Komentar tedna

VEČ ...|18. 4. 2025
Sveti Križ, izvir vere, upanja in ljubezni

… Sramotilno znamenje križa je postalo znamenje zmage nad preganjanjem kristjanov. Leto dni kasneje, 313, je cesar Konstantin v Milanu podpisal tolerančni edikt, ki je za prve kristjane pomenil svobodo verovanja in prekinitev preganjanja …

Sveti Križ, izvir vere, upanja in ljubezni

… Sramotilno znamenje križa je postalo znamenje zmage nad preganjanjem kristjanov. Leto dni kasneje, 313, je cesar Konstantin v Milanu podpisal tolerančni edikt, ki je za prve kristjane pomenil svobodo verovanja in prekinitev preganjanja …

komentar

Komentar tedna

Sveti Križ, izvir vere, upanja in ljubezni

… Sramotilno znamenje križa je postalo znamenje zmage nad preganjanjem kristjanov. Leto dni kasneje, 313, je cesar Konstantin v Milanu podpisal tolerančni edikt, ki je za prve kristjane pomenil svobodo verovanja in prekinitev preganjanja …

VEČ ...|18. 4. 2025
Sveti Križ, izvir vere, upanja in ljubezni

… Sramotilno znamenje križa je postalo znamenje zmage nad preganjanjem kristjanov. Leto dni kasneje, 313, je cesar Konstantin v Milanu podpisal tolerančni edikt, ki je za prve kristjane pomenil svobodo verovanja in prekinitev preganjanja …

dr. Andreja Eržen Firšt

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|5. 1. 2024
Obhajanje svetega večera in priprava na praznik

Nocoj bomo obhajali tretji sveti večer, pred jutrišnjim praznikom gospodovega razglašenja oziroma svetih treh kraljev.
Pokadili bomo domove, jih kropili z blagoslovljeno vodo, ter na dohodna vrata zapisali hišnji blagoslov, Kristus mezonem Benedikat, Kristus naj blagoslovi dom.
 

Obhajanje svetega večera in priprava na praznik

Nocoj bomo obhajali tretji sveti večer, pred jutrišnjim praznikom gospodovega razglašenja oziroma svetih treh kraljev.
Pokadili bomo domove, jih kropili z blagoslovljeno vodo, ter na dohodna vrata zapisali hišnji blagoslov, Kristus mezonem Benedikat, Kristus naj blagoslovi dom.
 

komentar

Komentar tedna

Obhajanje svetega večera in priprava na praznik

Nocoj bomo obhajali tretji sveti večer, pred jutrišnjim praznikom gospodovega razglašenja oziroma svetih treh kraljev.
Pokadili bomo domove, jih kropili z blagoslovljeno vodo, ter na dohodna vrata zapisali hišnji blagoslov, Kristus mezonem Benedikat, Kristus naj blagoslovi dom.
 

VEČ ...|5. 1. 2024
Obhajanje svetega večera in priprava na praznik

Nocoj bomo obhajali tretji sveti večer, pred jutrišnjim praznikom gospodovega razglašenja oziroma svetih treh kraljev.
Pokadili bomo domove, jih kropili z blagoslovljeno vodo, ter na dohodna vrata zapisali hišnji blagoslov, Kristus mezonem Benedikat, Kristus naj blagoslovi dom.
 

dr. Andreja Eržen Firšt

komentar

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|24. 12. 2023
Predbožični pogovor z Robertom Bahčičem in Andrejo Eržen Firšt

V oddaji smo osvetlili pomen obhajanja prvega svetega večera, ki je povezan z blagoslovom doma in družine. Naša sogovornika sta bila rektor bazilike Marije Pomagaj p. dr. Robert Bahčič in vodja Romarskega urada Brezje dr. Andreja Eržen Firšt. Poročali smo tudi o mašah za domovino pred dnevom samostojnosti in enotnosti ter o skupni izjavi verskih skupnosti o vprašanjih, povezanih z evtanazijo in samomorom s pomočjo.

Predbožični pogovor z Robertom Bahčičem in Andrejo Eržen Firšt

V oddaji smo osvetlili pomen obhajanja prvega svetega večera, ki je povezan z blagoslovom doma in družine. Naša sogovornika sta bila rektor bazilike Marije Pomagaj p. dr. Robert Bahčič in vodja Romarskega urada Brezje dr. Andreja Eržen Firšt. Poročali smo tudi o mašah za domovino pred dnevom samostojnosti in enotnosti ter o skupni izjavi verskih skupnosti o vprašanjih, povezanih z evtanazijo in samomorom s pomočjo.

duhovnostjaslicebožičBrezje

Utrip Cerkve v Sloveniji

Predbožični pogovor z Robertom Bahčičem in Andrejo Eržen Firšt

V oddaji smo osvetlili pomen obhajanja prvega svetega večera, ki je povezan z blagoslovom doma in družine. Naša sogovornika sta bila rektor bazilike Marije Pomagaj p. dr. Robert Bahčič in vodja Romarskega urada Brezje dr. Andreja Eržen Firšt. Poročali smo tudi o mašah za domovino pred dnevom samostojnosti in enotnosti ter o skupni izjavi verskih skupnosti o vprašanjih, povezanih z evtanazijo in samomorom s pomočjo.

VEČ ...|24. 12. 2023
Predbožični pogovor z Robertom Bahčičem in Andrejo Eržen Firšt

V oddaji smo osvetlili pomen obhajanja prvega svetega večera, ki je povezan z blagoslovom doma in družine. Naša sogovornika sta bila rektor bazilike Marije Pomagaj p. dr. Robert Bahčič in vodja Romarskega urada Brezje dr. Andreja Eržen Firšt. Poročali smo tudi o mašah za domovino pred dnevom samostojnosti in enotnosti ter o skupni izjavi verskih skupnosti o vprašanjih, povezanih z evtanazijo in samomorom s pomočjo.

Petra Stopar

duhovnostjaslicebožičBrezje

Informativne oddaje

VEČ ...|8. 12. 2023
Mozaik dneva dne 8. 12.

  • Za podpis je na voljo peticija o pravici do pokopa in groba, pobudnik je zgodovinar Ferenc.
  • Kmetje do izplačil po ujmi prihodnji teden, pravi Agencija za kmetijske trge.
  • Projekt košarica živil se nadaljuje.
  • Sindikati vse bolj nezadovoljni zaradi neuskladitve plač z inflacijo.
  • P. Robert Bahčič in Andreja Eržen Firšt o profilu današnjega romarja in obisku Marijinih svetišč.
  • Vreme- konec tedna bo prinesel nekaj snežink, a bolj za vzorec, v nedeljo nato nekaj sonca.

Mozaik dneva dne 8. 12.

  • Za podpis je na voljo peticija o pravici do pokopa in groba, pobudnik je zgodovinar Ferenc.
  • Kmetje do izplačil po ujmi prihodnji teden, pravi Agencija za kmetijske trge.
  • Projekt košarica živil se nadaljuje.
  • Sindikati vse bolj nezadovoljni zaradi neuskladitve plač z inflacijo.
  • P. Robert Bahčič in Andreja Eržen Firšt o profilu današnjega romarja in obisku Marijinih svetišč.
  • Vreme- konec tedna bo prinesel nekaj snežink, a bolj za vzorec, v nedeljo nato nekaj sonca.

infonovice

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 8. 12.
  • Za podpis je na voljo peticija o pravici do pokopa in groba, pobudnik je zgodovinar Ferenc.
  • Kmetje do izplačil po ujmi prihodnji teden, pravi Agencija za kmetijske trge.
  • Projekt košarica živil se nadaljuje.
  • Sindikati vse bolj nezadovoljni zaradi neuskladitve plač z inflacijo.
  • P. Robert Bahčič in Andreja Eržen Firšt o profilu današnjega romarja in obisku Marijinih svetišč.
  • Vreme- konec tedna bo prinesel nekaj snežink, a bolj za vzorec, v nedeljo nato nekaj sonca.
VEČ ...|8. 12. 2023
Mozaik dneva dne 8. 12.
  • Za podpis je na voljo peticija o pravici do pokopa in groba, pobudnik je zgodovinar Ferenc.
  • Kmetje do izplačil po ujmi prihodnji teden, pravi Agencija za kmetijske trge.
  • Projekt košarica živil se nadaljuje.
  • Sindikati vse bolj nezadovoljni zaradi neuskladitve plač z inflacijo.
  • P. Robert Bahčič in Andreja Eržen Firšt o profilu današnjega romarja in obisku Marijinih svetišč.
  • Vreme- konec tedna bo prinesel nekaj snežink, a bolj za vzorec, v nedeljo nato nekaj sonca.

Radio Ognjišče

infonovice

Komentar tedna

VEČ ...|18. 8. 2023
Andreja Eržen Firšt: Oprimo se na Mater Marijo

Božja beseda, vzeta iz knjige Razodetja, govori o boju med ženo in zmajem, oz. med dobrim in zlim. Oprimo se na Mater Marijo, z molitvijo jo prosimo za varstvo, pomoč in odprta srca, da bomo z veseljem in radostjo razumevali ter sprejemali drug drugega. Naj se naša pomoč prizadetim v naravni nesreči ne izgubi v poplavi brezupa in malodušja. Pomagajmo si! 

Komentar je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt

Andreja Eržen Firšt: Oprimo se na Mater Marijo

Božja beseda, vzeta iz knjige Razodetja, govori o boju med ženo in zmajem, oz. med dobrim in zlim. Oprimo se na Mater Marijo, z molitvijo jo prosimo za varstvo, pomoč in odprta srca, da bomo z veseljem in radostjo razumevali ter sprejemali drug drugega. Naj se naša pomoč prizadetim v naravni nesreči ne izgubi v poplavi brezupa in malodušja. Pomagajmo si! 

Komentar je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt

komentardružbaduhovnostodnosi

Komentar tedna

Andreja Eržen Firšt: Oprimo se na Mater Marijo

Božja beseda, vzeta iz knjige Razodetja, govori o boju med ženo in zmajem, oz. med dobrim in zlim. Oprimo se na Mater Marijo, z molitvijo jo prosimo za varstvo, pomoč in odprta srca, da bomo z veseljem in radostjo razumevali ter sprejemali drug drugega. Naj se naša pomoč prizadetim v naravni nesreči ne izgubi v poplavi brezupa in malodušja. Pomagajmo si! 

Komentar je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt

VEČ ...|18. 8. 2023
Andreja Eržen Firšt: Oprimo se na Mater Marijo

Božja beseda, vzeta iz knjige Razodetja, govori o boju med ženo in zmajem, oz. med dobrim in zlim. Oprimo se na Mater Marijo, z molitvijo jo prosimo za varstvo, pomoč in odprta srca, da bomo z veseljem in radostjo razumevali ter sprejemali drug drugega. Naj se naša pomoč prizadetim v naravni nesreči ne izgubi v poplavi brezupa in malodušja. Pomagajmo si! 

Komentar je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt

Andreja Eržen Firšt

komentardružbaduhovnostodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 6. 2023
Frančiškani na Brezjah so se poslovili od sobrata p. Tomaže Menarta - govor dr. Andreja Eržen Firšt

Pri Mariji Pomagaj na Brezjah so se danes poslovili od frančiškana p. Tomaža Menarta, ki je umrl v ponedeljek. Pogrebno sveto mašo v Marijini baziliki je daroval nadškof Stanislav Zore. P. Tomaž, s krstnim imenom Andrej, se je rodil decembra 1940 v Šentvidu v Ljubljani. Pri petindvajsetih letih se je pridružil frančiškanom in imel novo mašo leta 1971. Kot duhovnik je deloval v samostanih na Tromostovju in na Viču v Ljubljani, v Kamniku, Dobovi, pri Novi Štifti ter v Sydneyu v Avstraliji. Zadnja leta je živel na Brezjah. 

Frančiškani na Brezjah so se poslovili od sobrata p. Tomaže Menarta - govor dr. Andreja Eržen Firšt

Pri Mariji Pomagaj na Brezjah so se danes poslovili od frančiškana p. Tomaža Menarta, ki je umrl v ponedeljek. Pogrebno sveto mašo v Marijini baziliki je daroval nadškof Stanislav Zore. P. Tomaž, s krstnim imenom Andrej, se je rodil decembra 1940 v Šentvidu v Ljubljani. Pri petindvajsetih letih se je pridružil frančiškanom in imel novo mašo leta 1971. Kot duhovnik je deloval v samostanih na Tromostovju in na Viču v Ljubljani, v Kamniku, Dobovi, pri Novi Štifti ter v Sydneyu v Avstraliji. Zadnja leta je živel na Brezjah. 

infopogrebsmrtfrančiškani

Informativni prispevki

Frančiškani na Brezjah so se poslovili od sobrata p. Tomaže Menarta - govor dr. Andreja Eržen Firšt

Pri Mariji Pomagaj na Brezjah so se danes poslovili od frančiškana p. Tomaža Menarta, ki je umrl v ponedeljek. Pogrebno sveto mašo v Marijini baziliki je daroval nadškof Stanislav Zore. P. Tomaž, s krstnim imenom Andrej, se je rodil decembra 1940 v Šentvidu v Ljubljani. Pri petindvajsetih letih se je pridružil frančiškanom in imel novo mašo leta 1971. Kot duhovnik je deloval v samostanih na Tromostovju in na Viču v Ljubljani, v Kamniku, Dobovi, pri Novi Štifti ter v Sydneyu v Avstraliji. Zadnja leta je živel na Brezjah. 

VEČ ...|30. 6. 2023
Frančiškani na Brezjah so se poslovili od sobrata p. Tomaže Menarta - govor dr. Andreja Eržen Firšt

Pri Mariji Pomagaj na Brezjah so se danes poslovili od frančiškana p. Tomaža Menarta, ki je umrl v ponedeljek. Pogrebno sveto mašo v Marijini baziliki je daroval nadškof Stanislav Zore. P. Tomaž, s krstnim imenom Andrej, se je rodil decembra 1940 v Šentvidu v Ljubljani. Pri petindvajsetih letih se je pridružil frančiškanom in imel novo mašo leta 1971. Kot duhovnik je deloval v samostanih na Tromostovju in na Viču v Ljubljani, v Kamniku, Dobovi, pri Novi Štifti ter v Sydneyu v Avstraliji. Zadnja leta je živel na Brezjah. 

Radio Ognjišče

infopogrebsmrtfrančiškani

Komentar tedna

VEČ ...|6. 1. 2023
Andreja Eržen Firšt: Padli so predenj in ga počastili

Danes obhajamo praznik Gospodovega razglašenja, ko so se Detetu Jezusu prišli poklonit Modri z Vzhoda. Prizor poklonitve Modrih je bila od vsega začetka ena najbolj priljubljenih tematik nabožnega slikarstva. Modre z Jutrovega najdemo naslikane že v 2. stoletju v Grški kapeli katakombe svete Priscile v Rimu. Njihova priljubljenost se v naslednjih stoletjih ni prav nič zmanjšala. 

Želim vam, nam, da ostanemo tudi mi trdni v veri, bodimo kot zvezda, ki je Modre pripeljala k Detetu Jezusu. Če bomo širili svetlobo, bo svetloba zasijala tudi nam. In nikoli in nikdar ne obupajmo! 

Komentar je pripravila Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt. 

Andreja Eržen Firšt: Padli so predenj in ga počastili

Danes obhajamo praznik Gospodovega razglašenja, ko so se Detetu Jezusu prišli poklonit Modri z Vzhoda. Prizor poklonitve Modrih je bila od vsega začetka ena najbolj priljubljenih tematik nabožnega slikarstva. Modre z Jutrovega najdemo naslikane že v 2. stoletju v Grški kapeli katakombe svete Priscile v Rimu. Njihova priljubljenost se v naslednjih stoletjih ni prav nič zmanjšala. 

Želim vam, nam, da ostanemo tudi mi trdni v veri, bodimo kot zvezda, ki je Modre pripeljala k Detetu Jezusu. Če bomo širili svetlobo, bo svetloba zasijala tudi nam. In nikoli in nikdar ne obupajmo! 

Komentar je pripravila Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt. 

komentardružbaduhovnost

Komentar tedna

Andreja Eržen Firšt: Padli so predenj in ga počastili

Danes obhajamo praznik Gospodovega razglašenja, ko so se Detetu Jezusu prišli poklonit Modri z Vzhoda. Prizor poklonitve Modrih je bila od vsega začetka ena najbolj priljubljenih tematik nabožnega slikarstva. Modre z Jutrovega najdemo naslikane že v 2. stoletju v Grški kapeli katakombe svete Priscile v Rimu. Njihova priljubljenost se v naslednjih stoletjih ni prav nič zmanjšala. 

Želim vam, nam, da ostanemo tudi mi trdni v veri, bodimo kot zvezda, ki je Modre pripeljala k Detetu Jezusu. Če bomo širili svetlobo, bo svetloba zasijala tudi nam. In nikoli in nikdar ne obupajmo! 

Komentar je pripravila Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt. 

VEČ ...|6. 1. 2023
Andreja Eržen Firšt: Padli so predenj in ga počastili

Danes obhajamo praznik Gospodovega razglašenja, ko so se Detetu Jezusu prišli poklonit Modri z Vzhoda. Prizor poklonitve Modrih je bila od vsega začetka ena najbolj priljubljenih tematik nabožnega slikarstva. Modre z Jutrovega najdemo naslikane že v 2. stoletju v Grški kapeli katakombe svete Priscile v Rimu. Njihova priljubljenost se v naslednjih stoletjih ni prav nič zmanjšala. 

Želim vam, nam, da ostanemo tudi mi trdni v veri, bodimo kot zvezda, ki je Modre pripeljala k Detetu Jezusu. Če bomo širili svetlobo, bo svetloba zasijala tudi nam. In nikoli in nikdar ne obupajmo! 

Komentar je pripravila Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt. 

Andreja Eržen Firšt

komentardružbaduhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|12. 8. 2022
Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

komentarMarija

Komentar tedna

Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

VEČ ...|12. 8. 2022
Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

Andreja Eržen Firšt

komentarMarija

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|30. 6. 2025
Kraljevič z ukrivljenim hrbtom

Nekoč je živel prijeten kraljevič, ki je imel ukrivljen hrbet. Ta telesna hiba ga je ovirala, da ni uresničil vseh sposobnosti, o katerih je sanjal ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Kraljevič z ukrivljenim hrbtom

Nekoč je živel prijeten kraljevič, ki je imel ukrivljen hrbet. Ta telesna hiba ga je ovirala, da ni uresničil vseh sposobnosti, o katerih je sanjal ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Globine

VEČ ...|10. 6. 2025
Dialog z ateizmom #5 - O trpljenju, bolečini in izgubi

Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #5 - O trpljenju, bolečini in izgubi

Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostateizemtrpljenjesmrtodnosidialog

Program zadnjega tedna

VEČ ...|30. 6. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 30. junij 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 30. junij 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Moja zgodba

VEČ ...|29. 6. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 2 del

Slišali ste drugi del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. Slišali smo opise nekaterih ilegalnih akcij proti resničnim ali domnevnim nasprotnikom Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno v Ljubljani. S komentarji v oddaji sodeluje znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 2 del

Slišali ste drugi del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. Slišali smo opise nekaterih ilegalnih akcij proti resničnim ali domnevnim nasprotnikom Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno v Ljubljani. S komentarji v oddaji sodeluje znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Kmetijska oddaja

VEČ ...|29. 6. 2025
Vida Č. Špelič: Kot da želijo z vsakim novim zakonom napasti kmeta...

O izzivih namakanja smo se pogovarjali s Petrom Pribožičem, vodjo kmetijske svetovalne službe na Ptuju, o nemodrih potezah spreminjanja kmetijske zakonodaje pa z dr. Vido Čadonič Špelič, predsednico odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Vida Č. Špelič: Kot da želijo z vsakim novim zakonom napasti kmeta...

O izzivih namakanja smo se pogovarjali s Petrom Pribožičem, vodjo kmetijske svetovalne službe na Ptuju, o nemodrih potezah spreminjanja kmetijske zakonodaje pa z dr. Vido Čadonič Špelič, predsednico odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Robert Božič

kmetijstvonaravazakonodaja

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|30. 6. 2025
Pesem ostane

Pevci in pevke Kulturnega društva Jerbas iz Tržiča so v sodelovanju z ženskim pevskim zborom Dupljanke, 1. junija v domačem kraju pripravili koncert Pesem ostane. Dva glasbena jezika – zborovski in ljudski - so prepletli kot dve niti iste zgodbe. Zborovski del večera s priredbami ljudskih pesmi so izvedle članice Ženskega pevska zbora Dupljanke. Pevci Kulturnega društva Jerbas pa ljudske pesmi v njihovi izvorni obliki.

Danes ste v oddaji o ljudski glasbi slišali odlomke s koncerta dveh glasbenih jezikov.

Pesem ostane

Pevci in pevke Kulturnega društva Jerbas iz Tržiča so v sodelovanju z ženskim pevskim zborom Dupljanke, 1. junija v domačem kraju pripravili koncert Pesem ostane. Dva glasbena jezika – zborovski in ljudski - so prepletli kot dve niti iste zgodbe. Zborovski del večera s priredbami ljudskih pesmi so izvedle članice Ženskega pevska zbora Dupljanke. Pevci Kulturnega društva Jerbas pa ljudske pesmi v njihovi izvorni obliki.

Danes ste v oddaji o ljudski glasbi slišali odlomke s koncerta dveh glasbenih jezikov.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|30. 6. 2025
Vaši glasbeni predlogi

Oddaja vsak zadnji ponedeljek v mesecu poteka živo, v njej pa poslušamo polke in valčke poslušalk in poslušalcev. Z nami so bili: Marija, Valerija, Anton, Silvo, Veronika, Marija, Pavle, Nedeljko, Jerneja in Milan. Prijetno poslušanje!

Vaši glasbeni predlogi

Oddaja vsak zadnji ponedeljek v mesecu poteka živo, v njej pa poslušamo polke in valčke poslušalk in poslušalcev. Z nami so bili: Marija, Valerija, Anton, Silvo, Veronika, Marija, Pavle, Nedeljko, Jerneja in Milan. Prijetno poslušanje!

Matjaž Merljak, Jakob Čuk

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|30. 6. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 30. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 30. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|30. 6. 2025
Dobrodošli doma 2025 se nadaljuje

Prireditve pod naslovom Dobrodošli doma 2025 se v tem tednu nadaljujejo. V Gledališki dvorani Gimnazije Nova Gorica bo nocoj predstava Teatra Na rampi z avstrijske Koroške, in sicer Ljudski demokratični cirkus Sakešvili. To je zelo iskrivo in duhovito besedilo, za katerega je Rok Vilčnik leta 2016 prejel Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo. V galeriji ARS v Gorici bodo jutri za štirinajst dni na ogled postavili razstavi Razmejitev brez omejitev in Narava in mir. Pri prvi bodo razstavljene slike, ki so jih ustvarili slovenski umetniki iz sveta in domovine na letošnji likovni koloniji na Mostu na Soči, z drugo pa se predstavlja umetnica Irena Hribar Schmidt iz Kanade. Dobrodošli doma 2025 se bo sklenil v četrtek v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici z Argentinskim večerom, ki bo praznik povezovanja slovenske in argentinske kulture ob 80-letnici odhoda povojnih Slovencev iz domovine. Nastopili bodo: Folklorna skupina Pristava, Maturanti iz Argentine RAST 54, Gledališka skupina Slovenska vas ter glasbena skupina La Zorka.

Dobrodošli doma 2025 se nadaljuje

Prireditve pod naslovom Dobrodošli doma 2025 se v tem tednu nadaljujejo. V Gledališki dvorani Gimnazije Nova Gorica bo nocoj predstava Teatra Na rampi z avstrijske Koroške, in sicer Ljudski demokratični cirkus Sakešvili. To je zelo iskrivo in duhovito besedilo, za katerega je Rok Vilčnik leta 2016 prejel Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo. V galeriji ARS v Gorici bodo jutri za štirinajst dni na ogled postavili razstavi Razmejitev brez omejitev in Narava in mir. Pri prvi bodo razstavljene slike, ki so jih ustvarili slovenski umetniki iz sveta in domovine na letošnji likovni koloniji na Mostu na Soči, z drugo pa se predstavlja umetnica Irena Hribar Schmidt iz Kanade. Dobrodošli doma 2025 se bo sklenil v četrtek v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici z Argentinskim večerom, ki bo praznik povezovanja slovenske in argentinske kulture ob 80-letnici odhoda povojnih Slovencev iz domovine. Nastopili bodo: Folklorna skupina Pristava, Maturanti iz Argentine RAST 54, Gledališka skupina Slovenska vas ter glasbena skupina La Zorka.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura