Informativni prispevki

VEČ ...|21. 5. 2020
Dr. Žiga Turk: Pri nas so mediji predvsem psi čuvaji določene politike

Tako kot v večini držav tudi v Sloveniji na nedeljo pred binkoštnim praznikom zaznamujemo svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. Papež Frančišek v tokratni poslanici ob tej priložnosti med drugim opozarja, da moramo katoličani prav tako kot ostali premagati skušnjavo zgodb, ki ne gradijo, ampak uničujejo. Prek družbenega omrežja Skype smo se povezali z intelektualcem dr. Žigo Turkom. Je poznavalec sodobnih tehnologij in se je na ravni Evropske unije posebej ukvarjal s tako imenovanimi lažnimi novicami. Že kar nekaj časa lahko na svetovnem spletu beremo njegova razmišljanja o medijih v Sloveniji in o aktualnih razmerah v naši državi. Tudi za naš radio tako ni odgovarjal le na vprašanja o naših medijih, temveč tudi na vprašanja o protivladnih protestih, ki smo jim priča, trgovanju za poslanske sedeže in trdnosti trenutne koalicije.

Dr. Žiga Turk: Pri nas so mediji predvsem psi čuvaji določene politike

Tako kot v večini držav tudi v Sloveniji na nedeljo pred binkoštnim praznikom zaznamujemo svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. Papež Frančišek v tokratni poslanici ob tej priložnosti med drugim opozarja, da moramo katoličani prav tako kot ostali premagati skušnjavo zgodb, ki ne gradijo, ampak uničujejo. Prek družbenega omrežja Skype smo se povezali z intelektualcem dr. Žigo Turkom. Je poznavalec sodobnih tehnologij in se je na ravni Evropske unije posebej ukvarjal s tako imenovanimi lažnimi novicami. Že kar nekaj časa lahko na svetovnem spletu beremo njegova razmišljanja o medijih v Sloveniji in o aktualnih razmerah v naši državi. Tudi za naš radio tako ni odgovarjal le na vprašanja o naših medijih, temveč tudi na vprašanja o protivladnih protestih, ki smo jim priča, trgovanju za poslanske sedeže in trdnosti trenutne koalicije.

infokomentarpolitikapogovor

Informativni prispevki

Dr. Žiga Turk: Pri nas so mediji predvsem psi čuvaji določene politike
Tako kot v večini držav tudi v Sloveniji na nedeljo pred binkoštnim praznikom zaznamujemo svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. Papež Frančišek v tokratni poslanici ob tej priložnosti med drugim opozarja, da moramo katoličani prav tako kot ostali premagati skušnjavo zgodb, ki ne gradijo, ampak uničujejo. Prek družbenega omrežja Skype smo se povezali z intelektualcem dr. Žigo Turkom. Je poznavalec sodobnih tehnologij in se je na ravni Evropske unije posebej ukvarjal s tako imenovanimi lažnimi novicami. Že kar nekaj časa lahko na svetovnem spletu beremo njegova razmišljanja o medijih v Sloveniji in o aktualnih razmerah v naši državi. Tudi za naš radio tako ni odgovarjal le na vprašanja o naših medijih, temveč tudi na vprašanja o protivladnih protestih, ki smo jim priča, trgovanju za poslanske sedeže in trdnosti trenutne koalicije.
VEČ ...|21. 5. 2020
Dr. Žiga Turk: Pri nas so mediji predvsem psi čuvaji določene politike
Tako kot v večini držav tudi v Sloveniji na nedeljo pred binkoštnim praznikom zaznamujemo svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. Papež Frančišek v tokratni poslanici ob tej priložnosti med drugim opozarja, da moramo katoličani prav tako kot ostali premagati skušnjavo zgodb, ki ne gradijo, ampak uničujejo. Prek družbenega omrežja Skype smo se povezali z intelektualcem dr. Žigo Turkom. Je poznavalec sodobnih tehnologij in se je na ravni Evropske unije posebej ukvarjal s tako imenovanimi lažnimi novicami. Že kar nekaj časa lahko na svetovnem spletu beremo njegova razmišljanja o medijih v Sloveniji in o aktualnih razmerah v naši državi. Tudi za naš radio tako ni odgovarjal le na vprašanja o naših medijih, temveč tudi na vprašanja o protivladnih protestih, ki smo jim priča, trgovanju za poslanske sedeže in trdnosti trenutne koalicije.

Helena Križnik

infokomentarpolitikapogovor

Komentar tedna

VEČ ...|10. 4. 2020
Andreja Eržen Firšt: Brez tišine Bog izgine v hrupu

»Kaj ste strahopetni? Kako, da še nimate vere?«V mojem spominu še vedno odzvanja slika izpred dveh tednov, sveti oče Frančišek sam na praznem trgu svetega Petra, dežuje. Kamera se ustavi na čudodelnem kužnem križu iz leta 1522, kaplje dežja polzijo po telesu križanega Jezusa. Kasneje, na monštranci, pa odsev ognja, ki je tlel pred baziliko svetega Petra

Andreja Eržen Firšt: Brez tišine Bog izgine v hrupu

»Kaj ste strahopetni? Kako, da še nimate vere?«V mojem spominu še vedno odzvanja slika izpred dveh tednov, sveti oče Frančišek sam na praznem trgu svetega Petra, dežuje. Kamera se ustavi na čudodelnem kužnem križu iz leta 1522, kaplje dežja polzijo po telesu križanega Jezusa. Kasneje, na monštranci, pa odsev ognja, ki je tlel pred baziliko svetega Petra

komentar

Komentar tedna

Andreja Eržen Firšt: Brez tišine Bog izgine v hrupu
»Kaj ste strahopetni? Kako, da še nimate vere?«V mojem spominu še vedno odzvanja slika izpred dveh tednov, sveti oče Frančišek sam na praznem trgu svetega Petra, dežuje. Kamera se ustavi na čudodelnem kužnem križu iz leta 1522, kaplje dežja polzijo po telesu križanega Jezusa. Kasneje, na monštranci, pa odsev ognja, ki je tlel pred baziliko svetega Petra
VEČ ...|10. 4. 2020
Andreja Eržen Firšt: Brez tišine Bog izgine v hrupu
»Kaj ste strahopetni? Kako, da še nimate vere?«V mojem spominu še vedno odzvanja slika izpred dveh tednov, sveti oče Frančišek sam na praznem trgu svetega Petra, dežuje. Kamera se ustavi na čudodelnem kužnem križu iz leta 1522, kaplje dežja polzijo po telesu križanega Jezusa. Kasneje, na monštranci, pa odsev ognja, ki je tlel pred baziliko svetega Petra

Andreja Eržen Firšt

komentar

Svetnik dneva

VEČ ...|2. 4. 2020
Sv. Frančišek Paolski

Sv. Frančišek Paolski

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Frančišek Paolski
VEČ ...|2. 4. 2020
Sv. Frančišek Paolski

Jure Sešek

duhovnostspomin

Komentar Družina

VEČ ...|20. 2. 2020
Marjan Pogačnik: Razširjen pogled

Ravnovesje planeta je odvisno od zdravja Amazonije, je zapisal papež Frančišek. S pripravo dokumenta, posvečenega veliki in za prihodnjost Cerkve in planeta pomembni regiji, so se ukvarjali več mesecev, mediji pa so s to glavno temo opravili v eni sami vrstici.

Marjan Pogačnik: Razširjen pogled

Ravnovesje planeta je odvisno od zdravja Amazonije, je zapisal papež Frančišek. S pripravo dokumenta, posvečenega veliki in za prihodnjost Cerkve in planeta pomembni regiji, so se ukvarjali več mesecev, mediji pa so s to glavno temo opravili v eni sami vrstici.

CerkevAmazonija

Komentar Družina

Marjan Pogačnik: Razširjen pogled
Ravnovesje planeta je odvisno od zdravja Amazonije, je zapisal papež Frančišek. S pripravo dokumenta, posvečenega veliki in za prihodnjost Cerkve in planeta pomembni regiji, so se ukvarjali več mesecev, mediji pa so s to glavno temo opravili v eni sami vrstici.
VEČ ...|20. 2. 2020
Marjan Pogačnik: Razširjen pogled
Ravnovesje planeta je odvisno od zdravja Amazonije, je zapisal papež Frančišek. S pripravo dokumenta, posvečenega veliki in za prihodnjost Cerkve in planeta pomembni regiji, so se ukvarjali več mesecev, mediji pa so s to glavno temo opravili v eni sami vrstici.

Marjan Pogačnik

CerkevAmazonija

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

duhovnostzdravstvovzgoja

Informativni prispevki

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Alen Salihović

duhovnostzdravstvovzgoja

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|9. 2. 2020
Predstavitev dokumenta o človeškem bratstvu

Mag. Sebastijan Valentan je predstavil sadove dokumenta o človeškem bratstvu, ki sta ga papež Frančišek in veliki imam Al Tayeb lani podpisala v Abu Dhabiju.

Predstavitev dokumenta o človeškem bratstvu

Mag. Sebastijan Valentan je predstavil sadove dokumenta o človeškem bratstvu, ki sta ga papež Frančišek in veliki imam Al Tayeb lani podpisala v Abu Dhabiju.

duhovnostdružbapapežpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Predstavitev dokumenta o človeškem bratstvu
Mag. Sebastijan Valentan je predstavil sadove dokumenta o človeškem bratstvu, ki sta ga papež Frančišek in veliki imam Al Tayeb lani podpisala v Abu Dhabiju.
VEČ ...|9. 2. 2020
Predstavitev dokumenta o človeškem bratstvu
Mag. Sebastijan Valentan je predstavil sadove dokumenta o človeškem bratstvu, ki sta ga papež Frančišek in veliki imam Al Tayeb lani podpisala v Abu Dhabiju.

Marta Jerebič

duhovnostdružbapapežpogovor

Svetnik dneva

VEČ ...|24. 1. 2020
Sv. Frančišek Saleški

Sv. Frančišek Saleški

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Frančišek Saleški
VEČ ...|24. 1. 2020
Sv. Frančišek Saleški

Radio Ognjišče

duhovnostspomin

Družinska kateheza

VEČ ...|7. 1. 2020
Papeževa spodbuda k svetosti - Veselite in radujte se

Z novim letom začenjamo tudi nov cikel družinskih katehez. V preteklih letih smo odkrivali globine papeževe spodbude Radost ljubezni, zdaj pa se bomo začeli pripravljati na Svetovno srečanje družin, ki bo prihodnje leto v Rimu. Tema bo svetost v družini. V Družinskih katehezah bomo spoznavali življenjske izkušnje zakonskih parov in odkrivali, da se na pot svetosti lahko odpravimo prav vsi. Za začetek pa smo prisluhnili kaj o svetosti pravi papež Frančišek v svoji spodbudi Veselite in radujte se.

Papeževa spodbuda k svetosti - Veselite in radujte se

Z novim letom začenjamo tudi nov cikel družinskih katehez. V preteklih letih smo odkrivali globine papeževe spodbude Radost ljubezni, zdaj pa se bomo začeli pripravljati na Svetovno srečanje družin, ki bo prihodnje leto v Rimu. Tema bo svetost v družini. V Družinskih katehezah bomo spoznavali življenjske izkušnje zakonskih parov in odkrivali, da se na pot svetosti lahko odpravimo prav vsi. Za začetek pa smo prisluhnili kaj o svetosti pravi papež Frančišek v svoji spodbudi Veselite in radujte se.

družinaduhovnostkatehezapapež

Družinska kateheza

Papeževa spodbuda k svetosti - Veselite in radujte se
Z novim letom začenjamo tudi nov cikel družinskih katehez. V preteklih letih smo odkrivali globine papeževe spodbude Radost ljubezni, zdaj pa se bomo začeli pripravljati na Svetovno srečanje družin, ki bo prihodnje leto v Rimu. Tema bo svetost v družini. V Družinskih katehezah bomo spoznavali življenjske izkušnje zakonskih parov in odkrivali, da se na pot svetosti lahko odpravimo prav vsi. Za začetek pa smo prisluhnili kaj o svetosti pravi papež Frančišek v svoji spodbudi Veselite in radujte se.
VEČ ...|7. 1. 2020
Papeževa spodbuda k svetosti - Veselite in radujte se
Z novim letom začenjamo tudi nov cikel družinskih katehez. V preteklih letih smo odkrivali globine papeževe spodbude Radost ljubezni, zdaj pa se bomo začeli pripravljati na Svetovno srečanje družin, ki bo prihodnje leto v Rimu. Tema bo svetost v družini. V Družinskih katehezah bomo spoznavali življenjske izkušnje zakonskih parov in odkrivali, da se na pot svetosti lahko odpravimo prav vsi. Za začetek pa smo prisluhnili kaj o svetosti pravi papež Frančišek v svoji spodbudi Veselite in radujte se.

Marjana Debevec

družinaduhovnostkatehezapapež

Srečanja

VEČ ...|17. 12. 2019
Papež Frančišek

Na rojstni dan papeža Frančiška smo oddajo Srečanja namenili srečevanjem papeža z različnimi skupinami ljudi.

Papež Frančišek

Na rojstni dan papeža Frančiška smo oddajo Srečanja namenili srečevanjem papeža z različnimi skupinami ljudi.

papež

Srečanja

Papež Frančišek
Na rojstni dan papeža Frančiška smo oddajo Srečanja namenili srečevanjem papeža z različnimi skupinami ljudi.
VEČ ...|17. 12. 2019
Papež Frančišek
Na rojstni dan papeža Frančiška smo oddajo Srečanja namenili srečevanjem papeža z različnimi skupinami ljudi.

Marta Jerebič

papež

Svetnik dneva

VEČ ...|3. 12. 2019
Sv. Frančišek Ksaverij

Sv. Frančišek Ksaverij

duhovnost

Svetnik dneva

Sv. Frančišek Ksaverij
VEČ ...|3. 12. 2019
Sv. Frančišek Ksaverij

Jure Sešek

duhovnost

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|17. 11. 2019
Kartitativne ustanove

Na svetovni dan ubogih smo v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji gostili predstavnike Koordinacije karitativnih ustanov. Kakšno je njihovo poslanstvo in kako jih pri tem nagovarja papež Frančišek?

Kartitativne ustanove

Na svetovni dan ubogih smo v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji gostili predstavnike Koordinacije karitativnih ustanov. Kakšno je njihovo poslanstvo in kako jih pri tem nagovarja papež Frančišek?

duhovnostcerkevdružba

Utrip Cerkve v Sloveniji

Kartitativne ustanove
Na svetovni dan ubogih smo v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji gostili predstavnike Koordinacije karitativnih ustanov. Kakšno je njihovo poslanstvo in kako jih pri tem nagovarja papež Frančišek?
VEČ ...|17. 11. 2019
Kartitativne ustanove
Na svetovni dan ubogih smo v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji gostili predstavnike Koordinacije karitativnih ustanov. Kakšno je njihovo poslanstvo in kako jih pri tem nagovarja papež Frančišek?

Petra Stopar

duhovnostcerkevdružba

Globine

VEČ ...|12. 11. 2019
O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

duhovnostoznanjevanjeevangelijodnosi

Globine

O evangelizaciji
»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?
VEČ ...|12. 11. 2019
O evangelizaciji
»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

Blaž Lesnik

duhovnostoznanjevanjeevangelijodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 10. 2019
Zbiranje podpisov v podporo papežu Frančišku

Papež Frančišek želi oblikovati Cerkev v skladu z evangeljskim duhom, jo odpreti in približati ljudem. A pri tem se sooča s številnimi kritikami in napadi. Ponekod so že pred leti nastale pobude, prek katerih so mu ljudje izrazili podporo in zaupanje. V Sloveniji je akcijo zbiranja podpisov začelo Društvo Operando.

Zbiranje podpisov v podporo papežu Frančišku

Papež Frančišek želi oblikovati Cerkev v skladu z evangeljskim duhom, jo odpreti in približati ljudem. A pri tem se sooča s številnimi kritikami in napadi. Ponekod so že pred leti nastale pobude, prek katerih so mu ljudje izrazili podporo in zaupanje. V Sloveniji je akcijo zbiranja podpisov začelo Društvo Operando.

papežpogovor

Informativni prispevki

Zbiranje podpisov v podporo papežu Frančišku
Papež Frančišek želi oblikovati Cerkev v skladu z evangeljskim duhom, jo odpreti in približati ljudem. A pri tem se sooča s številnimi kritikami in napadi. Ponekod so že pred leti nastale pobude, prek katerih so mu ljudje izrazili podporo in zaupanje. V Sloveniji je akcijo zbiranja podpisov začelo Društvo Operando.
VEČ ...|18. 10. 2019
Zbiranje podpisov v podporo papežu Frančišku
Papež Frančišek želi oblikovati Cerkev v skladu z evangeljskim duhom, jo odpreti in približati ljudem. A pri tem se sooča s številnimi kritikami in napadi. Ponekod so že pred leti nastale pobude, prek katerih so mu ljudje izrazili podporo in zaupanje. V Sloveniji je akcijo zbiranja podpisov začelo Društvo Operando.

Marta Jerebič

papežpogovor

Naš pogled

VEČ ...|8. 10. 2019
800 let nazaj in 8000 km južno

Moč molitve in prežetosti z božjim duhom kažejo na dogodek pred 800 leti, ko se je sv. Frančišek srečal s sultanom. O tem, koliko zaupamo v moč molitve danes se v komentarju sprašuje avtor in opozarja na izredni misijonski mesec, v katerem smo vsi poklicani k delovanju na svoj način.

800 let nazaj in 8000 km južno

Moč molitve in prežetosti z božjim duhom kažejo na dogodek pred 800 leti, ko se je sv. Frančišek srečal s sultanom. O tem, koliko zaupamo v moč molitve danes se v komentarju sprašuje avtor in opozarja na izredni misijonski mesec, v katerem smo vsi poklicani k delovanju na svoj način.

duhovnostdružbakomentar

Naš pogled

800 let nazaj in 8000 km južno
Moč molitve in prežetosti z božjim duhom kažejo na dogodek pred 800 leti, ko se je sv. Frančišek srečal s sultanom. O tem, koliko zaupamo v moč molitve danes se v komentarju sprašuje avtor in opozarja na izredni misijonski mesec, v katerem smo vsi poklicani k delovanju na svoj način.
VEČ ...|8. 10. 2019
800 let nazaj in 8000 km južno
Moč molitve in prežetosti z božjim duhom kažejo na dogodek pred 800 leti, ko se je sv. Frančišek srečal s sultanom. O tem, koliko zaupamo v moč molitve danes se v komentarju sprašuje avtor in opozarja na izredni misijonski mesec, v katerem smo vsi poklicani k delovanju na svoj način.

Blaž Lesnik

duhovnostdružbakomentar

Za življenje

VEČ ...|5. 10. 2019
Sprememba v srcu in sv. Frančišek

Večkrat si v življenju želimo spremembo ali čutimo, da jo potrebujemo, pa do nje ne pride. Kaj nam lahko pove zgodba ubožca iz Assisija, ki je spremenil tok zgodovine, njegov vpliv pa je segel na vse kontinente? Kako biti sprememba v današnjem svetu in kaj to pomeni za naše odnose? O tem je tekla beseda v oddaji s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom.

Sprememba v srcu in sv. Frančišek

Večkrat si v življenju želimo spremembo ali čutimo, da jo potrebujemo, pa do nje ne pride. Kaj nam lahko pove zgodba ubožca iz Assisija, ki je spremenil tok zgodovine, njegov vpliv pa je segel na vse kontinente? Kako biti sprememba v današnjem svetu in kaj to pomeni za naše odnose? O tem je tekla beseda v oddaji s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom.

odnosivzgojaduhovnost

Za življenje

Sprememba v srcu in sv. Frančišek
Večkrat si v življenju želimo spremembo ali čutimo, da jo potrebujemo, pa do nje ne pride. Kaj nam lahko pove zgodba ubožca iz Assisija, ki je spremenil tok zgodovine, njegov vpliv pa je segel na vse kontinente? Kako biti sprememba v današnjem svetu in kaj to pomeni za naše odnose? O tem je tekla beseda v oddaji s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom.
VEČ ...|5. 10. 2019
Sprememba v srcu in sv. Frančišek
Večkrat si v življenju želimo spremembo ali čutimo, da jo potrebujemo, pa do nje ne pride. Kaj nam lahko pove zgodba ubožca iz Assisija, ki je spremenil tok zgodovine, njegov vpliv pa je segel na vse kontinente? Kako biti sprememba v današnjem svetu in kaj to pomeni za naše odnose? O tem je tekla beseda v oddaji s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom.

Blaž Lesnik

odnosivzgojaduhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|4. 10. 2019
Sv. Frančišek Asiški

Sv. Frančišek Asiški

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Frančišek Asiški
VEČ ...|4. 10. 2019
Sv. Frančišek Asiški

Radio Ognjišče

duhovnostspomin

Petkov večer

VEČ ...|4. 10. 2019
Sveti Frančišek Asiški

V današnjem času bi svetega Frančiška Asiškega prav gotovo označili za velikega influencerja. Kdo je bil ta človek, ki je kot svetnik še vedno revolucionaren s svojo preprostostjo in pristnostjo? Kaj o njem menijo nekateri njegovi sledilci? In kako ga opevajo sodobne pesmi?

Sveti Frančišek Asiški

V današnjem času bi svetega Frančiška Asiškega prav gotovo označili za velikega influencerja. Kdo je bil ta človek, ki je kot svetnik še vedno revolucionaren s svojo preprostostjo in pristnostjo? Kaj o njem menijo nekateri njegovi sledilci? In kako ga opevajo sodobne pesmi?

FrančišeksvetostAssisi

Petkov večer

Sveti Frančišek Asiški
V današnjem času bi svetega Frančiška Asiškega prav gotovo označili za velikega influencerja. Kdo je bil ta človek, ki je kot svetnik še vedno revolucionaren s svojo preprostostjo in pristnostjo? Kaj o njem menijo nekateri njegovi sledilci? In kako ga opevajo sodobne pesmi?
VEČ ...|4. 10. 2019
Sveti Frančišek Asiški
V današnjem času bi svetega Frančiška Asiškega prav gotovo označili za velikega influencerja. Kdo je bil ta človek, ki je kot svetnik še vedno revolucionaren s svojo preprostostjo in pristnostjo? Kaj o njem menijo nekateri njegovi sledilci? In kako ga opevajo sodobne pesmi?

Marjan Bunič

FrančišeksvetostAssisi

Svetnik dneva

VEČ ...|3. 10. 2019
Sv. Frančišek Borgia

Sv. Frančišek Borgia

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Frančišek Borgia
VEČ ...|3. 10. 2019
Sv. Frančišek Borgia

Jure Sešek

duhovnostspomin

Pojdite in učite

VEČ ...|7. 7. 2019
Izredni misijonski mesec

V oddaji smo predstavili izredni misijonski mesec, ki bo letos meseca oktobra. Papež Frančišek ga je namreč razglasil za izredni mesec.

Izredni misijonski mesec

V oddaji smo predstavili izredni misijonski mesec, ki bo letos meseca oktobra. Papež Frančišek ga je namreč razglasil za izredni mesec.

papežmisijonduhovnost

Pojdite in učite

Izredni misijonski mesec
V oddaji smo predstavili izredni misijonski mesec, ki bo letos meseca oktobra. Papež Frančišek ga je namreč razglasil za izredni mesec.
VEČ ...|7. 7. 2019
Izredni misijonski mesec
V oddaji smo predstavili izredni misijonski mesec, ki bo letos meseca oktobra. Papež Frančišek ga je namreč razglasil za izredni mesec.

Jure Sešek

papežmisijonduhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|2. 7. 2019
Sv. Janez Frančišek Regis

Sv. Janez Frančišek Regis

duhovnost

Svetnik dneva

Sv. Janez Frančišek Regis
VEČ ...|2. 7. 2019
Sv. Janez Frančišek Regis

Jure Sešek

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 6. 2019
Mag. Valentan: Papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.

Predsednik vlade Marjan Šarec se bo v četrtek mudil v Vatikanu, kjer ga bo sprejel papež Frančišek. Kot napovedujejo v kabinetu premierja, bo obisk na Svetem sedežu priložnost za izmenjavo mnenj o različnih aktualnih temah v mednarodni skupnosti, od migracij do položaja na Zahodnem Balkanu. Da sogovornika ne bosta mogla mimo novega predloga zakon o financiranju šolstva, pa je za Radio Ognjišče dejal cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan. Na vprašanje, kakšen je sploh lahko doprinos obiska Šarca v Vatikanu, če ista vlada gre naprej s protiustavnim zakonom o financiranju šolstva, nam je sogovornik dejal, da je Sveti sedež seznanjen s stopnjo spoštovanja odločb slovenskega ustavnega sodišča, ker je to sodišče, ki na poseben način varuje temeljne človekove pravice in svoboščine, med katerimi je na izredno visokem mestu tudi verska svoboda. »S tem, ko zakonodajalec oz. vlada zamuja z naročilom, ki mu ga je Ustavno sodišče naložilo glede spremembe dela zakona, ki ureja financiranje zasebnih šol, se seveda že ugotovljena protiustavnost le še poglablja. Kaj bo predsednik vlade o tem povedal v Vatikanu oziroma kako bo zagovarjal stališče vlade, ki po trenutnem predlogu zmanjšuje že pridobljene pravice otrok in staršev zasebnih OŠ, lahko le ugibamo. Vemo pa eno: papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.«

Mag. Valentan: Papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.

Predsednik vlade Marjan Šarec se bo v četrtek mudil v Vatikanu, kjer ga bo sprejel papež Frančišek. Kot napovedujejo v kabinetu premierja, bo obisk na Svetem sedežu priložnost za izmenjavo mnenj o različnih aktualnih temah v mednarodni skupnosti, od migracij do položaja na Zahodnem Balkanu. Da sogovornika ne bosta mogla mimo novega predloga zakon o financiranju šolstva, pa je za Radio Ognjišče dejal cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan. Na vprašanje, kakšen je sploh lahko doprinos obiska Šarca v Vatikanu, če ista vlada gre naprej s protiustavnim zakonom o financiranju šolstva, nam je sogovornik dejal, da je Sveti sedež seznanjen s stopnjo spoštovanja odločb slovenskega ustavnega sodišča, ker je to sodišče, ki na poseben način varuje temeljne človekove pravice in svoboščine, med katerimi je na izredno visokem mestu tudi verska svoboda. »S tem, ko zakonodajalec oz. vlada zamuja z naročilom, ki mu ga je Ustavno sodišče naložilo glede spremembe dela zakona, ki ureja financiranje zasebnih šol, se seveda že ugotovljena protiustavnost le še poglablja. Kaj bo predsednik vlade o tem povedal v Vatikanu oziroma kako bo zagovarjal stališče vlade, ki po trenutnem predlogu zmanjšuje že pridobljene pravice otrok in staršev zasebnih OŠ, lahko le ugibamo. Vemo pa eno: papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.«

Informativni prispevki

Mag. Valentan: Papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.
Predsednik vlade Marjan Šarec se bo v četrtek mudil v Vatikanu, kjer ga bo sprejel papež Frančišek. Kot napovedujejo v kabinetu premierja, bo obisk na Svetem sedežu priložnost za izmenjavo mnenj o različnih aktualnih temah v mednarodni skupnosti, od migracij do položaja na Zahodnem Balkanu. Da sogovornika ne bosta mogla mimo novega predloga zakon o financiranju šolstva, pa je za Radio Ognjišče dejal cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan. Na vprašanje, kakšen je sploh lahko doprinos obiska Šarca v Vatikanu, če ista vlada gre naprej s protiustavnim zakonom o financiranju šolstva, nam je sogovornik dejal, da je Sveti sedež seznanjen s stopnjo spoštovanja odločb slovenskega ustavnega sodišča, ker je to sodišče, ki na poseben način varuje temeljne človekove pravice in svoboščine, med katerimi je na izredno visokem mestu tudi verska svoboda. »S tem, ko zakonodajalec oz. vlada zamuja z naročilom, ki mu ga je Ustavno sodišče naložilo glede spremembe dela zakona, ki ureja financiranje zasebnih šol, se seveda že ugotovljena protiustavnost le še poglablja. Kaj bo predsednik vlade o tem povedal v Vatikanu oziroma kako bo zagovarjal stališče vlade, ki po trenutnem predlogu zmanjšuje že pridobljene pravice otrok in staršev zasebnih OŠ, lahko le ugibamo. Vemo pa eno: papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.«
VEČ ...|26. 6. 2019
Mag. Valentan: Papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.
Predsednik vlade Marjan Šarec se bo v četrtek mudil v Vatikanu, kjer ga bo sprejel papež Frančišek. Kot napovedujejo v kabinetu premierja, bo obisk na Svetem sedežu priložnost za izmenjavo mnenj o različnih aktualnih temah v mednarodni skupnosti, od migracij do položaja na Zahodnem Balkanu. Da sogovornika ne bosta mogla mimo novega predloga zakon o financiranju šolstva, pa je za Radio Ognjišče dejal cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan. Na vprašanje, kakšen je sploh lahko doprinos obiska Šarca v Vatikanu, če ista vlada gre naprej s protiustavnim zakonom o financiranju šolstva, nam je sogovornik dejal, da je Sveti sedež seznanjen s stopnjo spoštovanja odločb slovenskega ustavnega sodišča, ker je to sodišče, ki na poseben način varuje temeljne človekove pravice in svoboščine, med katerimi je na izredno visokem mestu tudi verska svoboda. »S tem, ko zakonodajalec oz. vlada zamuja z naročilom, ki mu ga je Ustavno sodišče naložilo glede spremembe dela zakona, ki ureja financiranje zasebnih šol, se seveda že ugotovljena protiustavnost le še poglablja. Kaj bo predsednik vlade o tem povedal v Vatikanu oziroma kako bo zagovarjal stališče vlade, ki po trenutnem predlogu zmanjšuje že pridobljene pravice otrok in staršev zasebnih OŠ, lahko le ugibamo. Vemo pa eno: papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.«

Alen Salihović

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 6. 2019
V ljubljanski stolnici predstavili portrete papeža Frančiška

Akademski kipar in slikar Mik Simčič je v ljubljanski stolnici predstavil opus kiparskih portretov papeža Frančiška v bronu in kamnu. Enega med njimi, ki ga je izklesal iz carrarskega marmorja, bo konec junija predal papežu Frančišku v Vatikanu.Kipe je izdelal s papeževo privolitvijo, kar si šteje v izjemno čast in ponos, saj je papež Frančišek to doslej vedno zavračal.

V ljubljanski stolnici predstavili portrete papeža Frančiška

Akademski kipar in slikar Mik Simčič je v ljubljanski stolnici predstavil opus kiparskih portretov papeža Frančiška v bronu in kamnu. Enega med njimi, ki ga je izklesal iz carrarskega marmorja, bo konec junija predal papežu Frančišku v Vatikanu.Kipe je izdelal s papeževo privolitvijo, kar si šteje v izjemno čast in ponos, saj je papež Frančišek to doslej vedno zavračal.

mik simčičferdinand šerbeljstanislav zorekiparski portret papeža franiška

Kulturni utrinki

V ljubljanski stolnici predstavili portrete papeža Frančiška
Akademski kipar in slikar Mik Simčič je v ljubljanski stolnici predstavil opus kiparskih portretov papeža Frančiška v bronu in kamnu. Enega med njimi, ki ga je izklesal iz carrarskega marmorja, bo konec junija predal papežu Frančišku v Vatikanu.Kipe je izdelal s papeževo privolitvijo, kar si šteje v izjemno čast in ponos, saj je papež Frančišek to doslej vedno zavračal.
VEČ ...|14. 6. 2019
V ljubljanski stolnici predstavili portrete papeža Frančiška
Akademski kipar in slikar Mik Simčič je v ljubljanski stolnici predstavil opus kiparskih portretov papeža Frančiška v bronu in kamnu. Enega med njimi, ki ga je izklesal iz carrarskega marmorja, bo konec junija predal papežu Frančišku v Vatikanu.Kipe je izdelal s papeževo privolitvijo, kar si šteje v izjemno čast in ponos, saj je papež Frančišek to doslej vedno zavračal.

Jože Bartolj

mik simčičferdinand šerbeljstanislav zorekiparski portret papeža franiška

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 6. 2019
Smrt 17-letne Noe: družba osamljenosti

Evtanazija in samomor z medicinsko pomočjo sta poraz za vse, je na tviterju zapisal papež Frančišek. Odgovor, h kateremu smo poklicani, je po njegovih besedah v tem, da ne zapustimo trpečega, zanj skrbimo in ga ljubimo, da bi znova našel upanje. S tem se je sveti oče odzval na smrt sedemnajstletne Noe iz Nizozemske, ki je zaradi travmatičnih izkušenj zaprosila za evtanazijo.

Smrt 17-letne Noe: družba osamljenosti

Evtanazija in samomor z medicinsko pomočjo sta poraz za vse, je na tviterju zapisal papež Frančišek. Odgovor, h kateremu smo poklicani, je po njegovih besedah v tem, da ne zapustimo trpečega, zanj skrbimo in ga ljubimo, da bi znova našel upanje. S tem se je sveti oče odzval na smrt sedemnajstletne Noe iz Nizozemske, ki je zaradi travmatičnih izkušenj zaprosila za evtanazijo.

družbaduhovnostizobraževanjeinfokomentarmladiodnosipapežotrocivzgojazdravstvo

Informativni prispevki

Smrt 17-letne Noe: družba osamljenosti
Evtanazija in samomor z medicinsko pomočjo sta poraz za vse, je na tviterju zapisal papež Frančišek. Odgovor, h kateremu smo poklicani, je po njegovih besedah v tem, da ne zapustimo trpečega, zanj skrbimo in ga ljubimo, da bi znova našel upanje. S tem se je sveti oče odzval na smrt sedemnajstletne Noe iz Nizozemske, ki je zaradi travmatičnih izkušenj zaprosila za evtanazijo.
VEČ ...|6. 6. 2019
Smrt 17-letne Noe: družba osamljenosti
Evtanazija in samomor z medicinsko pomočjo sta poraz za vse, je na tviterju zapisal papež Frančišek. Odgovor, h kateremu smo poklicani, je po njegovih besedah v tem, da ne zapustimo trpečega, zanj skrbimo in ga ljubimo, da bi znova našel upanje. S tem se je sveti oče odzval na smrt sedemnajstletne Noe iz Nizozemske, ki je zaradi travmatičnih izkušenj zaprosila za evtanazijo.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjeinfokomentarmladiodnosipapežotrocivzgojazdravstvo

Svetnik dneva

VEČ ...|4. 6. 2019
Sv. Frančišek Caracciolo

Sv. Frančišek Caracciolo

duhovnost

Svetnik dneva

Sv. Frančišek Caracciolo
VEČ ...|4. 6. 2019
Sv. Frančišek Caracciolo

Jure Sešek

duhovnost

Pojdite in učite

VEČ ...|26. 5. 2019
Pisma misijonarjev in misijonska jesen

Z nami je bil Stane Kerin z Madagaskarja, oktober pa je papež Frančišek razglasil za izredni misijonski mesec, tudi o tem v tokratni oddaji.

Pisma misijonarjev in misijonska jesen

Z nami je bil Stane Kerin z Madagaskarja, oktober pa je papež Frančišek razglasil za izredni misijonski mesec, tudi o tem v tokratni oddaji.

duhovnostpapež

Pojdite in učite

Pisma misijonarjev in misijonska jesen
Z nami je bil Stane Kerin z Madagaskarja, oktober pa je papež Frančišek razglasil za izredni misijonski mesec, tudi o tem v tokratni oddaji.
VEČ ...|26. 5. 2019
Pisma misijonarjev in misijonska jesen
Z nami je bil Stane Kerin z Madagaskarja, oktober pa je papež Frančišek razglasil za izredni misijonski mesec, tudi o tem v tokratni oddaji.

Jure Sešek

duhovnostpapež

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 4. 2019
Papež kmalu v Severno Makedonijo

Severna Makedonija se pripravlja na papežev obisk. Majhna katoliška skupnost bo svetega očeta sprejela 7. maja, potem ko bo Frančišek najprej obiskal Bolgarijo.

Papež kmalu v Severno Makedonijo

Severna Makedonija se pripravlja na papežev obisk. Majhna katoliška skupnost bo svetega očeta sprejela 7. maja, potem ko bo Frančišek najprej obiskal Bolgarijo.

družbaduhovnostCerkevpapežpogovor

Informativni prispevki

Papež kmalu v Severno Makedonijo
Severna Makedonija se pripravlja na papežev obisk. Majhna katoliška skupnost bo svetega očeta sprejela 7. maja, potem ko bo Frančišek najprej obiskal Bolgarijo.
VEČ ...|25. 4. 2019
Papež kmalu v Severno Makedonijo
Severna Makedonija se pripravlja na papežev obisk. Majhna katoliška skupnost bo svetega očeta sprejela 7. maja, potem ko bo Frančišek najprej obiskal Bolgarijo.

Marjana Debevec

družbaduhovnostCerkevpapežpogovor

Modrost v očeh

VEČ ...|23. 4. 2019
Slovenski zgodbi v knjigi papeža Frančiška

Svetovnemu dnevu knjige smo se posvetili v tokratni oddaji, v kateri smo predstavili knjigo Delimo modrosti časa. V njej starejši iz več kot 30 držav delijo svojo modrost, ki jo je izklesalo življenje, polno izkušenj, papež Frančišek pa niza spoznanja ob njihovih življenjskih zgodbah.Svojo zgodbo delita tudi Slovenki Damijana Kravcar in Berta Golob in s slednjo smo posneli tudi navdihujoč pogovor.Več o knjigi, njenem snovanju pa nam je povedala Barbara Cergolj, sodelavka Založbe Dravlje, kjer je knjiga izšla.

Slovenski zgodbi v knjigi papeža Frančiška

Svetovnemu dnevu knjige smo se posvetili v tokratni oddaji, v kateri smo predstavili knjigo Delimo modrosti časa. V njej starejši iz več kot 30 držav delijo svojo modrost, ki jo je izklesalo življenje, polno izkušenj, papež Frančišek pa niza spoznanja ob njihovih življenjskih zgodbah.Svojo zgodbo delita tudi Slovenki Damijana Kravcar in Berta Golob in s slednjo smo posneli tudi navdihujoč pogovor.Več o knjigi, njenem snovanju pa nam je povedala Barbara Cergolj, sodelavka Založbe Dravlje, kjer je knjiga izšla.

književnostpapež

Modrost v očeh

Slovenski zgodbi v knjigi papeža Frančiška
Svetovnemu dnevu knjige smo se posvetili v tokratni oddaji, v kateri smo predstavili knjigo Delimo modrosti časa. V njej starejši iz več kot 30 držav delijo svojo modrost, ki jo je izklesalo življenje, polno izkušenj, papež Frančišek pa niza spoznanja ob njihovih življenjskih zgodbah.Svojo zgodbo delita tudi Slovenki Damijana Kravcar in Berta Golob in s slednjo smo posneli tudi navdihujoč pogovor.Več o knjigi, njenem snovanju pa nam je povedala Barbara Cergolj, sodelavka Založbe Dravlje, kjer je knjiga izšla.
VEČ ...|23. 4. 2019
Slovenski zgodbi v knjigi papeža Frančiška
Svetovnemu dnevu knjige smo se posvetili v tokratni oddaji, v kateri smo predstavili knjigo Delimo modrosti časa. V njej starejši iz več kot 30 držav delijo svojo modrost, ki jo je izklesalo življenje, polno izkušenj, papež Frančišek pa niza spoznanja ob njihovih življenjskih zgodbah.Svojo zgodbo delita tudi Slovenki Damijana Kravcar in Berta Golob in s slednjo smo posneli tudi navdihujoč pogovor.Več o knjigi, njenem snovanju pa nam je povedala Barbara Cergolj, sodelavka Založbe Dravlje, kjer je knjiga izšla.

Damijana Medved

književnostpapež

Komentar Družina

VEČ ...|4. 4. 2019
Branko Cestnik: Odtegnjen poljub papeževega prstana

Papež Frančišek ni pustil, da bi mu verniki poljubili prstan. Vatikanske službe za odnose z javnostjo so kasneje sporočile, da je to storil iz higienskih razlogov.

Branko Cestnik: Odtegnjen poljub papeževega prstana

Papež Frančišek ni pustil, da bi mu verniki poljubili prstan. Vatikanske službe za odnose z javnostjo so kasneje sporočile, da je to storil iz higienskih razlogov.

komentarpapeždružba

Komentar Družina

Branko Cestnik: Odtegnjen poljub papeževega prstana
Papež Frančišek ni pustil, da bi mu verniki poljubili prstan. Vatikanske službe za odnose z javnostjo so kasneje sporočile, da je to storil iz higienskih razlogov.
VEČ ...|4. 4. 2019
Branko Cestnik: Odtegnjen poljub papeževega prstana
Papež Frančišek ni pustil, da bi mu verniki poljubili prstan. Vatikanske službe za odnose z javnostjo so kasneje sporočile, da je to storil iz higienskih razlogov.

Branko Cestnik

komentarpapeždružba

Svetnik dneva

VEČ ...|2. 4. 2019
Sv. Frančišek Paolski

Sv. Frančišek Paolski

duhovnost

Svetnik dneva

Sv. Frančišek Paolski
VEČ ...|2. 4. 2019
Sv. Frančišek Paolski

Jure Sešek

duhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|31. 3. 2019
Papeževa potovanja

Papež Frančišek se je mudil na obisku v Maroku. Papež je obiskal tudi Marijino svetišče v Loretu, kjer je podpisal posinodalno pismo mladim, v mestni hiši se je srečal z Rimljani in njihovo županjo. Govorili smo tudi o redovnem življenju danes in vprašanju prihodnosti redovnih skupnosti.

Papeževa potovanja

Papež Frančišek se je mudil na obisku v Maroku. Papež je obiskal tudi Marijino svetišče v Loretu, kjer je podpisal posinodalno pismo mladim, v mestni hiši se je srečal z Rimljani in njihovo županjo. Govorili smo tudi o redovnem življenju danes in vprašanju prihodnosti redovnih skupnosti.

papež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Papeževa potovanja
Papež Frančišek se je mudil na obisku v Maroku. Papež je obiskal tudi Marijino svetišče v Loretu, kjer je podpisal posinodalno pismo mladim, v mestni hiši se je srečal z Rimljani in njihovo županjo. Govorili smo tudi o redovnem življenju danes in vprašanju prihodnosti redovnih skupnosti.
VEČ ...|31. 3. 2019
Papeževa potovanja
Papež Frančišek se je mudil na obisku v Maroku. Papež je obiskal tudi Marijino svetišče v Loretu, kjer je podpisal posinodalno pismo mladim, v mestni hiši se je srečal z Rimljani in njihovo županjo. Govorili smo tudi o redovnem življenju danes in vprašanju prihodnosti redovnih skupnosti.

Marjana Debevec

papež

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 3. 2019
Pedro Opeka o napovedi papeževega obiska na Madagaskarju

Slovenci se posebej veselimo, da se bo v začetku septembra papež Frančišek odpravil na Madagaskar, kjer deluje več naših misijonarjev. Obiskal bo glavno mesto, kjer deluje Pedro Opeka.

Pedro Opeka o napovedi papeževega obiska na Madagaskarju

Slovenci se posebej veselimo, da se bo v začetku septembra papež Frančišek odpravil na Madagaskar, kjer deluje več naših misijonarjev. Obiskal bo glavno mesto, kjer deluje Pedro Opeka.

papežinfopogovorduhovnost

Informativni prispevki

Pedro Opeka o napovedi papeževega obiska na Madagaskarju
Slovenci se posebej veselimo, da se bo v začetku septembra papež Frančišek odpravil na Madagaskar, kjer deluje več naših misijonarjev. Obiskal bo glavno mesto, kjer deluje Pedro Opeka.
VEČ ...|31. 3. 2019
Pedro Opeka o napovedi papeževega obiska na Madagaskarju
Slovenci se posebej veselimo, da se bo v začetku septembra papež Frančišek odpravil na Madagaskar, kjer deluje več naših misijonarjev. Obiskal bo glavno mesto, kjer deluje Pedro Opeka.

Marjana Debevec

papežinfopogovorduhovnost

Pojdite in učite

VEČ ...|17. 3. 2019
Razpis za novo misijonsko pesem

V misijonski oddaji Pojdite in učite je bil z nami tajnik Misijonskega središča Slovenije Luka Biščak. Predstavil je spodbudo k ustvarjanju pesmi z misijonsko tematiko. V tem letu bo posebej oktober posvečen misijonom. Papež Frančišek vzpodbuja vesoljno Cerkev, da bi se pripravila na misijonsko jesen, začutila pomembnost misijonskega poslanstva in ga vršila s srcem, polnem zaupanja v Boga. V slovenskem jeziku bi to radi storili tudi z nekaj novimi pesmimi, zato vabijo ustvarjalce, da bi zložili kaj lepega, misijonskega.

Razpis za novo misijonsko pesem

V misijonski oddaji Pojdite in učite je bil z nami tajnik Misijonskega središča Slovenije Luka Biščak. Predstavil je spodbudo k ustvarjanju pesmi z misijonsko tematiko. V tem letu bo posebej oktober posvečen misijonom. Papež Frančišek vzpodbuja vesoljno Cerkev, da bi se pripravila na misijonsko jesen, začutila pomembnost misijonskega poslanstva in ga vršila s srcem, polnem zaupanja v Boga. V slovenskem jeziku bi to radi storili tudi z nekaj novimi pesmimi, zato vabijo ustvarjalce, da bi zložili kaj lepega, misijonskega.

glasbamisijonipapežduhovnost

Pojdite in učite

Razpis za novo misijonsko pesem
V misijonski oddaji Pojdite in učite je bil z nami tajnik Misijonskega središča Slovenije Luka Biščak. Predstavil je spodbudo k ustvarjanju pesmi z misijonsko tematiko. V tem letu bo posebej oktober posvečen misijonom. Papež Frančišek vzpodbuja vesoljno Cerkev, da bi se pripravila na misijonsko jesen, začutila pomembnost misijonskega poslanstva in ga vršila s srcem, polnem zaupanja v Boga. V slovenskem jeziku bi to radi storili tudi z nekaj novimi pesmimi, zato vabijo ustvarjalce, da bi zložili kaj lepega, misijonskega.
VEČ ...|17. 3. 2019
Razpis za novo misijonsko pesem
V misijonski oddaji Pojdite in učite je bil z nami tajnik Misijonskega središča Slovenije Luka Biščak. Predstavil je spodbudo k ustvarjanju pesmi z misijonsko tematiko. V tem letu bo posebej oktober posvečen misijonom. Papež Frančišek vzpodbuja vesoljno Cerkev, da bi se pripravila na misijonsko jesen, začutila pomembnost misijonskega poslanstva in ga vršila s srcem, polnem zaupanja v Boga. V slovenskem jeziku bi to radi storili tudi z nekaj novimi pesmimi, zato vabijo ustvarjalce, da bi zložili kaj lepega, misijonskega.

Jure Sešek

glasbamisijonipapežduhovnost

Pogovor o

VEČ ...|6. 3. 2019
Zaščita mladoletnih v Cerkvi

V javnosti odmeva srečanje predsednikov škofovskih konferenc z vsega sveta in predstavnikov nekaterih redovnih skupnosti na temo zaščite mladoletnih v Cerkvi. S tem je Cerkev postala prva, ki se je začela jasno in transparentno lotevati te rane naše družbe, kot je bilo poudarjeno na srečanju, ki ga je sklical papež Frančišek.V imenu Slovenske škofovske konference se je srečanja udeležil njen predsednik ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, ki je bil gost v oddaji Pogovor o. Vabljeni k poslušanju.

Zaščita mladoletnih v Cerkvi

V javnosti odmeva srečanje predsednikov škofovskih konferenc z vsega sveta in predstavnikov nekaterih redovnih skupnosti na temo zaščite mladoletnih v Cerkvi. S tem je Cerkev postala prva, ki se je začela jasno in transparentno lotevati te rane naše družbe, kot je bilo poudarjeno na srečanju, ki ga je sklical papež Frančišek.V imenu Slovenske škofovske konference se je srečanja udeležil njen predsednik ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, ki je bil gost v oddaji Pogovor o. Vabljeni k poslušanju.

Cerkev

Pogovor o

Zaščita mladoletnih v Cerkvi
V javnosti odmeva srečanje predsednikov škofovskih konferenc z vsega sveta in predstavnikov nekaterih redovnih skupnosti na temo zaščite mladoletnih v Cerkvi. S tem je Cerkev postala prva, ki se je začela jasno in transparentno lotevati te rane naše družbe, kot je bilo poudarjeno na srečanju, ki ga je sklical papež Frančišek.V imenu Slovenske škofovske konference se je srečanja udeležil njen predsednik ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, ki je bil gost v oddaji Pogovor o. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|6. 3. 2019
Zaščita mladoletnih v Cerkvi
V javnosti odmeva srečanje predsednikov škofovskih konferenc z vsega sveta in predstavnikov nekaterih redovnih skupnosti na temo zaščite mladoletnih v Cerkvi. S tem je Cerkev postala prva, ki se je začela jasno in transparentno lotevati te rane naše družbe, kot je bilo poudarjeno na srečanju, ki ga je sklical papež Frančišek.V imenu Slovenske škofovske konference se je srečanja udeležil njen predsednik ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, ki je bil gost v oddaji Pogovor o. Vabljeni k poslušanju.

Marjana Debevec

Cerkev

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 2. 2019
P. Branko Cestnik o delu, ki Cerkev čaka po zasedanju glede spolnih zlorab

V Vatikanu sklenilo zasedanje predsednikov škofovskih konferenc in predstavnikov redovnikov skupnosti glede spolnih zlorab. Srečanje, ki ga je ves čas spremljal papež Frančišek, je odprlo številna vprašanja ter Cerkvi zadalo nove naloge. O njih je spregovoril p. mag. Branko Cestnik. Pokomentiral je tudi slovensko pobudo Dovolj.je. Ker je teolog osvoboditve Ernesto Cardenal oproščen cerkvene kazni in spet lahko mašuje na je zanimalo tudi ali to pomeni, da je teologija osvoboditve rehabilitirana? Na kratko pa se je p. Branko Cestnih frankolovski župnik ustavil pri frankolovskem zločinu in vsakoletni spominski slovesnosti.

P. Branko Cestnik o delu, ki Cerkev čaka po zasedanju glede spolnih zlorab

V Vatikanu sklenilo zasedanje predsednikov škofovskih konferenc in predstavnikov redovnikov skupnosti glede spolnih zlorab. Srečanje, ki ga je ves čas spremljal papež Frančišek, je odprlo številna vprašanja ter Cerkvi zadalo nove naloge. O njih je spregovoril p. mag. Branko Cestnik. Pokomentiral je tudi slovensko pobudo Dovolj.je. Ker je teolog osvoboditve Ernesto Cardenal oproščen cerkvene kazni in spet lahko mašuje na je zanimalo tudi ali to pomeni, da je teologija osvoboditve rehabilitirana? Na kratko pa se je p. Branko Cestnih frankolovski župnik ustavil pri frankolovskem zločinu in vsakoletni spominski slovesnosti.

svpmcestnikspolne zlorabevatikanpogovorinfopapež

Informativni prispevki

P. Branko Cestnik o delu, ki Cerkev čaka po zasedanju glede spolnih zlorab
V Vatikanu sklenilo zasedanje predsednikov škofovskih konferenc in predstavnikov redovnikov skupnosti glede spolnih zlorab. Srečanje, ki ga je ves čas spremljal papež Frančišek, je odprlo številna vprašanja ter Cerkvi zadalo nove naloge. O njih je spregovoril p. mag. Branko Cestnik. Pokomentiral je tudi slovensko pobudo Dovolj.je. Ker je teolog osvoboditve Ernesto Cardenal oproščen cerkvene kazni in spet lahko mašuje na je zanimalo tudi ali to pomeni, da je teologija osvoboditve rehabilitirana? Na kratko pa se je p. Branko Cestnih frankolovski župnik ustavil pri frankolovskem zločinu in vsakoletni spominski slovesnosti.
VEČ ...|25. 2. 2019
P. Branko Cestnik o delu, ki Cerkev čaka po zasedanju glede spolnih zlorab
V Vatikanu sklenilo zasedanje predsednikov škofovskih konferenc in predstavnikov redovnikov skupnosti glede spolnih zlorab. Srečanje, ki ga je ves čas spremljal papež Frančišek, je odprlo številna vprašanja ter Cerkvi zadalo nove naloge. O njih je spregovoril p. mag. Branko Cestnik. Pokomentiral je tudi slovensko pobudo Dovolj.je. Ker je teolog osvoboditve Ernesto Cardenal oproščen cerkvene kazni in spet lahko mašuje na je zanimalo tudi ali to pomeni, da je teologija osvoboditve rehabilitirana? Na kratko pa se je p. Branko Cestnih frankolovski župnik ustavil pri frankolovskem zločinu in vsakoletni spominski slovesnosti.

Alen Salihović

svpmcestnikspolne zlorabevatikanpogovorinfopapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|17. 2. 2019
Pogovor z dr. Blažem Jezerškom o odnosu med islamom in Katoliško cerkvijo

V studio smo povabili poznavalca islama dr. Blaža Jezerška. Osvetlil nam je izjavo o bratstvu med ljudmi, ki sta jo prejšnji teden v Abu Dhabiju podpisala papež Frančišek in veliki imam univerze Al Alzhar. Gre namreč za enega najpomembnejših korakov na poti dialoga med islamom in Katoliško Cerkvijo, ki bo imel vpliv tudi na prihodnost človeštva.

Pogovor z dr. Blažem Jezerškom o odnosu med islamom in Katoliško cerkvijo

V studio smo povabili poznavalca islama dr. Blaža Jezerška. Osvetlil nam je izjavo o bratstvu med ljudmi, ki sta jo prejšnji teden v Abu Dhabiju podpisala papež Frančišek in veliki imam univerze Al Alzhar. Gre namreč za enega najpomembnejših korakov na poti dialoga med islamom in Katoliško Cerkvijo, ki bo imel vpliv tudi na prihodnost človeštva.

duhovnostpapežpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Pogovor z dr. Blažem Jezerškom o odnosu med islamom in Katoliško cerkvijo
V studio smo povabili poznavalca islama dr. Blaža Jezerška. Osvetlil nam je izjavo o bratstvu med ljudmi, ki sta jo prejšnji teden v Abu Dhabiju podpisala papež Frančišek in veliki imam univerze Al Alzhar. Gre namreč za enega najpomembnejših korakov na poti dialoga med islamom in Katoliško Cerkvijo, ki bo imel vpliv tudi na prihodnost človeštva.
VEČ ...|17. 2. 2019
Pogovor z dr. Blažem Jezerškom o odnosu med islamom in Katoliško cerkvijo
V studio smo povabili poznavalca islama dr. Blaža Jezerška. Osvetlil nam je izjavo o bratstvu med ljudmi, ki sta jo prejšnji teden v Abu Dhabiju podpisala papež Frančišek in veliki imam univerze Al Alzhar. Gre namreč za enega najpomembnejših korakov na poti dialoga med islamom in Katoliško Cerkvijo, ki bo imel vpliv tudi na prihodnost človeštva.

Marjana DebevecBlaž Lesnik

duhovnostpapežpogovor

Komentar Družina

VEČ ...|14. 2. 2019
Majhen korak za človeka, velik skok za človeštvo

Minuli ponedeljek, 4. februarja je iz Abu Dabija prišla presenetljiva novica o podpisu dokumenta o bratstvu med ljudmi za mir in sožitje na svetu. Podpisala sta jo papež Frančišek in veliki imam kairske univerze Al-Azhar, Ahmad al Tajeb. Potovanje papeža v Združene arabske emirate je napisalo novo stran v zgodovini dialoga med krščanstvom in islamom.

Majhen korak za človeka, velik skok za človeštvo

Minuli ponedeljek, 4. februarja je iz Abu Dabija prišla presenetljiva novica o podpisu dokumenta o bratstvu med ljudmi za mir in sožitje na svetu. Podpisala sta jo papež Frančišek in veliki imam kairske univerze Al-Azhar, Ahmad al Tajeb. Potovanje papeža v Združene arabske emirate je napisalo novo stran v zgodovini dialoga med krščanstvom in islamom.

komentardružbapolitika

Komentar Družina

Majhen korak za človeka, velik skok za človeštvo
Minuli ponedeljek, 4. februarja je iz Abu Dabija prišla presenetljiva novica o podpisu dokumenta o bratstvu med ljudmi za mir in sožitje na svetu. Podpisala sta jo papež Frančišek in veliki imam kairske univerze Al-Azhar, Ahmad al Tajeb. Potovanje papeža v Združene arabske emirate je napisalo novo stran v zgodovini dialoga med krščanstvom in islamom.
VEČ ...|14. 2. 2019
Majhen korak za človeka, velik skok za človeštvo
Minuli ponedeljek, 4. februarja je iz Abu Dabija prišla presenetljiva novica o podpisu dokumenta o bratstvu med ljudmi za mir in sožitje na svetu. Podpisala sta jo papež Frančišek in veliki imam kairske univerze Al-Azhar, Ahmad al Tajeb. Potovanje papeža v Združene arabske emirate je napisalo novo stran v zgodovini dialoga med krščanstvom in islamom.

Blaž Jezeršek

komentardružbapolitika

Svetnik dneva

VEČ ...|24. 1. 2019
Sv. Frančišek Saleški

Sv. Frančišek Saleški

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Frančišek Saleški
VEČ ...|24. 1. 2019
Sv. Frančišek Saleški

Jure Sešek

duhovnostspomin

Naš pogled

VEČ ...|22. 1. 2019
Nataša Ličen: Izpraševanje po Panami

Ob Svetovnem dnevu mladih v Panami, kjer je papež Frančišek dejal mladim, naj se vprašajo, kaj Bog hoče od njih, je Nataša Ličen povzela njegovo vabilo in v komentarju razmišljala o nujnosti takšnega izpraševanja vseh, ne glede na starost in stan.

Nataša Ličen: Izpraševanje po Panami

Ob Svetovnem dnevu mladih v Panami, kjer je papež Frančišek dejal mladim, naj se vprašajo, kaj Bog hoče od njih, je Nataša Ličen povzela njegovo vabilo in v komentarju razmišljala o nujnosti takšnega izpraševanja vseh, ne glede na starost in stan.

komentarpapeždružbamladi

Naš pogled

Nataša Ličen: Izpraševanje po Panami
Ob Svetovnem dnevu mladih v Panami, kjer je papež Frančišek dejal mladim, naj se vprašajo, kaj Bog hoče od njih, je Nataša Ličen povzela njegovo vabilo in v komentarju razmišljala o nujnosti takšnega izpraševanja vseh, ne glede na starost in stan.
VEČ ...|22. 1. 2019
Nataša Ličen: Izpraševanje po Panami
Ob Svetovnem dnevu mladih v Panami, kjer je papež Frančišek dejal mladim, naj se vprašajo, kaj Bog hoče od njih, je Nataša Ličen povzela njegovo vabilo in v komentarju razmišljala o nujnosti takšnega izpraševanja vseh, ne glede na starost in stan.

Nataša Ličen

komentarpapeždružbamladi

Komentar Domovina.je

VEČ ...|14. 1. 2019
Andreja Barat: Papež Frančišek in do njega kritični slovenski desničarji

Na spletu pogosto najdemo odkrito zgražanje nekaterih pripadnikov politične desnice nad papežem Frančiškom in njegovimi besedami. Beremo lahko besedne zveze kot so »levi papež«, »muslimanoljub«, »Lgbt prijazen«, »preveč liberalen«, »ne ve, kaj govori«, »naiven«… to so v grobem temeljni očitki, s katerimi ga obsipavajo. Istočasno sumničavo pogledujejo proti dejstvu, da papež uživa simpatije na levi strani. Če ste med temi desničarji in ste slučajno tudi katoličan, bi morali slišati novico. Ki vam verjetno ne bo všeč.

Več na www.domovina.je

Andreja Barat: Papež Frančišek in do njega kritični slovenski desničarji

Na spletu pogosto najdemo odkrito zgražanje nekaterih pripadnikov politične desnice nad papežem Frančiškom in njegovimi besedami. Beremo lahko besedne zveze kot so »levi papež«, »muslimanoljub«, »Lgbt prijazen«, »preveč liberalen«, »ne ve, kaj govori«, »naiven«… to so v grobem temeljni očitki, s katerimi ga obsipavajo. Istočasno sumničavo pogledujejo proti dejstvu, da papež uživa simpatije na levi strani. Če ste med temi desničarji in ste slučajno tudi katoličan, bi morali slišati novico. Ki vam verjetno ne bo všeč.

Več na www.domovina.je

družbakomentarpapež

Komentar Domovina.je

Andreja Barat: Papež Frančišek in do njega kritični slovenski desničarji
Na spletu pogosto najdemo odkrito zgražanje nekaterih pripadnikov politične desnice nad papežem Frančiškom in njegovimi besedami. Beremo lahko besedne zveze kot so »levi papež«, »muslimanoljub«, »Lgbt prijazen«, »preveč liberalen«, »ne ve, kaj govori«, »naiven«… to so v grobem temeljni očitki, s katerimi ga obsipavajo. Istočasno sumničavo pogledujejo proti dejstvu, da papež uživa simpatije na levi strani. Če ste med temi desničarji in ste slučajno tudi katoličan, bi morali slišati novico. Ki vam verjetno ne bo všeč.

Več na www.domovina.je
VEČ ...|14. 1. 2019
Andreja Barat: Papež Frančišek in do njega kritični slovenski desničarji
Na spletu pogosto najdemo odkrito zgražanje nekaterih pripadnikov politične desnice nad papežem Frančiškom in njegovimi besedami. Beremo lahko besedne zveze kot so »levi papež«, »muslimanoljub«, »Lgbt prijazen«, »preveč liberalen«, »ne ve, kaj govori«, »naiven«… to so v grobem temeljni očitki, s katerimi ga obsipavajo. Istočasno sumničavo pogledujejo proti dejstvu, da papež uživa simpatije na levi strani. Če ste med temi desničarji in ste slučajno tudi katoličan, bi morali slišati novico. Ki vam verjetno ne bo všeč.

Več na www.domovina.je

Andreja Barat

družbakomentarpapež

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 1. 2019
Panamski narod pričakuje papeža

Katoliška cerkev v Panami ocenjuje, da se bo svetovnega dne mladih udeležilo približno 200.000 mladih iz 155 držav po svetu. Teme tokratnega mednarodnega srečanja mladih bodo varovanje stvarstva in družbena pravičnost, migracije ter vloga žensk v družbi. Papež Frančišek se bo prireditve udeležil od 23. do 27. januarja.

Panamski narod pričakuje papeža

Katoliška cerkev v Panami ocenjuje, da se bo svetovnega dne mladih udeležilo približno 200.000 mladih iz 155 držav po svetu. Teme tokratnega mednarodnega srečanja mladih bodo varovanje stvarstva in družbena pravičnost, migracije ter vloga žensk v družbi. Papež Frančišek se bo prireditve udeležil od 23. do 27. januarja.

duhovnostinfomladipapežpogovor

Informativni prispevki

Panamski narod pričakuje papeža
Katoliška cerkev v Panami ocenjuje, da se bo svetovnega dne mladih udeležilo približno 200.000 mladih iz 155 držav po svetu. Teme tokratnega mednarodnega srečanja mladih bodo varovanje stvarstva in družbena pravičnost, migracije ter vloga žensk v družbi. Papež Frančišek se bo prireditve udeležil od 23. do 27. januarja.
VEČ ...|6. 1. 2019
Panamski narod pričakuje papeža
Katoliška cerkev v Panami ocenjuje, da se bo svetovnega dne mladih udeležilo približno 200.000 mladih iz 155 držav po svetu. Teme tokratnega mednarodnega srečanja mladih bodo varovanje stvarstva in družbena pravičnost, migracije ter vloga žensk v družbi. Papež Frančišek se bo prireditve udeležil od 23. do 27. januarja.

Marjana Debevec

duhovnostinfomladipapežpogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 1. 2019
Odziv vernikov v ZDA na škandal spolnih zlorab - Andreja Mežek

Ameriški škofi so v Čikagu zbrani na tednu molitve in razmisleka. K temu jih je pozval papež Frančišek, potem ko je znova izbruhnila kriza, ki so jo povzročila razkritja spolnih zlorab v Cerkvi v ZDA. Duhovni odmik zanje vodi pridigar papeške hiše, kapucin p. Raniero Cantalamessa. Predsednik ameriške škofovske konference, kardinal Daniel DiNardo, je pred duhovnimi vajami pozval k molitvi za škofe in za žrtve spolnih zlorab. Spokorni mesec so na primer že oktobra pripravili v washingtonski nadškofiji, kjer v eni od tamkajšnjih župnij kot fokolarina deluje Andreja Mežek.

Odziv vernikov v ZDA na škandal spolnih zlorab - Andreja Mežek

Ameriški škofi so v Čikagu zbrani na tednu molitve in razmisleka. K temu jih je pozval papež Frančišek, potem ko je znova izbruhnila kriza, ki so jo povzročila razkritja spolnih zlorab v Cerkvi v ZDA. Duhovni odmik zanje vodi pridigar papeške hiše, kapucin p. Raniero Cantalamessa. Predsednik ameriške škofovske konference, kardinal Daniel DiNardo, je pred duhovnimi vajami pozval k molitvi za škofe in za žrtve spolnih zlorab. Spokorni mesec so na primer že oktobra pripravili v washingtonski nadškofiji, kjer v eni od tamkajšnjih župnij kot fokolarina deluje Andreja Mežek.

papežpogovorinfo

Informativni prispevki

Odziv vernikov v ZDA na škandal spolnih zlorab - Andreja Mežek
Ameriški škofi so v Čikagu zbrani na tednu molitve in razmisleka. K temu jih je pozval papež Frančišek, potem ko je znova izbruhnila kriza, ki so jo povzročila razkritja spolnih zlorab v Cerkvi v ZDA. Duhovni odmik zanje vodi pridigar papeške hiše, kapucin p. Raniero Cantalamessa. Predsednik ameriške škofovske konference, kardinal Daniel DiNardo, je pred duhovnimi vajami pozval k molitvi za škofe in za žrtve spolnih zlorab. Spokorni mesec so na primer že oktobra pripravili v washingtonski nadškofiji, kjer v eni od tamkajšnjih župnij kot fokolarina deluje Andreja Mežek.
VEČ ...|3. 1. 2019
Odziv vernikov v ZDA na škandal spolnih zlorab - Andreja Mežek
Ameriški škofi so v Čikagu zbrani na tednu molitve in razmisleka. K temu jih je pozval papež Frančišek, potem ko je znova izbruhnila kriza, ki so jo povzročila razkritja spolnih zlorab v Cerkvi v ZDA. Duhovni odmik zanje vodi pridigar papeške hiše, kapucin p. Raniero Cantalamessa. Predsednik ameriške škofovske konference, kardinal Daniel DiNardo, je pred duhovnimi vajami pozval k molitvi za škofe in za žrtve spolnih zlorab. Spokorni mesec so na primer že oktobra pripravili v washingtonski nadškofiji, kjer v eni od tamkajšnjih župnij kot fokolarina deluje Andreja Mežek.

Marjana Debevec

papežpogovorinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 1. 2019
Papež: Dobra politika je v službi miru

Papež Frančišek je letošnjo poslanico za svetovni dan miru posvetil pomenu dobre politike. V slovenskem prevodu je o njeni vsebini spregovoril urednik zbirke Cerkveni dokumenti dr. Rafko Valenčič.

Papež: Dobra politika je v službi miru

Papež Frančišek je letošnjo poslanico za svetovni dan miru posvetil pomenu dobre politike. V slovenskem prevodu je o njeni vsebini spregovoril urednik zbirke Cerkveni dokumenti dr. Rafko Valenčič.

družbaduhovnostinfoizobraževanjepapežpogovorpolitika

Informativni prispevki

Papež: Dobra politika je v službi miru
Papež Frančišek je letošnjo poslanico za svetovni dan miru posvetil pomenu dobre politike. V slovenskem prevodu je o njeni vsebini spregovoril urednik zbirke Cerkveni dokumenti dr. Rafko Valenčič.
VEČ ...|1. 1. 2019
Papež: Dobra politika je v službi miru
Papež Frančišek je letošnjo poslanico za svetovni dan miru posvetil pomenu dobre politike. V slovenskem prevodu je o njeni vsebini spregovoril urednik zbirke Cerkveni dokumenti dr. Rafko Valenčič.

Marjana Debevec

družbaduhovnostinfoizobraževanjepapežpogovorpolitika

Mladoskop

VEČ ...|13. 12. 2018
Šport je lahko velika priložnost tudi v pastorali

Med krajšim oddihom letos poleti smo se srečali z obetavnim mladim košarkarjem Anžetom Kosom. V oddaji smo spregovorili tudi o Mednarodnih salezijanskih športnih igrah mladih, ki bodo naslednje leto konec aprila in v prvem tednu maja v Sloveniji, dogajanje sta predstavila Boštjan Jamnik in Rudi Tisel. Šport je velika priložnost tudi za pastoralo mladih, kar je dejal že papež Frančišek.

Šport je lahko velika priložnost tudi v pastorali

Med krajšim oddihom letos poleti smo se srečali z obetavnim mladim košarkarjem Anžetom Kosom. V oddaji smo spregovorili tudi o Mednarodnih salezijanskih športnih igrah mladih, ki bodo naslednje leto konec aprila in v prvem tednu maja v Sloveniji, dogajanje sta predstavila Boštjan Jamnik in Rudi Tisel. Šport je velika priložnost tudi za pastoralo mladih, kar je dejal že papež Frančišek.

mladišportduhovnostvzgojasalezijanci

Mladoskop

Šport je lahko velika priložnost tudi v pastorali
Med krajšim oddihom letos poleti smo se srečali z obetavnim mladim košarkarjem Anžetom Kosom. V oddaji smo spregovorili tudi o Mednarodnih salezijanskih športnih igrah mladih, ki bodo naslednje leto konec aprila in v prvem tednu maja v Sloveniji, dogajanje sta predstavila Boštjan Jamnik in Rudi Tisel. Šport je velika priložnost tudi za pastoralo mladih, kar je dejal že papež Frančišek.
VEČ ...|13. 12. 2018
Šport je lahko velika priložnost tudi v pastorali
Med krajšim oddihom letos poleti smo se srečali z obetavnim mladim košarkarjem Anžetom Kosom. V oddaji smo spregovorili tudi o Mednarodnih salezijanskih športnih igrah mladih, ki bodo naslednje leto konec aprila in v prvem tednu maja v Sloveniji, dogajanje sta predstavila Boštjan Jamnik in Rudi Tisel. Šport je velika priložnost tudi za pastoralo mladih, kar je dejal že papež Frančišek.

Nataša Ličen

mladišportduhovnostvzgojasalezijanci

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 12. 2018
Palestinski predsednik pri papežu - komentar dr. Primož Šterbenc

Papež Frančišek je včeraj v Vatikanu sprejel palestinskega predsednika Mahmuda Abasa. To je bilo že njuno četrto srečanje, pri katerem sta znova govorila o prizadevanjih za obnovitev mirovnega procesa med Izraelci in Palestinci in za dosego rešitve dveh držav. Posebno pozornost sta namenila statusu Jeruzalema. Izpostavila sta pomembnost priznanja in ohranjanja identitete in splošne vrednosti svetega mesta za tri abrahamska verstva. Dotaknila sta se tudi drugih konfliktov na Bližnjem vzhodu in vloge verskih skupnosti v boju proti ekstremizmu in fundamentalizmu.

Palestinski predsednik pri papežu - komentar dr. Primož Šterbenc

Papež Frančišek je včeraj v Vatikanu sprejel palestinskega predsednika Mahmuda Abasa. To je bilo že njuno četrto srečanje, pri katerem sta znova govorila o prizadevanjih za obnovitev mirovnega procesa med Izraelci in Palestinci in za dosego rešitve dveh držav. Posebno pozornost sta namenila statusu Jeruzalema. Izpostavila sta pomembnost priznanja in ohranjanja identitete in splošne vrednosti svetega mesta za tri abrahamska verstva. Dotaknila sta se tudi drugih konfliktov na Bližnjem vzhodu in vloge verskih skupnosti v boju proti ekstremizmu in fundamentalizmu.

politikainfopapež

Informativni prispevki

Palestinski predsednik pri papežu - komentar dr. Primož Šterbenc
Papež Frančišek je včeraj v Vatikanu sprejel palestinskega predsednika Mahmuda Abasa. To je bilo že njuno četrto srečanje, pri katerem sta znova govorila o prizadevanjih za obnovitev mirovnega procesa med Izraelci in Palestinci in za dosego rešitve dveh držav. Posebno pozornost sta namenila statusu Jeruzalema. Izpostavila sta pomembnost priznanja in ohranjanja identitete in splošne vrednosti svetega mesta za tri abrahamska verstva. Dotaknila sta se tudi drugih konfliktov na Bližnjem vzhodu in vloge verskih skupnosti v boju proti ekstremizmu in fundamentalizmu.
VEČ ...|4. 12. 2018
Palestinski predsednik pri papežu - komentar dr. Primož Šterbenc
Papež Frančišek je včeraj v Vatikanu sprejel palestinskega predsednika Mahmuda Abasa. To je bilo že njuno četrto srečanje, pri katerem sta znova govorila o prizadevanjih za obnovitev mirovnega procesa med Izraelci in Palestinci in za dosego rešitve dveh držav. Posebno pozornost sta namenila statusu Jeruzalema. Izpostavila sta pomembnost priznanja in ohranjanja identitete in splošne vrednosti svetega mesta za tri abrahamska verstva. Dotaknila sta se tudi drugih konfliktov na Bližnjem vzhodu in vloge verskih skupnosti v boju proti ekstremizmu in fundamentalizmu.

Marta Jerebič

politikainfopapež

Svetnik dneva

VEČ ...|3. 12. 2018
Sv. Frančišek Ksaverij

Sv. Frančišek Ksaverij

duhovnost

Svetnik dneva

Sv. Frančišek Ksaverij
VEČ ...|3. 12. 2018
Sv. Frančišek Ksaverij

Jure Sešek

duhovnost

S svetnikom na ti

VEČ ...|3. 12. 2018
Sv. Frančišek Ksaverij

Sv. Frančišek Ksaverij

duhovnost

S svetnikom na ti

Sv. Frančišek Ksaverij
VEČ ...|3. 12. 2018
Sv. Frančišek Ksaverij

Gregor Čušin

duhovnost

Vstani in hodi

VEČ ...|20. 11. 2018
Dan ubogih

V nedeljo 18.11. 2018 je bil dan ubogih, ki ga je določil papež Frančišek.Tudi letos je napisal poslanico ubogim, ki ste jo slišali v oddaji.

Dan ubogih

V nedeljo 18.11. 2018 je bil dan ubogih, ki ga je določil papež Frančišek.Tudi letos je napisal poslanico ubogim, ki ste jo slišali v oddaji.

družba

Vstani in hodi

Dan ubogih
V nedeljo 18.11. 2018 je bil dan ubogih, ki ga je določil papež Frančišek.Tudi letos je napisal poslanico ubogim, ki ste jo slišali v oddaji.
VEČ ...|20. 11. 2018
Dan ubogih
V nedeljo 18.11. 2018 je bil dan ubogih, ki ga je določil papež Frančišek.Tudi letos je napisal poslanico ubogim, ki ste jo slišali v oddaji.

Tone Planinšek

družba

Sobotna iskrica

VEČ ...|6. 10. 2018
Sv. Frančišek, Sten Vilar, muzikal, ...

Tokrat je prinesla odmev godu sv. Frančiška, pogovor s Stenom Vilarjem, ki je spregovoril o polhu, prijateljstvu, kruhu in ljubezni. Raznolikost tem je sklenila predstavitev muzikala Madagaskar, ki je v soboto doživel veselo premiero.

Sv. Frančišek, Sten Vilar, muzikal, ...

Tokrat je prinesla odmev godu sv. Frančiška, pogovor s Stenom Vilarjem, ki je spregovoril o polhu, prijateljstvu, kruhu in ljubezni. Raznolikost tem je sklenila predstavitev muzikala Madagaskar, ki je v soboto doživel veselo premiero.

otrocisvetovanjevzgojaduhovnost

Sobotna iskrica

Sv. Frančišek, Sten Vilar, muzikal, ...
Tokrat je prinesla odmev godu sv. Frančiška, pogovor s Stenom Vilarjem, ki je spregovoril o polhu, prijateljstvu, kruhu in ljubezni. Raznolikost tem je sklenila predstavitev muzikala Madagaskar, ki je v soboto doživel veselo premiero.
VEČ ...|6. 10. 2018
Sv. Frančišek, Sten Vilar, muzikal, ...
Tokrat je prinesla odmev godu sv. Frančiška, pogovor s Stenom Vilarjem, ki je spregovoril o polhu, prijateljstvu, kruhu in ljubezni. Raznolikost tem je sklenila predstavitev muzikala Madagaskar, ki je v soboto doživel veselo premiero.

Jure Sešek

otrocisvetovanjevzgojaduhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|4. 10. 2018
Sv. Frančišek Asiški

Sv. Frančišek Asiški

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Frančišek Asiški
VEČ ...|4. 10. 2018
Sv. Frančišek Asiški

Jure Sešek

duhovnostspomin

Svetnik dneva

VEČ ...|3. 10. 2018
Sv. Frančišek Borgia

Sv. Frančišek Borgia

duhovnost

Svetnik dneva

Sv. Frančišek Borgia
VEČ ...|3. 10. 2018
Sv. Frančišek Borgia

Jure Sešek

duhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Dogodki

VEČ ...|12. 4. 2020
Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Radio Ognjišče

duhovnost

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Program zadnjega tedna

VEČ ...|25. 5. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. maj 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. maj 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Komentar tedna

VEČ ...|22. 5. 2020
Lenart Rihar: Medijsko spodkopavanje reda in miru

Morda sem občutljiv, ker se pri svojem uredniškem delu neprestano srečujem s temnimi stranmi zgodovine? Morda, vendar to ne spodkopava razlogov za skrb. Bolj gotovo so potrjeni, saj se ve, kako gre starodavna modrost, da je zgodovina učiteljica življenja in da se je iz napak smiselno učiti. Velikokrat slišimo tudi, da se zgodovina ponavlja. Ponavlja pa se prav zato, ker je kot učiteljico ne upoštevamo in ker se iz preteklih napak premalo naučimo.Celoten komentar, ki ga je napisal Lenart Rihar, je prebral Marjan Bunič.

Lenart Rihar: Medijsko spodkopavanje reda in miru

Morda sem občutljiv, ker se pri svojem uredniškem delu neprestano srečujem s temnimi stranmi zgodovine? Morda, vendar to ne spodkopava razlogov za skrb. Bolj gotovo so potrjeni, saj se ve, kako gre starodavna modrost, da je zgodovina učiteljica življenja in da se je iz napak smiselno učiti. Velikokrat slišimo tudi, da se zgodovina ponavlja. Ponavlja pa se prav zato, ker je kot učiteljico ne upoštevamo in ker se iz preteklih napak premalo naučimo.Celoten komentar, ki ga je napisal Lenart Rihar, je prebral Marjan Bunič.

Lenart Rihar

komentardružbaodnosipolitika

Sol in luč

VEČ ...|14. 4. 2020
Ponovitev oddaje: Anselm Grün: Ti si moj angel: Strah, osamljenost, žalost, depresija, odnos...

»Angeli so sli. Lahko so ljudje, ki nas nagovorijo v določenem trenutku, notranji vzgibi ali sanje. Angeli so lahko tudi izkušnje,« tako je v uvod knjige napisal sam avtor knjige iz katere je prebiral nekaj odlomkov Marjan Bunič. Knjigo Ti si moj angel, je napisal Anselm Grün in je izšla pri založbi Ognjišče.

Ponovitev oddaje: Anselm Grün: Ti si moj angel: Strah, osamljenost, žalost, depresija, odnos...

»Angeli so sli. Lahko so ljudje, ki nas nagovorijo v določenem trenutku, notranji vzgibi ali sanje. Angeli so lahko tudi izkušnje,« tako je v uvod knjige napisal sam avtor knjige iz katere je prebiral nekaj odlomkov Marjan Bunič. Knjigo Ti si moj angel, je napisal Anselm Grün in je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|25. 5. 2020
Na Triglav

Polona se je z bratcem in sestrico ter z očkom in dedkom povzpela na Triglav. Ob sestopu so na planinski koči spoznali gospoda, ki je že stotič stopil na Triglav. Poučil jih je, da se je treba za vsako stvar v življenju potruditi.

Na Triglav

Polona se je z bratcem in sestrico ter z očkom in dedkom povzpela na Triglav. Ob sestopu so na planinski koči spoznali gospoda, ki je že stotič stopil na Triglav. Poučil jih je, da se je treba za vsako stvar v življenju potruditi.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Rožni venec

VEČ ...|26. 5. 2020
Častitljivi del dne 26.5.

Molile so redovnice - Marijine sestre..

Častitljivi del dne 26.5.

Molile so redovnice - Marijine sestre..

Radio Ognjišče

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|25. 5. 2020
Ljubezen pa ne mine, ona vekomaj živi

Vabljeni k poslušanju redne tedenske oddaje o slovenski ljudski glasbi, ki je bila spletena iz venčka ljubezenskih pesmi.

Ljubezen pa ne mine, ona vekomaj živi

Vabljeni k poslušanju redne tedenske oddaje o slovenski ljudski glasbi, ki je bila spletena iz venčka ljubezenskih pesmi.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|25. 5. 2020
Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani.

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani.

Franci Trstenjak

duhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|25. 5. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan