Komentar Domovina.je

VEČ ...|16. 10. 2023
Andreja Barat: Kdo se boji moških na kolenih?

Tokrat avtorica raziskuje dileme okoli javne molitve rožnega venca na Kongresnem trgu v Ljubljani. Kaj je v ozadju odpora do molitve, ki je del slovenske kulturne in verske zgodovine? Odkriva, kako krščanstvo še vedno vpliva na slovensko identiteto in zakaj molitev razkriva globlje resnice, ki so mnogim nelagodne. Pridružite se nam v raziskovanju vprašanj vere, kulture in identitete v sodobni Sloveniji.

Andreja Barat: Kdo se boji moških na kolenih?

Tokrat avtorica raziskuje dileme okoli javne molitve rožnega venca na Kongresnem trgu v Ljubljani. Kaj je v ozadju odpora do molitve, ki je del slovenske kulturne in verske zgodovine? Odkriva, kako krščanstvo še vedno vpliva na slovensko identiteto in zakaj molitev razkriva globlje resnice, ki so mnogim nelagodne. Pridružite se nam v raziskovanju vprašanj vere, kulture in identitete v sodobni Sloveniji.

Komentar Domovina.je

Andreja Barat: Kdo se boji moških na kolenih?

Tokrat avtorica raziskuje dileme okoli javne molitve rožnega venca na Kongresnem trgu v Ljubljani. Kaj je v ozadju odpora do molitve, ki je del slovenske kulturne in verske zgodovine? Odkriva, kako krščanstvo še vedno vpliva na slovensko identiteto in zakaj molitev razkriva globlje resnice, ki so mnogim nelagodne. Pridružite se nam v raziskovanju vprašanj vere, kulture in identitete v sodobni Sloveniji.

VEČ ...|16. 10. 2023
Andreja Barat: Kdo se boji moških na kolenih?

Tokrat avtorica raziskuje dileme okoli javne molitve rožnega venca na Kongresnem trgu v Ljubljani. Kaj je v ozadju odpora do molitve, ki je del slovenske kulturne in verske zgodovine? Odkriva, kako krščanstvo še vedno vpliva na slovensko identiteto in zakaj molitev razkriva globlje resnice, ki so mnogim nelagodne. Pridružite se nam v raziskovanju vprašanj vere, kulture in identitete v sodobni Sloveniji.

Andreja Barat

Komentar Domovina.je

VEČ ...|7. 8. 2023
Andreja Barat: Ne ženskih, v Sloveniji nujno potrebujemo moške kvote! In materinske kvote

Golobova vlada namerava, po direktivi Evropske unije, uvesti obvezne ženske kvote v vodstvenih organih podjetij v državni lasti in borznih podjetij.

Namen ženskih kvot je morda v osnovi dober in ima namen opolnomočenja žensk ter odpiranja vrat, ki so jim bila stoletja zaprta. Morda je bil v nekem obdobju in na nekaterih področjih tudi smiseln. Kljub temu pa je na način, kot se izvaja danes, precej kratkoviden in ne služi ne ženskam ne družbi.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Andreja Barat: Ne ženskih, v Sloveniji nujno potrebujemo moške kvote! In materinske kvote

Golobova vlada namerava, po direktivi Evropske unije, uvesti obvezne ženske kvote v vodstvenih organih podjetij v državni lasti in borznih podjetij.

Namen ženskih kvot je morda v osnovi dober in ima namen opolnomočenja žensk ter odpiranja vrat, ki so jim bila stoletja zaprta. Morda je bil v nekem obdobju in na nekaterih področjih tudi smiseln. Kljub temu pa je na način, kot se izvaja danes, precej kratkoviden in ne služi ne ženskam ne družbi.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Andreja Barat: Ne ženskih, v Sloveniji nujno potrebujemo moške kvote! In materinske kvote

Golobova vlada namerava, po direktivi Evropske unije, uvesti obvezne ženske kvote v vodstvenih organih podjetij v državni lasti in borznih podjetij.

Namen ženskih kvot je morda v osnovi dober in ima namen opolnomočenja žensk ter odpiranja vrat, ki so jim bila stoletja zaprta. Morda je bil v nekem obdobju in na nekaterih področjih tudi smiseln. Kljub temu pa je na način, kot se izvaja danes, precej kratkoviden in ne služi ne ženskam ne družbi.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|7. 8. 2023
Andreja Barat: Ne ženskih, v Sloveniji nujno potrebujemo moške kvote! In materinske kvote

Golobova vlada namerava, po direktivi Evropske unije, uvesti obvezne ženske kvote v vodstvenih organih podjetij v državni lasti in borznih podjetij.

Namen ženskih kvot je morda v osnovi dober in ima namen opolnomočenja žensk ter odpiranja vrat, ki so jim bila stoletja zaprta. Morda je bil v nekem obdobju in na nekaterih področjih tudi smiseln. Kljub temu pa je na način, kot se izvaja danes, precej kratkoviden in ne služi ne ženskam ne družbi.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Andreja Barat

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|5. 12. 2022
Andreja Barat: Lokalne volitve, po katerih si mora desna sredina naliti čistega vina

Drugi krog je potekal v 47 občinah. Od tega tudi v šestih od 12 mestnih občin, in sicer Mariboru, Celju, Kranju, Novi Gorici, Murski Soboti in Krškem. 42-odstotna volilna udeležba na lokalnih volitvah je najnižja v zgodovini samostojne Slovenije. Očitno je bilo državljanom za letos volitev dovolj.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Andreja Barat: Lokalne volitve, po katerih si mora desna sredina naliti čistega vina

Drugi krog je potekal v 47 občinah. Od tega tudi v šestih od 12 mestnih občin, in sicer Mariboru, Celju, Kranju, Novi Gorici, Murski Soboti in Krškem. 42-odstotna volilna udeležba na lokalnih volitvah je najnižja v zgodovini samostojne Slovenije. Očitno je bilo državljanom za letos volitev dovolj.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Andreja Barat: Lokalne volitve, po katerih si mora desna sredina naliti čistega vina

Drugi krog je potekal v 47 občinah. Od tega tudi v šestih od 12 mestnih občin, in sicer Mariboru, Celju, Kranju, Novi Gorici, Murski Soboti in Krškem. 42-odstotna volilna udeležba na lokalnih volitvah je najnižja v zgodovini samostojne Slovenije. Očitno je bilo državljanom za letos volitev dovolj.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|5. 12. 2022
Andreja Barat: Lokalne volitve, po katerih si mora desna sredina naliti čistega vina

Drugi krog je potekal v 47 občinah. Od tega tudi v šestih od 12 mestnih občin, in sicer Mariboru, Celju, Kranju, Novi Gorici, Murski Soboti in Krškem. 42-odstotna volilna udeležba na lokalnih volitvah je najnižja v zgodovini samostojne Slovenije. Očitno je bilo državljanom za letos volitev dovolj.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Andreja Barat

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|21. 11. 2022
Andreja Barat: Zmagovalci in poraženci lokalnih volitev 2022

Včerajšnje lokalne volitve niso bile tako razburkane kot tiste leta 2018 niti niso prinesle tako velikih sprememb. Udeležba je bila v primerjavi s prejšnjimi lokalnimi volitvami slabša, 47-odstotna. Še enkrat pa se je potrdilo dejstvo, da razmerja sil na državni ravni nimajo dosti opraviti s politiko na lokalni ravni.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Andreja Barat: Zmagovalci in poraženci lokalnih volitev 2022

Včerajšnje lokalne volitve niso bile tako razburkane kot tiste leta 2018 niti niso prinesle tako velikih sprememb. Udeležba je bila v primerjavi s prejšnjimi lokalnimi volitvami slabša, 47-odstotna. Še enkrat pa se je potrdilo dejstvo, da razmerja sil na državni ravni nimajo dosti opraviti s politiko na lokalni ravni.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Andreja Barat: Zmagovalci in poraženci lokalnih volitev 2022

Včerajšnje lokalne volitve niso bile tako razburkane kot tiste leta 2018 niti niso prinesle tako velikih sprememb. Udeležba je bila v primerjavi s prejšnjimi lokalnimi volitvami slabša, 47-odstotna. Še enkrat pa se je potrdilo dejstvo, da razmerja sil na državni ravni nimajo dosti opraviti s politiko na lokalni ravni.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|21. 11. 2022
Andreja Barat: Zmagovalci in poraženci lokalnih volitev 2022

Včerajšnje lokalne volitve niso bile tako razburkane kot tiste leta 2018 niti niso prinesle tako velikih sprememb. Udeležba je bila v primerjavi s prejšnjimi lokalnimi volitvami slabša, 47-odstotna. Še enkrat pa se je potrdilo dejstvo, da razmerja sil na državni ravni nimajo dosti opraviti s politiko na lokalni ravni.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Andreja Barat

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 8. 2022
Andreja Barat: Poletje v Svobodi!

Pa smo dočakali prve poteze naše nove vlade, če odmislimo poziranje in brezplačne zdravstvene nasvete. (Res je imel potem NIJZ nekaj pripomb, ampak ne bodimo malenkostni.)

Družbeno-politično dogajanje v tem poletju bi lahko za tiste, ki jim je prevroče za branje, na kratko povzeli v naslednjih besedah: višji davki – nižje plače – zadovoljni sindikati – preobrazba nevladnikov v vladnike – medijski servis 1A .

Andreja Barat: Poletje v Svobodi!

Pa smo dočakali prve poteze naše nove vlade, če odmislimo poziranje in brezplačne zdravstvene nasvete. (Res je imel potem NIJZ nekaj pripomb, ampak ne bodimo malenkostni.)

Družbeno-politično dogajanje v tem poletju bi lahko za tiste, ki jim je prevroče za branje, na kratko povzeli v naslednjih besedah: višji davki – nižje plače – zadovoljni sindikati – preobrazba nevladnikov v vladnike – medijski servis 1A .

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Andreja Barat: Poletje v Svobodi!

Pa smo dočakali prve poteze naše nove vlade, če odmislimo poziranje in brezplačne zdravstvene nasvete. (Res je imel potem NIJZ nekaj pripomb, ampak ne bodimo malenkostni.)

Družbeno-politično dogajanje v tem poletju bi lahko za tiste, ki jim je prevroče za branje, na kratko povzeli v naslednjih besedah: višji davki – nižje plače – zadovoljni sindikati – preobrazba nevladnikov v vladnike – medijski servis 1A .

VEČ ...|8. 8. 2022
Andreja Barat: Poletje v Svobodi!

Pa smo dočakali prve poteze naše nove vlade, če odmislimo poziranje in brezplačne zdravstvene nasvete. (Res je imel potem NIJZ nekaj pripomb, ampak ne bodimo malenkostni.)

Družbeno-politično dogajanje v tem poletju bi lahko za tiste, ki jim je prevroče za branje, na kratko povzeli v naslednjih besedah: višji davki – nižje plače – zadovoljni sindikati – preobrazba nevladnikov v vladnike – medijski servis 1A .

Andreja Barat

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|17. 8. 2020
Demokracija za telebane: Kako jo razložiti petkovim kolesarjem?

Beseda demokracija je danes zelo priljubljena. Njen pomen je tako pozitiven in njena avreola tako nedotakljiva, da se jo da zelo lepo uporabiti.Politiki vseh barv zelo radi operirajo tako z njo kot njenimi izpeljankami in redko kateri predvolilni slogan mine brez nje. Nadvse lepo se poda tudi na raznorazne transparente. Vsak bi si jo rad lastil, jo odrekal drugim, večina pa nas ima težave pri njenem izvajanju in spoštovanju v praksi.

Demokracija za telebane: Kako jo razložiti petkovim kolesarjem?

Beseda demokracija je danes zelo priljubljena. Njen pomen je tako pozitiven in njena avreola tako nedotakljiva, da se jo da zelo lepo uporabiti.Politiki vseh barv zelo radi operirajo tako z njo kot njenimi izpeljankami in redko kateri predvolilni slogan mine brez nje. Nadvse lepo se poda tudi na raznorazne transparente. Vsak bi si jo rad lastil, jo odrekal drugim, večina pa nas ima težave pri njenem izvajanju in spoštovanju v praksi.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Demokracija za telebane: Kako jo razložiti petkovim kolesarjem?
Beseda demokracija je danes zelo priljubljena. Njen pomen je tako pozitiven in njena avreola tako nedotakljiva, da se jo da zelo lepo uporabiti.Politiki vseh barv zelo radi operirajo tako z njo kot njenimi izpeljankami in redko kateri predvolilni slogan mine brez nje. Nadvse lepo se poda tudi na raznorazne transparente. Vsak bi si jo rad lastil, jo odrekal drugim, večina pa nas ima težave pri njenem izvajanju in spoštovanju v praksi.
VEČ ...|17. 8. 2020
Demokracija za telebane: Kako jo razložiti petkovim kolesarjem?
Beseda demokracija je danes zelo priljubljena. Njen pomen je tako pozitiven in njena avreola tako nedotakljiva, da se jo da zelo lepo uporabiti.Politiki vseh barv zelo radi operirajo tako z njo kot njenimi izpeljankami in redko kateri predvolilni slogan mine brez nje. Nadvse lepo se poda tudi na raznorazne transparente. Vsak bi si jo rad lastil, jo odrekal drugim, večina pa nas ima težave pri njenem izvajanju in spoštovanju v praksi.

Andreja Barat

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|3. 8. 2020
Andreja Barat: Ubogi in zatirani slovenski mediji

V zadnjih mesecih bralec, poslušalec ali gledalec naših osrednjih medijev zlahka dobi vtis, da ti svoje delo opravljajo v izjemno težkih pogojih, v skrivnih bunkerjih, pod krinko in v stalni nevarnosti

Andreja Barat: Ubogi in zatirani slovenski mediji

V zadnjih mesecih bralec, poslušalec ali gledalec naših osrednjih medijev zlahka dobi vtis, da ti svoje delo opravljajo v izjemno težkih pogojih, v skrivnih bunkerjih, pod krinko in v stalni nevarnosti

komentar

Komentar Domovina.je

Andreja Barat: Ubogi in zatirani slovenski mediji
V zadnjih mesecih bralec, poslušalec ali gledalec naših osrednjih medijev zlahka dobi vtis, da ti svoje delo opravljajo v izjemno težkih pogojih, v skrivnih bunkerjih, pod krinko in v stalni nevarnosti
VEČ ...|3. 8. 2020
Andreja Barat: Ubogi in zatirani slovenski mediji
V zadnjih mesecih bralec, poslušalec ali gledalec naših osrednjih medijev zlahka dobi vtis, da ti svoje delo opravljajo v izjemno težkih pogojih, v skrivnih bunkerjih, pod krinko in v stalni nevarnosti

Andreja Barat

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 2. 2019
Je Slovenska Cerkev zrela za soočenje z zlorabami v lastnih vrstah

Tokratni komentar je pripravila Andreja Barat.

Je Slovenska Cerkev zrela za soočenje z zlorabami v lastnih vrstah

Tokratni komentar je pripravila Andreja Barat.

politikakomentar

Komentar Domovina.je

Je Slovenska Cerkev zrela za soočenje z zlorabami v lastnih vrstah
Tokratni komentar je pripravila Andreja Barat.
VEČ ...|25. 2. 2019
Je Slovenska Cerkev zrela za soočenje z zlorabami v lastnih vrstah
Tokratni komentar je pripravila Andreja Barat.

Andreja Barat

politikakomentar

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 10. 2025
Ustavni sodnik dr. Klemen Jaklič o novih ustavnih sodnikih, pravosodju, dronih in volitvah

Spregovoril je o nedavno imenovanih novih ustavnih sodnikih, vlogi ustavnega sodišča danes pa tudi o potrebnih spremembah na področju pravosodja. Zanimale nas so še skrbi, ki lahko vplivajo na demokratičen proces volitev in kako problematična je umetna inteligenca. 

Ustavni sodnik dr. Klemen Jaklič o novih ustavnih sodnikih, pravosodju, dronih in volitvah

Spregovoril je o nedavno imenovanih novih ustavnih sodnikih, vlogi ustavnega sodišča danes pa tudi o potrebnih spremembah na področju pravosodja. Zanimale nas so še skrbi, ki lahko vplivajo na demokratičen proces volitev in kako problematična je umetna inteligenca. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politikasvpmjakličustavno sodiščepravosodjevolitve

Svetovalnica

VEČ ...|21. 10. 2025
Sadno drevje

Kako poskrbimo za sadna drevesa pred zimo, kdaj načrtujemo zasaditev sadnih dreves, kako pripravimo zemljo preden se lotimo zasaditve, kako je z gnojenjem in obrezovanjem? To je le nekaj namigov in vprašanj, o katerih je spregovoril strokovnjak za sadjarstvo, Matjaž Maležič. Svoja vprašanja ste lahko zastavili tudi vi.

Sadno drevje

Kako poskrbimo za sadna drevesa pred zimo, kdaj načrtujemo zasaditev sadnih dreves, kako pripravimo zemljo preden se lotimo zasaditve, kako je z gnojenjem in obrezovanjem? To je le nekaj namigov in vprašanj, o katerih je spregovoril strokovnjak za sadjarstvo, Matjaž Maležič. Svoja vprašanja ste lahko zastavili tudi vi.

Slavi Košir

svetovanje

Komentar tedna

VEČ ...|17. 10. 2025
Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Alenka Puhar

komentar

Doživetja narave

VEČ ...|17. 10. 2025
Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Za življenje

VEČ ...|18. 10. 2025
O vlogi žene v družini

V tokratni oddaji Za življenje je bil z nami logoterapevt Matic Vidic, ki je spregovoril o vlogi žene v družini. 

O vlogi žene v družini

V tokratni oddaji Za življenje je bil z nami logoterapevt Matic Vidic, ki je spregovoril o vlogi žene v družini. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 10. 2025
Razstava: Razkošje grofov Szapary ob 70 letnici Pomurskega muzeja Murska Sobota

V sredo 22. oktobra ob 18h bodo v Murski Soboti v tamkajšnjem Pomurskem muzeju odprli osrednjo razstavo z naslovom Razkošje grofov Szapary (Sapári), s katero bodo obeležili letošnjo 70-letnico delovanja. Prvič bodo skupaj predstavili kose izvirne opreme soboškega gradu, ki so bili razprodani na dražbi pred več kot 90 leti. 

Razstava: Razkošje grofov Szapary ob 70 letnici Pomurskega muzeja Murska Sobota

V sredo 22. oktobra ob 18h bodo v Murski Soboti v tamkajšnjem Pomurskem muzeju odprli osrednjo razstavo z naslovom Razkošje grofov Szapary (Sapári), s katero bodo obeležili letošnjo 70-letnico delovanja. Prvič bodo skupaj predstavili kose izvirne opreme soboškega gradu, ki so bili razprodani na dražbi pred več kot 90 leti. 

Jože Bartolj

kulturaTamara AndrejekRazkošje grofov SzaparyPomurski muzej Murska sobota

Spominjamo se

VEČ ...|21. 10. 2025
Spominjamo se dne 21. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 21. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|21. 10. 2025
Skorja pri potici odstopa

Poslušalki se pri peki orehove in pehtranove potice zgodi, da ji skorja zgoraj odstopi. V potici sicer ni kakšne luknje. Sestra Nikolina meni, da je po vsej verjetnosti potica pred peko preveč oziroma predolgo vzhajala. Že če vzhaja pet ali deset minut dlje, se skorjica  kruši oziroma odpada. Če pa je potica vzhajala premalo časa, se pojavijo luknje. Oglasila se je poslušalka, ki potico, takoj ko jo zavije, da v pečico pri 50 stopinjah. Ko lučka ugane, temperaturo poviša za deset stopinj in tako povečuje do 160 stopinj. Nato jo peče toliko časa, da je skorja pečena - pri tem ne gleda na uro. Nato pečico izklopi, potico vzame ven, jo obrne na desko, pokrije z mokro, vlažno krpo in pokrije s pekačem, da se ohladi. Prav tako v nadev ne daje snega, ampak samo beljake. Poslušalec pa je povedal, da testa ne smemo pretanko zvaljati (glede na količino in gostoto nadeva). Prav tako moramo po njegovih besedah paziti pri dolžini vzhajanja potice. Samo testo vzhaja dobro uro, potica (že z nadevom) pa še pol ure. Pečeno, po nasvetih sestre Nikoline, pokrije s polivinil vrečko. Tako ohrani svežino še 10 dni.

Skorja pri potici odstopa

Poslušalki se pri peki orehove in pehtranove potice zgodi, da ji skorja zgoraj odstopi. V potici sicer ni kakšne luknje. Sestra Nikolina meni, da je po vsej verjetnosti potica pred peko preveč oziroma predolgo vzhajala. Že če vzhaja pet ali deset minut dlje, se skorjica  kruši oziroma odpada. Če pa je potica vzhajala premalo časa, se pojavijo luknje. Oglasila se je poslušalka, ki potico, takoj ko jo zavije, da v pečico pri 50 stopinjah. Ko lučka ugane, temperaturo poviša za deset stopinj in tako povečuje do 160 stopinj. Nato jo peče toliko časa, da je skorja pečena - pri tem ne gleda na uro. Nato pečico izklopi, potico vzame ven, jo obrne na desko, pokrije z mokro, vlažno krpo in pokrije s pekačem, da se ohladi. Prav tako v nadev ne daje snega, ampak samo beljake. Poslušalec pa je povedal, da testa ne smemo pretanko zvaljati (glede na količino in gostoto nadeva). Prav tako moramo po njegovih besedah paziti pri dolžini vzhajanja potice. Samo testo vzhaja dobro uro, potica (že z nadevom) pa še pol ure. Pečeno, po nasvetih sestre Nikoline, pokrije s polivinil vrečko. Tako ohrani svežino še 10 dni.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 10. 2025
Odkritje, ki razkriva neznano poglavje evropske prazgodovine

Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec

Odkritje, ki razkriva neznano poglavje evropske prazgodovine

Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec

Nataša Ličen

dediščinazgodovina