Dr. Žiga Turk: Pri nas so mediji predvsem psi čuvaji določene politike

Tako kot v večini držav tudi v Sloveniji na nedeljo pred binkoštnim praznikom zaznamujemo svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. Papež Frančišek v tokratni poslanici ob tej priložnosti med drugim opozarja, da moramo katoličani prav tako kot ostali premagati skušnjavo zgodb, ki ne gradijo, ampak uničujejo. Prek družbenega omrežja Skype smo se povezali z intelektualcem dr. Žigo Turkom. Je poznavalec sodobnih tehnologij in se je na ravni Evropske unije posebej ukvarjal s tako imenovanimi lažnimi novicami. Že kar nekaj časa lahko na svetovnem spletu beremo njegova razmišljanja o medijih v Sloveniji in o aktualnih razmerah v naši državi. Tudi za naš radio tako ni odgovarjal le na vprašanja o naših medijih, temveč tudi na vprašanja o protivladnih protestih, ki smo jim priča, trgovanju za poslanske sedeže in trdnosti trenutne koalicije.

Andreja Eržen Firšt: Brez tišine Bog izgine v hrupu

»Kaj ste strahopetni? Kako, da še nimate vere?«V mojem spominu še vedno odzvanja slika izpred dveh tednov, sveti oče Frančišek sam na praznem trgu svetega Petra, dežuje. Kamera se ustavi na čudodelnem kužnem križu iz leta 1522, kaplje dežja polzijo po telesu križanega Jezusa. Kasneje, na monštranci, pa odsev ognja, ki je tlel pred baziliko svetega Petra

Sv. Frančišek Paolski

Marjan Pogačnik: Razširjen pogled

Ravnovesje planeta je odvisno od zdravja Amazonije, je zapisal papež Frančišek. S pripravo dokumenta, posvečenega veliki in za prihodnjost Cerkve in planeta pomembni regiji, so se ukvarjali več mesecev, mediji pa so s to glavno temo opravili v eni sami vrstici.

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Predstavitev dokumenta o človeškem bratstvu

Mag. Sebastijan Valentan je predstavil sadove dokumenta o človeškem bratstvu, ki sta ga papež Frančišek in veliki imam Al Tayeb lani podpisala v Abu Dhabiju.

Sv. Frančišek Saleški

Papeževa spodbuda k svetosti - Veselite in radujte se

Z novim letom začenjamo tudi nov cikel družinskih katehez. V preteklih letih smo odkrivali globine papeževe spodbude Radost ljubezni, zdaj pa se bomo začeli pripravljati na Svetovno srečanje družin, ki bo prihodnje leto v Rimu. Tema bo svetost v družini. V Družinskih katehezah bomo spoznavali življenjske izkušnje zakonskih parov in odkrivali, da se na pot svetosti lahko odpravimo prav vsi. Za začetek pa smo prisluhnili kaj o svetosti pravi papež Frančišek v svoji spodbudi Veselite in radujte se.

Papež Frančišek

Na rojstni dan papeža Frančiška smo oddajo Srečanja namenili srečevanjem papeža z različnimi skupinami ljudi.

Sv. Frančišek Ksaverij

Kartitativne ustanove

Na svetovni dan ubogih smo v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji gostili predstavnike Koordinacije karitativnih ustanov. Kakšno je njihovo poslanstvo in kako jih pri tem nagovarja papež Frančišek?

O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

Zbiranje podpisov v podporo papežu Frančišku

Papež Frančišek želi oblikovati Cerkev v skladu z evangeljskim duhom, jo odpreti in približati ljudem. A pri tem se sooča s številnimi kritikami in napadi. Ponekod so že pred leti nastale pobude, prek katerih so mu ljudje izrazili podporo in zaupanje. V Sloveniji je akcijo zbiranja podpisov začelo Društvo Operando.

800 let nazaj in 8000 km južno

Moč molitve in prežetosti z božjim duhom kažejo na dogodek pred 800 leti, ko se je sv. Frančišek srečal s sultanom. O tem, koliko zaupamo v moč molitve danes se v komentarju sprašuje avtor in opozarja na izredni misijonski mesec, v katerem smo vsi poklicani k delovanju na svoj način.

Sprememba v srcu in sv. Frančišek

Večkrat si v življenju želimo spremembo ali čutimo, da jo potrebujemo, pa do nje ne pride. Kaj nam lahko pove zgodba ubožca iz Assisija, ki je spremenil tok zgodovine, njegov vpliv pa je segel na vse kontinente? Kako biti sprememba v današnjem svetu in kaj to pomeni za naše odnose? O tem je tekla beseda v oddaji s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom.

Sv. Frančišek Asiški

Sveti Frančišek Asiški

V današnjem času bi svetega Frančiška Asiškega prav gotovo označili za velikega influencerja. Kdo je bil ta človek, ki je kot svetnik še vedno revolucionaren s svojo preprostostjo in pristnostjo? Kaj o njem menijo nekateri njegovi sledilci? In kako ga opevajo sodobne pesmi?

Sv. Frančišek Borgia

Izredni misijonski mesec

V oddaji smo predstavili izredni misijonski mesec, ki bo letos meseca oktobra. Papež Frančišek ga je namreč razglasil za izredni mesec.

Sv. Janez Frančišek Regis

Mag. Valentan: Papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.

Predsednik vlade Marjan Šarec se bo v četrtek mudil v Vatikanu, kjer ga bo sprejel papež Frančišek. Kot napovedujejo v kabinetu premierja, bo obisk na Svetem sedežu priložnost za izmenjavo mnenj o različnih aktualnih temah v mednarodni skupnosti, od migracij do položaja na Zahodnem Balkanu. Da sogovornika ne bosta mogla mimo novega predloga zakon o financiranju šolstva, pa je za Radio Ognjišče dejal cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan. Na vprašanje, kakšen je sploh lahko doprinos obiska Šarca v Vatikanu, če ista vlada gre naprej s protiustavnim zakonom o financiranju šolstva, nam je sogovornik dejal, da je Sveti sedež seznanjen s stopnjo spoštovanja odločb slovenskega ustavnega sodišča, ker je to sodišče, ki na poseben način varuje temeljne človekove pravice in svoboščine, med katerimi je na izredno visokem mestu tudi verska svoboda. »S tem, ko zakonodajalec oz. vlada zamuja z naročilom, ki mu ga je Ustavno sodišče naložilo glede spremembe dela zakona, ki ureja financiranje zasebnih šol, se seveda že ugotovljena protiustavnost le še poglablja. Kaj bo predsednik vlade o tem povedal v Vatikanu oziroma kako bo zagovarjal stališče vlade, ki po trenutnem predlogu zmanjšuje že pridobljene pravice otrok in staršev zasebnih OŠ, lahko le ugibamo. Vemo pa eno: papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.«

V ljubljanski stolnici predstavili portrete papeža Frančiška

Akademski kipar in slikar Mik Simčič je v ljubljanski stolnici predstavil opus kiparskih portretov papeža Frančiška v bronu in kamnu. Enega med njimi, ki ga je izklesal iz carrarskega marmorja, bo konec junija predal papežu Frančišku v Vatikanu.Kipe je izdelal s papeževo privolitvijo, kar si šteje v izjemno čast in ponos, saj je papež Frančišek to doslej vedno zavračal.

Smrt 17-letne Noe: družba osamljenosti

Evtanazija in samomor z medicinsko pomočjo sta poraz za vse, je na tviterju zapisal papež Frančišek. Odgovor, h kateremu smo poklicani, je po njegovih besedah v tem, da ne zapustimo trpečega, zanj skrbimo in ga ljubimo, da bi znova našel upanje. S tem se je sveti oče odzval na smrt sedemnajstletne Noe iz Nizozemske, ki je zaradi travmatičnih izkušenj zaprosila za evtanazijo.

Sv. Frančišek Caracciolo

Pisma misijonarjev in misijonska jesen

Z nami je bil Stane Kerin z Madagaskarja, oktober pa je papež Frančišek razglasil za izredni misijonski mesec, tudi o tem v tokratni oddaji.

Papež kmalu v Severno Makedonijo

Severna Makedonija se pripravlja na papežev obisk. Majhna katoliška skupnost bo svetega očeta sprejela 7. maja, potem ko bo Frančišek najprej obiskal Bolgarijo.

Slovenski zgodbi v knjigi papeža Frančiška

Svetovnemu dnevu knjige smo se posvetili v tokratni oddaji, v kateri smo predstavili knjigo Delimo modrosti časa. V njej starejši iz več kot 30 držav delijo svojo modrost, ki jo je izklesalo življenje, polno izkušenj, papež Frančišek pa niza spoznanja ob njihovih življenjskih zgodbah.Svojo zgodbo delita tudi Slovenki Damijana Kravcar in Berta Golob in s slednjo smo posneli tudi navdihujoč pogovor.Več o knjigi, njenem snovanju pa nam je povedala Barbara Cergolj, sodelavka Založbe Dravlje, kjer je knjiga izšla.

Branko Cestnik: Odtegnjen poljub papeževega prstana

Papež Frančišek ni pustil, da bi mu verniki poljubili prstan. Vatikanske službe za odnose z javnostjo so kasneje sporočile, da je to storil iz higienskih razlogov.

Sv. Frančišek Paolski

Papeževa potovanja

Papež Frančišek se je mudil na obisku v Maroku. Papež je obiskal tudi Marijino svetišče v Loretu, kjer je podpisal posinodalno pismo mladim, v mestni hiši se je srečal z Rimljani in njihovo županjo. Govorili smo tudi o redovnem življenju danes in vprašanju prihodnosti redovnih skupnosti.

Pedro Opeka o napovedi papeževega obiska na Madagaskarju

Slovenci se posebej veselimo, da se bo v začetku septembra papež Frančišek odpravil na Madagaskar, kjer deluje več naših misijonarjev. Obiskal bo glavno mesto, kjer deluje Pedro Opeka.

Razpis za novo misijonsko pesem

V misijonski oddaji Pojdite in učite je bil z nami tajnik Misijonskega središča Slovenije Luka Biščak. Predstavil je spodbudo k ustvarjanju pesmi z misijonsko tematiko. V tem letu bo posebej oktober posvečen misijonom. Papež Frančišek vzpodbuja vesoljno Cerkev, da bi se pripravila na misijonsko jesen, začutila pomembnost misijonskega poslanstva in ga vršila s srcem, polnem zaupanja v Boga. V slovenskem jeziku bi to radi storili tudi z nekaj novimi pesmimi, zato vabijo ustvarjalce, da bi zložili kaj lepega, misijonskega.

Zaščita mladoletnih v Cerkvi

V javnosti odmeva srečanje predsednikov škofovskih konferenc z vsega sveta in predstavnikov nekaterih redovnih skupnosti na temo zaščite mladoletnih v Cerkvi. S tem je Cerkev postala prva, ki se je začela jasno in transparentno lotevati te rane naše družbe, kot je bilo poudarjeno na srečanju, ki ga je sklical papež Frančišek.V imenu Slovenske škofovske konference se je srečanja udeležil njen predsednik ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, ki je bil gost v oddaji Pogovor o. Vabljeni k poslušanju.

P. Branko Cestnik o delu, ki Cerkev čaka po zasedanju glede spolnih zlorab

V Vatikanu sklenilo zasedanje predsednikov škofovskih konferenc in predstavnikov redovnikov skupnosti glede spolnih zlorab. Srečanje, ki ga je ves čas spremljal papež Frančišek, je odprlo številna vprašanja ter Cerkvi zadalo nove naloge. O njih je spregovoril p. mag. Branko Cestnik. Pokomentiral je tudi slovensko pobudo Dovolj.je. Ker je teolog osvoboditve Ernesto Cardenal oproščen cerkvene kazni in spet lahko mašuje na je zanimalo tudi ali to pomeni, da je teologija osvoboditve rehabilitirana? Na kratko pa se je p. Branko Cestnih frankolovski župnik ustavil pri frankolovskem zločinu in vsakoletni spominski slovesnosti.

Pogovor z dr. Blažem Jezerškom o odnosu med islamom in Katoliško cerkvijo

V studio smo povabili poznavalca islama dr. Blaža Jezerška. Osvetlil nam je izjavo o bratstvu med ljudmi, ki sta jo prejšnji teden v Abu Dhabiju podpisala papež Frančišek in veliki imam univerze Al Alzhar. Gre namreč za enega najpomembnejših korakov na poti dialoga med islamom in Katoliško Cerkvijo, ki bo imel vpliv tudi na prihodnost človeštva.

Majhen korak za človeka, velik skok za človeštvo

Minuli ponedeljek, 4. februarja je iz Abu Dabija prišla presenetljiva novica o podpisu dokumenta o bratstvu med ljudmi za mir in sožitje na svetu. Podpisala sta jo papež Frančišek in veliki imam kairske univerze Al-Azhar, Ahmad al Tajeb. Potovanje papeža v Združene arabske emirate je napisalo novo stran v zgodovini dialoga med krščanstvom in islamom.

Sv. Frančišek Saleški

Nataša Ličen: Izpraševanje po Panami

Ob Svetovnem dnevu mladih v Panami, kjer je papež Frančišek dejal mladim, naj se vprašajo, kaj Bog hoče od njih, je Nataša Ličen povzela njegovo vabilo in v komentarju razmišljala o nujnosti takšnega izpraševanja vseh, ne glede na starost in stan.

Andreja Barat: Papež Frančišek in do njega kritični slovenski desničarji

Na spletu pogosto najdemo odkrito zgražanje nekaterih pripadnikov politične desnice nad papežem Frančiškom in njegovimi besedami. Beremo lahko besedne zveze kot so »levi papež«, »muslimanoljub«, »Lgbt prijazen«, »preveč liberalen«, »ne ve, kaj govori«, »naiven«… to so v grobem temeljni očitki, s katerimi ga obsipavajo. Istočasno sumničavo pogledujejo proti dejstvu, da papež uživa simpatije na levi strani. Če ste med temi desničarji in ste slučajno tudi katoličan, bi morali slišati novico. Ki vam verjetno ne bo všeč.

Več na www.domovina.je

Panamski narod pričakuje papeža

Katoliška cerkev v Panami ocenjuje, da se bo svetovnega dne mladih udeležilo približno 200.000 mladih iz 155 držav po svetu. Teme tokratnega mednarodnega srečanja mladih bodo varovanje stvarstva in družbena pravičnost, migracije ter vloga žensk v družbi. Papež Frančišek se bo prireditve udeležil od 23. do 27. januarja.

Odziv vernikov v ZDA na škandal spolnih zlorab - Andreja Mežek

Ameriški škofi so v Čikagu zbrani na tednu molitve in razmisleka. K temu jih je pozval papež Frančišek, potem ko je znova izbruhnila kriza, ki so jo povzročila razkritja spolnih zlorab v Cerkvi v ZDA. Duhovni odmik zanje vodi pridigar papeške hiše, kapucin p. Raniero Cantalamessa. Predsednik ameriške škofovske konference, kardinal Daniel DiNardo, je pred duhovnimi vajami pozval k molitvi za škofe in za žrtve spolnih zlorab. Spokorni mesec so na primer že oktobra pripravili v washingtonski nadškofiji, kjer v eni od tamkajšnjih župnij kot fokolarina deluje Andreja Mežek.

Papež: Dobra politika je v službi miru

Papež Frančišek je letošnjo poslanico za svetovni dan miru posvetil pomenu dobre politike. V slovenskem prevodu je o njeni vsebini spregovoril urednik zbirke Cerkveni dokumenti dr. Rafko Valenčič.

Šport je lahko velika priložnost tudi v pastorali

Med krajšim oddihom letos poleti smo se srečali z obetavnim mladim košarkarjem Anžetom Kosom. V oddaji smo spregovorili tudi o Mednarodnih salezijanskih športnih igrah mladih, ki bodo naslednje leto konec aprila in v prvem tednu maja v Sloveniji, dogajanje sta predstavila Boštjan Jamnik in Rudi Tisel. Šport je velika priložnost tudi za pastoralo mladih, kar je dejal že papež Frančišek.

Palestinski predsednik pri papežu - komentar dr. Primož Šterbenc

Papež Frančišek je včeraj v Vatikanu sprejel palestinskega predsednika Mahmuda Abasa. To je bilo že njuno četrto srečanje, pri katerem sta znova govorila o prizadevanjih za obnovitev mirovnega procesa med Izraelci in Palestinci in za dosego rešitve dveh držav. Posebno pozornost sta namenila statusu Jeruzalema. Izpostavila sta pomembnost priznanja in ohranjanja identitete in splošne vrednosti svetega mesta za tri abrahamska verstva. Dotaknila sta se tudi drugih konfliktov na Bližnjem vzhodu in vloge verskih skupnosti v boju proti ekstremizmu in fundamentalizmu.

Sv. Frančišek Ksaverij

Sv. Frančišek Ksaverij

Dan ubogih

V nedeljo 18.11. 2018 je bil dan ubogih, ki ga je določil papež Frančišek.Tudi letos je napisal poslanico ubogim, ki ste jo slišali v oddaji.

Sv. Frančišek, Sten Vilar, muzikal, ...

Tokrat je prinesla odmev godu sv. Frančiška, pogovor s Stenom Vilarjem, ki je spregovoril o polhu, prijateljstvu, kruhu in ljubezni. Raznolikost tem je sklenila predstavitev muzikala Madagaskar, ki je v soboto doživel veselo premiero.

Sv. Frančišek Asiški

Sv. Frančišek Borgia