-simfo glasbeni stil. Več pa v pogovoru z njim!

Koncert Giannija Rijavca na Kontradi (15.6.)

Gianni Rijavec bo v soboto 16. junija z godalnim kvartetom nastopil v Kanalu ob Soči na Kontradi. Na sporedu bodo njegove balade in nekatere uspešnice, ki so prirejene za pop-simfo glasbeni stil. Več pa v pogovoru z njim!

Jože Bartolj

kulturaglasbaGianni Rijavec

Komentar tedna

VEČ ...|14. 6. 2024
Marko Pavliha: Občutek smisla in tišine v jeseni in zimi življenja

V začetku letošnjega velikega travna smo se poslovili od dr. Mance Košir, matematičarke, novinarke, univerzitetne profesorice, pesnice, pisateljice, manekenke, filmske igralke, strastne bralke, prostovoljke, ambasadorke radostnega staranja, darovalke, matere, babice in prijateljice. Odpotovala je onkraj in se zlila z večno Svetlobo, vendar ne bo pozabljena niti na osojnih in prisojnih straneh tuzemstva, saj ji bomo, upam in verjamem, namenili srčno pozornost vsaj enkrat letno, za njen rojstni dan 5. sušca.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Občutek smisla in tišine v jeseni in zimi življenja

V začetku letošnjega velikega travna smo se poslovili od dr. Mance Košir, matematičarke, novinarke, univerzitetne profesorice, pesnice, pisateljice, manekenke, filmske igralke, strastne bralke, prostovoljke, ambasadorke radostnega staranja, darovalke, matere, babice in prijateljice. Odpotovala je onkraj in se zlila z večno Svetlobo, vendar ne bo pozabljena niti na osojnih in prisojnih straneh tuzemstva, saj ji bomo, upam in verjamem, namenili srčno pozornost vsaj enkrat letno, za njen rojstni dan 5. sušca.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

komentardružbaspominodnosi