Svetovalnica

VEČ ...|8. 7. 2020
Poletno sajenje

Nekatere gredice v naših vrtovih se bodo izpraznile, zdaj je zato čas, da ponovno posadimo korenje, rdečo peso, fižol ... Nekaj nasvetov za poletno sajenje in odgovore na vaša vprašanja je z nami delila Fanči Perdih.

Poletno sajenje

Nekatere gredice v naših vrtovih se bodo izpraznile, zdaj je zato čas, da ponovno posadimo korenje, rdečo peso, fižol ... Nekaj nasvetov za poletno sajenje in odgovore na vaša vprašanja je z nami delila Fanči Perdih.

svetovanjevrtdom

Svetovalnica

Poletno sajenje
Nekatere gredice v naših vrtovih se bodo izpraznile, zdaj je zato čas, da ponovno posadimo korenje, rdečo peso, fižol ... Nekaj nasvetov za poletno sajenje in odgovore na vaša vprašanja je z nami delila Fanči Perdih.
VEČ ...|8. 7. 2020
Poletno sajenje
Nekatere gredice v naših vrtovih se bodo izpraznile, zdaj je zato čas, da ponovno posadimo korenje, rdečo peso, fižol ... Nekaj nasvetov za poletno sajenje in odgovore na vaša vprašanja je z nami delila Fanči Perdih.

Slavi Košir

svetovanjevrtdom

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 7. 2020
Je dopustovanje v tujini varno?

Nekateri Slovenci so se odločili za dopustovanje v tujini. Konzorcij turističnih agencij Palma, Kompas in Relax so goste z letali popeljali v Dubrovnik in na deset grških otokov. Razmere so za zdaj tam stabilne, kljub temu pa vodja konzularne službe na ministrstvu za zunanje zadeve Andrej Šter med obiskom tujine priporoča samozaščitno ravnanje in spremljanje informacij.

Je dopustovanje v tujini varno?

Nekateri Slovenci so se odločili za dopustovanje v tujini. Konzorcij turističnih agencij Palma, Kompas in Relax so goste z letali popeljali v Dubrovnik in na deset grških otokov. Razmere so za zdaj tam stabilne, kljub temu pa vodja konzularne službe na ministrstvu za zunanje zadeve Andrej Šter med obiskom tujine priporoča samozaščitno ravnanje in spremljanje informacij.

infokoronavirusdružba

Informativni prispevki

Je dopustovanje v tujini varno?
Nekateri Slovenci so se odločili za dopustovanje v tujini. Konzorcij turističnih agencij Palma, Kompas in Relax so goste z letali popeljali v Dubrovnik in na deset grških otokov. Razmere so za zdaj tam stabilne, kljub temu pa vodja konzularne službe na ministrstvu za zunanje zadeve Andrej Šter med obiskom tujine priporoča samozaščitno ravnanje in spremljanje informacij.
VEČ ...|8. 7. 2020
Je dopustovanje v tujini varno?
Nekateri Slovenci so se odločili za dopustovanje v tujini. Konzorcij turističnih agencij Palma, Kompas in Relax so goste z letali popeljali v Dubrovnik in na deset grških otokov. Razmere so za zdaj tam stabilne, kljub temu pa vodja konzularne službe na ministrstvu za zunanje zadeve Andrej Šter med obiskom tujine priporoča samozaščitno ravnanje in spremljanje informacij.

Andrej Šinko

infokoronavirusdružba

Svetovalnica

VEČ ...|7. 7. 2020
Življenje v študentskih domovih v času epidemije in po njej

Tokrat smo se lotili izzivov, s katerimi so soočeni študenti, ki bivajo v študentskih domovih. Kakšne omejitve so zaradi epidemije veljale do zdaj in kako se pripravljajo na novo študijsko leto? Kaj čaka bodoče študente, ki bodo iskali sobe v prihajajočem študijskem letu? Naš gost je bil Igor Brlec iz Javnega zavoda Študentski dom Ljubljana.

Življenje v študentskih domovih v času epidemije in po njej

Tokrat smo se lotili izzivov, s katerimi so soočeni študenti, ki bivajo v študentskih domovih. Kakšne omejitve so zaradi epidemije veljale do zdaj in kako se pripravljajo na novo študijsko leto? Kaj čaka bodoče študente, ki bodo iskali sobe v prihajajočem študijskem letu? Naš gost je bil Igor Brlec iz Javnega zavoda Študentski dom Ljubljana.

svetovanjemladiizobraževanje

Svetovalnica

Življenje v študentskih domovih v času epidemije in po njej
Tokrat smo se lotili izzivov, s katerimi so soočeni študenti, ki bivajo v študentskih domovih. Kakšne omejitve so zaradi epidemije veljale do zdaj in kako se pripravljajo na novo študijsko leto? Kaj čaka bodoče študente, ki bodo iskali sobe v prihajajočem študijskem letu? Naš gost je bil Igor Brlec iz Javnega zavoda Študentski dom Ljubljana.
VEČ ...|7. 7. 2020
Življenje v študentskih domovih v času epidemije in po njej
Tokrat smo se lotili izzivov, s katerimi so soočeni študenti, ki bivajo v študentskih domovih. Kakšne omejitve so zaradi epidemije veljale do zdaj in kako se pripravljajo na novo študijsko leto? Kaj čaka bodoče študente, ki bodo iskali sobe v prihajajočem študijskem letu? Naš gost je bil Igor Brlec iz Javnega zavoda Študentski dom Ljubljana.

Nataša Ličen

svetovanjemladiizobraževanje

Pogovor o

VEČ ...|1. 7. 2020
Bo Trumpu uspelo osvojiti še en mandat?

Pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v Združenih državah Amerike smo govorili o soočenju z novim koronavirusom, protestih proti policijskem nasilju in kampanji pred volitvami. V studiu sta bila politični analitik dr. Bogomil Ferfila in sociolog dr. Matevž Tomšič.

Bo Trumpu uspelo osvojiti še en mandat?

Pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v Združenih državah Amerike smo govorili o soočenju z novim koronavirusom, protestih proti policijskem nasilju in kampanji pred volitvami. V studiu sta bila politični analitik dr. Bogomil Ferfila in sociolog dr. Matevž Tomšič.

politikaAmerikaZDAsocialavolitve

Pogovor o

Bo Trumpu uspelo osvojiti še en mandat?
Pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v Združenih državah Amerike smo govorili o soočenju z novim koronavirusom, protestih proti policijskem nasilju in kampanji pred volitvami. V studiu sta bila politični analitik dr. Bogomil Ferfila in sociolog dr. Matevž Tomšič.
VEČ ...|1. 7. 2020
Bo Trumpu uspelo osvojiti še en mandat?
Pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v Združenih državah Amerike smo govorili o soočenju z novim koronavirusom, protestih proti policijskem nasilju in kampanji pred volitvami. V studiu sta bila politični analitik dr. Bogomil Ferfila in sociolog dr. Matevž Tomšič.

Andrej Šinko

politikaAmerikaZDAsocialavolitve

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|28. 6. 2020
Predstavitev življenja gibanja fokolarov v ZDA

Gosta oddaje sta bila Katarina in Marko Nzobandora, ki sta predstavila življenje gibanja fokolarov v ZDA, kjer sta s svojo družino preživela dobra dva meseca.

Predstavitev življenja gibanja fokolarov v ZDA

Gosta oddaje sta bila Katarina in Marko Nzobandora, ki sta predstavila življenje gibanja fokolarov v ZDA, kjer sta s svojo družino preživela dobra dva meseca.

družbapogovorgibanje fokolarov

Iz življenja vesoljne Cerkve

Predstavitev življenja gibanja fokolarov v ZDA
Gosta oddaje sta bila Katarina in Marko Nzobandora, ki sta predstavila življenje gibanja fokolarov v ZDA, kjer sta s svojo družino preživela dobra dva meseca.
VEČ ...|28. 6. 2020
Predstavitev življenja gibanja fokolarov v ZDA
Gosta oddaje sta bila Katarina in Marko Nzobandora, ki sta predstavila življenje gibanja fokolarov v ZDA, kjer sta s svojo družino preživela dobra dva meseca.

Marta Jerebič

družbapogovorgibanje fokolarov

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|22. 6. 2020
Zdaj smo poželi, bodimo veseli

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj odlomkov s srečanj ljudskih pevcev Eno pesem peti, iz leta 2010, 2011 in 2012. Prireditev je vsako leto v dveh delih potekala konec marca in v začetku aprila na Keblju, dan pozneje pa v Gorenju.

Zdaj smo poželi, bodimo veseli

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj odlomkov s srečanj ljudskih pevcev Eno pesem peti, iz leta 2010, 2011 in 2012. Prireditev je vsako leto v dveh delih potekala konec marca in v začetku aprila na Keblju, dan pozneje pa v Gorenju.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Zdaj smo poželi, bodimo veseli
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj odlomkov s srečanj ljudskih pevcev Eno pesem peti, iz leta 2010, 2011 in 2012. Prireditev je vsako leto v dveh delih potekala konec marca in v začetku aprila na Keblju, dan pozneje pa v Gorenju.
VEČ ...|22. 6. 2020
Zdaj smo poželi, bodimo veseli
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj odlomkov s srečanj ljudskih pevcev Eno pesem peti, iz leta 2010, 2011 in 2012. Prireditev je vsako leto v dveh delih potekala konec marca in v začetku aprila na Keblju, dan pozneje pa v Gorenju.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|21. 6. 2020
Priprave na veroučno leto in duhovne vaje za otroke

V tokratni oddaji ste slišali, kako se Slovenski katehetski urad pripravlja na novo veroučno leto in kakšne duhovne vaje ponuja otroški počitniški program EDEN, ki se zdaj iz Kanjega dola seli v Stično.

Priprave na veroučno leto in duhovne vaje za otroke

V tokratni oddaji ste slišali, kako se Slovenski katehetski urad pripravlja na novo veroučno leto in kakšne duhovne vaje ponuja otroški počitniški program EDEN, ki se zdaj iz Kanjega dola seli v Stično.

duhovnostcerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

Priprave na veroučno leto in duhovne vaje za otroke
V tokratni oddaji ste slišali, kako se Slovenski katehetski urad pripravlja na novo veroučno leto in kakšne duhovne vaje ponuja otroški počitniški program EDEN, ki se zdaj iz Kanjega dola seli v Stično.
VEČ ...|21. 6. 2020
Priprave na veroučno leto in duhovne vaje za otroke
V tokratni oddaji ste slišali, kako se Slovenski katehetski urad pripravlja na novo veroučno leto in kakšne duhovne vaje ponuja otroški počitniški program EDEN, ki se zdaj iz Kanjega dola seli v Stično.

Marta Jerebič

duhovnostcerkev

Moja zgodba

VEČ ...|21. 6. 2020
O knjigi Partizani Jožeta Pirjevca

V oddaji Moja zgodba je bil z nami dr. Jože Dežman s katerim smo prelistali novo knjigo dr. Jožeta Pirjevca Partizani. Kaj omenjena knjiga prinaša novega in ali bomo na partizane še gledali kot do zdaj, sta le dve vprašanji, ki se nam zastavljata ob listanju obsežne monografije Cankarjeve založbe. Prvi vtis je, da Pirjevcu partizani in njihovi nasledniki, zaradi objavljenega ne bodo ploskali ...

O knjigi Partizani Jožeta Pirjevca

V oddaji Moja zgodba je bil z nami dr. Jože Dežman s katerim smo prelistali novo knjigo dr. Jožeta Pirjevca Partizani. Kaj omenjena knjiga prinaša novega in ali bomo na partizane še gledali kot do zdaj, sta le dve vprašanji, ki se nam zastavljata ob listanju obsežne monografije Cankarjeve založbe. Prvi vtis je, da Pirjevcu partizani in njihovi nasledniki, zaradi objavljenega ne bodo ploskali ...

Jože Pirjevec partizani

Moja zgodba

O knjigi Partizani Jožeta Pirjevca
V oddaji Moja zgodba je bil z nami dr. Jože Dežman s katerim smo prelistali novo knjigo dr. Jožeta Pirjevca Partizani. Kaj omenjena knjiga prinaša novega in ali bomo na partizane še gledali kot do zdaj, sta le dve vprašanji, ki se nam zastavljata ob listanju obsežne monografije Cankarjeve založbe. Prvi vtis je, da Pirjevcu partizani in njihovi nasledniki, zaradi objavljenega ne bodo ploskali ...
VEČ ...|21. 6. 2020
O knjigi Partizani Jožeta Pirjevca
V oddaji Moja zgodba je bil z nami dr. Jože Dežman s katerim smo prelistali novo knjigo dr. Jožeta Pirjevca Partizani. Kaj omenjena knjiga prinaša novega in ali bomo na partizane še gledali kot do zdaj, sta le dve vprašanji, ki se nam zastavljata ob listanju obsežne monografije Cankarjeve založbe. Prvi vtis je, da Pirjevcu partizani in njihovi nasledniki, zaradi objavljenega ne bodo ploskali ...

Jože Bartolj

Jože Pirjevec partizani

Svetovalnica

VEČ ...|15. 6. 2020
Ortodontsko zdravljenje

Naša gostja je bila zobozdravnica Aleksandra Križaj Dumič. Tema pogovora je bila ortodontsko zdravljenje. Čeprav se zdi, da je zobni aparat neka modna muha, še zdaleč ne gre za to, posledice nepravilne rasti zob so lahko hude.

Ortodontsko zdravljenje

Naša gostja je bila zobozdravnica Aleksandra Križaj Dumič. Tema pogovora je bila ortodontsko zdravljenje. Čeprav se zdi, da je zobni aparat neka modna muha, še zdaleč ne gre za to, posledice nepravilne rasti zob so lahko hude.

pogovorzdravstvo

Svetovalnica

Ortodontsko zdravljenje
Naša gostja je bila zobozdravnica Aleksandra Križaj Dumič. Tema pogovora je bila ortodontsko zdravljenje. Čeprav se zdi, da je zobni aparat neka modna muha, še zdaleč ne gre za to, posledice nepravilne rasti zob so lahko hude.
VEČ ...|15. 6. 2020
Ortodontsko zdravljenje
Naša gostja je bila zobozdravnica Aleksandra Križaj Dumič. Tema pogovora je bila ortodontsko zdravljenje. Čeprav se zdi, da je zobni aparat neka modna muha, še zdaleč ne gre za to, posledice nepravilne rasti zob so lahko hude.

Tanja Dominko

pogovorzdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 6. 2020
Komentator Peter Merše o protestih zaradi policijskega nasilja in rasizma v ZDA

ZDA so zajeli protesti proti rasizmu in policijskemu nasilju. Sprožila jih je smrt temnopoltega Georgea Floyda med nedavno aretacijo. Poklicali smo komentatorja Petra Meršeta, ki trenutne razmere čez veliko lužo spremlja za spletni portal Domovina.je.

Komentator Peter Merše o protestih zaradi policijskega nasilja in rasizma v ZDA

ZDA so zajeli protesti proti rasizmu in policijskemu nasilju. Sprožila jih je smrt temnopoltega Georgea Floyda med nedavno aretacijo. Poklicali smo komentatorja Petra Meršeta, ki trenutne razmere čez veliko lužo spremlja za spletni portal Domovina.je.

infopogovorpolitikadružba

Informativni prispevki

Komentator Peter Merše o protestih zaradi policijskega nasilja in rasizma v ZDA
ZDA so zajeli protesti proti rasizmu in policijskemu nasilju. Sprožila jih je smrt temnopoltega Georgea Floyda med nedavno aretacijo. Poklicali smo komentatorja Petra Meršeta, ki trenutne razmere čez veliko lužo spremlja za spletni portal Domovina.je.
VEČ ...|11. 6. 2020
Komentator Peter Merše o protestih zaradi policijskega nasilja in rasizma v ZDA
ZDA so zajeli protesti proti rasizmu in policijskemu nasilju. Sprožila jih je smrt temnopoltega Georgea Floyda med nedavno aretacijo. Poklicali smo komentatorja Petra Meršeta, ki trenutne razmere čez veliko lužo spremlja za spletni portal Domovina.je.

Helena Križnik

infopogovorpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|7. 6. 2020
Jože Dežman o knjigah Don Camillo in Peppone

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dr. Jožetu Dežmanu, ki je spregovoril o knjigah pod skupnim naslovom Don Camillo in Peppone. V knjigah spoznavamo zapleten odnos vaškega župnika in komunističnega župana v časih neposredno po drugi svetovni vojni na severu Italije. Zgodbe še zdaleč niso samo humoristične, ampak zastavljajo nekatera temeljna vprašanja o svobodi, veri in vesti v času hladne vojne. Za nas pa so zanimive tudi zato, ker so se dogajale v naši neposredni (demokratični) soseščini.

Jože Dežman o knjigah Don Camillo in Peppone

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dr. Jožetu Dežmanu, ki je spregovoril o knjigah pod skupnim naslovom Don Camillo in Peppone. V knjigah spoznavamo zapleten odnos vaškega župnika in komunističnega župana v časih neposredno po drugi svetovni vojni na severu Italije. Zgodbe še zdaleč niso samo humoristične, ampak zastavljajo nekatera temeljna vprašanja o svobodi, veri in vesti v času hladne vojne. Za nas pa so zanimive tudi zato, ker so se dogajale v naši neposredni (demokratični) soseščini.

pogovorspominDon Camillo in Peppone

Moja zgodba

Jože Dežman o knjigah Don Camillo in Peppone
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dr. Jožetu Dežmanu, ki je spregovoril o knjigah pod skupnim naslovom Don Camillo in Peppone. V knjigah spoznavamo zapleten odnos vaškega župnika in komunističnega župana v časih neposredno po drugi svetovni vojni na severu Italije. Zgodbe še zdaleč niso samo humoristične, ampak zastavljajo nekatera temeljna vprašanja o svobodi, veri in vesti v času hladne vojne. Za nas pa so zanimive tudi zato, ker so se dogajale v naši neposredni (demokratični) soseščini.
VEČ ...|7. 6. 2020
Jože Dežman o knjigah Don Camillo in Peppone
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dr. Jožetu Dežmanu, ki je spregovoril o knjigah pod skupnim naslovom Don Camillo in Peppone. V knjigah spoznavamo zapleten odnos vaškega župnika in komunističnega župana v časih neposredno po drugi svetovni vojni na severu Italije. Zgodbe še zdaleč niso samo humoristične, ampak zastavljajo nekatera temeljna vprašanja o svobodi, veri in vesti v času hladne vojne. Za nas pa so zanimive tudi zato, ker so se dogajale v naši neposredni (demokratični) soseščini.

Jože Bartolj

pogovorspominDon Camillo in Peppone

Duhovna misel

VEČ ...|26. 5. 2020
Vse od tebe

Razodel sem tvoje ime ljudem, ki si mi jih dal od sveta. Tvoji so bili, pa si jih dal meni in so se držali tvoje besede. Zdaj vedo, da je vse, kar si mi dal, od tebe.(Jn 17, 6-7)

Vse od tebe

Razodel sem tvoje ime ljudem, ki si mi jih dal od sveta. Tvoji so bili, pa si jih dal meni in so se držali tvoje besede. Zdaj vedo, da je vse, kar si mi dal, od tebe.(Jn 17, 6-7)

duhovnost

Duhovna misel

Vse od tebe
Razodel sem tvoje ime ljudem, ki si mi jih dal od sveta. Tvoji so bili, pa si jih dal meni in so se držali tvoje besede. Zdaj vedo, da je vse, kar si mi dal, od tebe.(Jn 17, 6-7)
VEČ ...|26. 5. 2020
Vse od tebe
Razodel sem tvoje ime ljudem, ki si mi jih dal od sveta. Tvoji so bili, pa si jih dal meni in so se držali tvoje besede. Zdaj vedo, da je vse, kar si mi dal, od tebe.(Jn 17, 6-7)

Gregor Čušin

duhovnost

Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 5. 2020
Aleš Meden: Tretji protikoronaski paket zagotavlja, da se nam življenjski standard ne bo poslabšal

Malce si lahko oddahnemo. Bitka s koronavirusom je zaenkrat dobljena, kako je z vojno, bo pokazal čas. Državljani Slovenije, zlasti junaški zdravstveni delavci, pod taktirko Janševe vlade, smo se odrezali sijajno. Zdaj se bo treba posvetiti izključno reševanju gospodarstva, ki se je znašlo v hudih škripcih, ker je pandemija državo za nekaj časa popolnoma ohromila.Celoten komentar, ki ga je napisal Aleš Meden, prebral pa Jože Bartolj, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Aleš Meden: Tretji protikoronaski paket zagotavlja, da se nam življenjski standard ne bo poslabšal

Malce si lahko oddahnemo. Bitka s koronavirusom je zaenkrat dobljena, kako je z vojno, bo pokazal čas. Državljani Slovenije, zlasti junaški zdravstveni delavci, pod taktirko Janševe vlade, smo se odrezali sijajno. Zdaj se bo treba posvetiti izključno reševanju gospodarstva, ki se je znašlo v hudih škripcih, ker je pandemija državo za nekaj časa popolnoma ohromila.Celoten komentar, ki ga je napisal Aleš Meden, prebral pa Jože Bartolj, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

družbakoronaviruskomentarpolitika

Komentar Domovina.je

Aleš Meden: Tretji protikoronaski paket zagotavlja, da se nam življenjski standard ne bo poslabšal
Malce si lahko oddahnemo. Bitka s koronavirusom je zaenkrat dobljena, kako je z vojno, bo pokazal čas. Državljani Slovenije, zlasti junaški zdravstveni delavci, pod taktirko Janševe vlade, smo se odrezali sijajno. Zdaj se bo treba posvetiti izključno reševanju gospodarstva, ki se je znašlo v hudih škripcih, ker je pandemija državo za nekaj časa popolnoma ohromila.Celoten komentar, ki ga je napisal Aleš Meden, prebral pa Jože Bartolj, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
VEČ ...|25. 5. 2020
Aleš Meden: Tretji protikoronaski paket zagotavlja, da se nam življenjski standard ne bo poslabšal
Malce si lahko oddahnemo. Bitka s koronavirusom je zaenkrat dobljena, kako je z vojno, bo pokazal čas. Državljani Slovenije, zlasti junaški zdravstveni delavci, pod taktirko Janševe vlade, smo se odrezali sijajno. Zdaj se bo treba posvetiti izključno reševanju gospodarstva, ki se je znašlo v hudih škripcih, ker je pandemija državo za nekaj časa popolnoma ohromila.Celoten komentar, ki ga je napisal Aleš Meden, prebral pa Jože Bartolj, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Aleš Meden

družbakoronaviruskomentarpolitika

Duhovna misel

VEČ ...|23. 5. 2020
Prošnje k Očetu

Do zdaj niste ničesar prosili v mojem imenu. Prosite in boste prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno.(Jn 16, 24)

Prošnje k Očetu

Do zdaj niste ničesar prosili v mojem imenu. Prosite in boste prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno.(Jn 16, 24)

duhovnost

Duhovna misel

Prošnje k Očetu
Do zdaj niste ničesar prosili v mojem imenu. Prosite in boste prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno.(Jn 16, 24)
VEČ ...|23. 5. 2020
Prošnje k Očetu
Do zdaj niste ničesar prosili v mojem imenu. Prosite in boste prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno.(Jn 16, 24)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|22. 5. 2020
Gre za vero. Stanje duha. Srca.

Tudi vi ste zdaj žalostni; toda spet vas bom videl in vaše srce se bo veselilo in vašega veselja vam nihče ne bo vzel.(Jn 16, 22)

Gre za vero. Stanje duha. Srca.

Tudi vi ste zdaj žalostni; toda spet vas bom videl in vaše srce se bo veselilo in vašega veselja vam nihče ne bo vzel.(Jn 16, 22)

duhovnost

Duhovna misel

Gre za vero. Stanje duha. Srca.
Tudi vi ste zdaj žalostni; toda spet vas bom videl in vaše srce se bo veselilo in vašega veselja vam nihče ne bo vzel.(Jn 16, 22)
VEČ ...|22. 5. 2020
Gre za vero. Stanje duha. Srca.
Tudi vi ste zdaj žalostni; toda spet vas bom videl in vaše srce se bo veselilo in vašega veselja vam nihče ne bo vzel.(Jn 16, 22)

Gregor Čušin

duhovnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 5. 2020
Napadi zveri terjajo zakonodajne spremembe

Ministrica dr. Aleksandro Pivec je lani pomembno prispevala k začetku reševanja škod po zvereh na domačih živalih. Pristojno ministrstvo za okolje in prostor pod prejšnjim ministrom kasneje ni opravilo obljubljenega dela in zdaj smo spet pred dejstvom masakra nad pašno živino in drobnico. In kako ministrica zdaj vidi trenutno stanje?

Napadi zveri terjajo zakonodajne spremembe

Ministrica dr. Aleksandro Pivec je lani pomembno prispevala k začetku reševanja škod po zvereh na domačih živalih. Pristojno ministrstvo za okolje in prostor pod prejšnjim ministrom kasneje ni opravilo obljubljenega dela in zdaj smo spet pred dejstvom masakra nad pašno živino in drobnico. In kako ministrica zdaj vidi trenutno stanje?

kmetijstvosvetovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Napadi zveri terjajo zakonodajne spremembe
Ministrica dr. Aleksandro Pivec je lani pomembno prispevala k začetku reševanja škod po zvereh na domačih živalih. Pristojno ministrstvo za okolje in prostor pod prejšnjim ministrom kasneje ni opravilo obljubljenega dela in zdaj smo spet pred dejstvom masakra nad pašno živino in drobnico. In kako ministrica zdaj vidi trenutno stanje?
VEČ ...|15. 5. 2020
Napadi zveri terjajo zakonodajne spremembe
Ministrica dr. Aleksandro Pivec je lani pomembno prispevala k začetku reševanja škod po zvereh na domačih živalih. Pristojno ministrstvo za okolje in prostor pod prejšnjim ministrom kasneje ni opravilo obljubljenega dela in zdaj smo spet pred dejstvom masakra nad pašno živino in drobnico. In kako ministrica zdaj vidi trenutno stanje?

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 5. 2020
Rojaki v Argentini in pandemija covid-19

Kako se je življenje v slovenski skupnosti v Argentini prilagodilo pandemiji covid-19, kako zdaj potekajo sobotne slovenske šole; utrinka iz slovenskih domov v Karapačaju in Ramos Mejiji (naši sogovorniki so bili šolski referent Zedinjene Slovenije Marcelo Brula, ena od urednic tednika Svobodna Slovenija Mariana Poznič in predsednik slovenskega doma v Karapačaju Franci Žnidar).

Rojaki v Argentini in pandemija covid-19

Kako se je življenje v slovenski skupnosti v Argentini prilagodilo pandemiji covid-19, kako zdaj potekajo sobotne slovenske šole; utrinka iz slovenskih domov v Karapačaju in Ramos Mejiji (naši sogovorniki so bili šolski referent Zedinjene Slovenije Marcelo Brula, ena od urednic tednika Svobodna Slovenija Mariana Poznič in predsednik slovenskega doma v Karapačaju Franci Žnidar).

inforojakiargentina

Slovencem po svetu in domovini

Rojaki v Argentini in pandemija covid-19
Kako se je življenje v slovenski skupnosti v Argentini prilagodilo pandemiji covid-19, kako zdaj potekajo sobotne slovenske šole; utrinka iz slovenskih domov v Karapačaju in Ramos Mejiji (naši sogovorniki so bili šolski referent Zedinjene Slovenije Marcelo Brula, ena od urednic tednika Svobodna Slovenija Mariana Poznič in predsednik slovenskega doma v Karapačaju Franci Žnidar).
VEČ ...|10. 5. 2020
Rojaki v Argentini in pandemija covid-19
Kako se je življenje v slovenski skupnosti v Argentini prilagodilo pandemiji covid-19, kako zdaj potekajo sobotne slovenske šole; utrinka iz slovenskih domov v Karapačaju in Ramos Mejiji (naši sogovorniki so bili šolski referent Zedinjene Slovenije Marcelo Brula, ena od urednic tednika Svobodna Slovenija Mariana Poznič in predsednik slovenskega doma v Karapačaju Franci Žnidar).

Matjaž Merljak

inforojakiargentina

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|7. 5. 2020
Zdaj je čas za setev in saditev kumaric

Peter Pribožič, vodja kmetijske svetovalne službe na KGZ Ptuj pravi, da bi, če bi se vzpostavil stabilen odkup, lahko skoraj 3 milijone sredstev, kolikor jih slovenska živilska podjetja namenijo nakupu kumaric v tujini, ostalo v slovenskih rokah.

Zdaj je čas za setev in saditev kumaric

Peter Pribožič, vodja kmetijske svetovalne službe na KGZ Ptuj pravi, da bi, če bi se vzpostavil stabilen odkup, lahko skoraj 3 milijone sredstev, kolikor jih slovenska živilska podjetja namenijo nakupu kumaric v tujini, ostalo v slovenskih rokah.

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zdaj je čas za setev in saditev kumaric
Peter Pribožič, vodja kmetijske svetovalne službe na KGZ Ptuj pravi, da bi, če bi se vzpostavil stabilen odkup, lahko skoraj 3 milijone sredstev, kolikor jih slovenska živilska podjetja namenijo nakupu kumaric v tujini, ostalo v slovenskih rokah.
VEČ ...|7. 5. 2020
Zdaj je čas za setev in saditev kumaric
Peter Pribožič, vodja kmetijske svetovalne službe na KGZ Ptuj pravi, da bi, če bi se vzpostavil stabilen odkup, lahko skoraj 3 milijone sredstev, kolikor jih slovenska živilska podjetja namenijo nakupu kumaric v tujini, ostalo v slovenskih rokah.

Robert Božič

Svetovalnica

VEČ ...|5. 5. 2020
Kako vstopiti v obdobje med že in še ne

Ob rahljanju ukrepov za zajezitev epidemije se počasi vrača življenje v delovne kolektive. Mnogi se vračajo z dela na daljavo ali čakanja. Kako vstopiti to obdobje med že in še ne, kaj je pomembno upoštevati s stališča vodenja in ustvarjanja odnosov, ki so bili do zdaj na daljavo? V Svetovalnici je bila z nami strokovnjakinja za krizno vodenje dr. Damjana Pondelek.

Kako vstopiti v obdobje med že in še ne

Ob rahljanju ukrepov za zajezitev epidemije se počasi vrača življenje v delovne kolektive. Mnogi se vračajo z dela na daljavo ali čakanja. Kako vstopiti to obdobje med že in še ne, kaj je pomembno upoštevati s stališča vodenja in ustvarjanja odnosov, ki so bili do zdaj na daljavo? V Svetovalnici je bila z nami strokovnjakinja za krizno vodenje dr. Damjana Pondelek.

svetovanje

Svetovalnica

Kako vstopiti v obdobje med že in še ne
Ob rahljanju ukrepov za zajezitev epidemije se počasi vrača življenje v delovne kolektive. Mnogi se vračajo z dela na daljavo ali čakanja. Kako vstopiti to obdobje med že in še ne, kaj je pomembno upoštevati s stališča vodenja in ustvarjanja odnosov, ki so bili do zdaj na daljavo? V Svetovalnici je bila z nami strokovnjakinja za krizno vodenje dr. Damjana Pondelek.
VEČ ...|5. 5. 2020
Kako vstopiti v obdobje med že in še ne
Ob rahljanju ukrepov za zajezitev epidemije se počasi vrača življenje v delovne kolektive. Mnogi se vračajo z dela na daljavo ali čakanja. Kako vstopiti to obdobje med že in še ne, kaj je pomembno upoštevati s stališča vodenja in ustvarjanja odnosov, ki so bili do zdaj na daljavo? V Svetovalnici je bila z nami strokovnjakinja za krizno vodenje dr. Damjana Pondelek.

Mateja Subotičanec

svetovanje

O klasiki drugače

VEČ ...|26. 4. 2020
Predstavitev treh poobhajilnih pesmi in odlomek iz oratorija Vstajenje Georga Friedricha Händla.

Predstavili smo nekaj poobhajilnih pesmi (Molim te ponižno, Ave verum corpus in Zdaj, o duša moja, pevaj) in poslušali prvi del oratorija Vstajenje, ki ga je napisal skladatelj Georg Friedrich Händel.

Predstavitev treh poobhajilnih pesmi in odlomek iz oratorija Vstajenje Georga Friedricha Händla.

Predstavili smo nekaj poobhajilnih pesmi (Molim te ponižno, Ave verum corpus in Zdaj, o duša moja, pevaj) in poslušali prvi del oratorija Vstajenje, ki ga je napisal skladatelj Georg Friedrich Händel.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Predstavitev treh poobhajilnih pesmi in odlomek iz oratorija Vstajenje Georga Friedricha Händla.
Predstavili smo nekaj poobhajilnih pesmi (Molim te ponižno, Ave verum corpus in Zdaj, o duša moja, pevaj) in poslušali prvi del oratorija Vstajenje, ki ga je napisal skladatelj Georg Friedrich Händel.
VEČ ...|26. 4. 2020
Predstavitev treh poobhajilnih pesmi in odlomek iz oratorija Vstajenje Georga Friedricha Händla.
Predstavili smo nekaj poobhajilnih pesmi (Molim te ponižno, Ave verum corpus in Zdaj, o duša moja, pevaj) in poslušali prvi del oratorija Vstajenje, ki ga je napisal skladatelj Georg Friedrich Händel.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 4. 2020
Alojz Uran in rojaki

Pokojni msgr. Alojz Uran je bil med letoma 2000 in 2006 delegat Slovenske škofovske konference za Slovence po svetu, naprej kot ljubljanski pomožni škof, od leta 2004 pa kot ljubljanski nadškof metropolit. V tem času obiskoval slovenske skupnosti v sosednjih državah, pa tudi v Evropi in po svetu. Ob tem je pogosto obiskal naš studio in povedal svoje vtise po obiskih in srečanjih ali pa prišel z velikonočno oz. božično poslanico za rojake.

Alojz Uran in rojaki

Pokojni msgr. Alojz Uran je bil med letoma 2000 in 2006 delegat Slovenske škofovske konference za Slovence po svetu, naprej kot ljubljanski pomožni škof, od leta 2004 pa kot ljubljanski nadškof metropolit. V tem času obiskoval slovenske skupnosti v sosednjih državah, pa tudi v Evropi in po svetu. Ob tem je pogosto obiskal naš studio in povedal svoje vtise po obiskih in srečanjih ali pa prišel z velikonočno oz. božično poslanico za rojake.

inforojakiargentinakanadaavstralijazdaevropa

Slovencem po svetu in domovini

Alojz Uran in rojaki
Pokojni msgr. Alojz Uran je bil med letoma 2000 in 2006 delegat Slovenske škofovske konference za Slovence po svetu, naprej kot ljubljanski pomožni škof, od leta 2004 pa kot ljubljanski nadškof metropolit. V tem času obiskoval slovenske skupnosti v sosednjih državah, pa tudi v Evropi in po svetu. Ob tem je pogosto obiskal naš studio in povedal svoje vtise po obiskih in srečanjih ali pa prišel z velikonočno oz. božično poslanico za rojake.
VEČ ...|19. 4. 2020
Alojz Uran in rojaki
Pokojni msgr. Alojz Uran je bil med letoma 2000 in 2006 delegat Slovenske škofovske konference za Slovence po svetu, naprej kot ljubljanski pomožni škof, od leta 2004 pa kot ljubljanski nadškof metropolit. V tem času obiskoval slovenske skupnosti v sosednjih državah, pa tudi v Evropi in po svetu. Ob tem je pogosto obiskal naš studio in povedal svoje vtise po obiskih in srečanjih ali pa prišel z velikonočno oz. božično poslanico za rojake.

Matjaž Merljak

inforojakiargentinakanadaavstralijazdaevropa

Komentar tedna

VEČ ...|17. 4. 2020
Umetnost umiranja

Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.

Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.

Umetnost umiranja

Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.

Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.

komentardružbaumiranjeodnosi

Komentar tedna

Umetnost umiranja
Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.

Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.
VEČ ...|17. 4. 2020
Umetnost umiranja
Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.

Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.

Janez Juhant

komentardružbaumiranjeodnosi

Duhovna misel

VEČ ...|17. 4. 2020
Ne na stara pota

Simon Peter jim je rekel: Ribe grem lovit. Rekli so mu: Tudi mi gremo s teboj. Odšli so in stopili v čoln, toda tisto noč niso nič ujeli. Ko se je zdanilo, je stal Jezus na bregu, vendar učenci niso vedeli, da je Jezus. Jezus jim je tedaj rekel: Otroci, imate kaj prigrizniti? Odgovorili so: Nič. On jim je rekel: Vrzite mrežo na desno stran čolna in boste našli. Vrgli so jo torej, pa je zaradi obilice rib niso mogli več izvleči.(Jn 21, 3-6)

Ne na stara pota

Simon Peter jim je rekel: Ribe grem lovit. Rekli so mu: Tudi mi gremo s teboj. Odšli so in stopili v čoln, toda tisto noč niso nič ujeli. Ko se je zdanilo, je stal Jezus na bregu, vendar učenci niso vedeli, da je Jezus. Jezus jim je tedaj rekel: Otroci, imate kaj prigrizniti? Odgovorili so: Nič. On jim je rekel: Vrzite mrežo na desno stran čolna in boste našli. Vrgli so jo torej, pa je zaradi obilice rib niso mogli več izvleči.(Jn 21, 3-6)

duhovnost

Duhovna misel

Ne na stara pota
Simon Peter jim je rekel: Ribe grem lovit. Rekli so mu: Tudi mi gremo s teboj. Odšli so in stopili v čoln, toda tisto noč niso nič ujeli. Ko se je zdanilo, je stal Jezus na bregu, vendar učenci niso vedeli, da je Jezus. Jezus jim je tedaj rekel: Otroci, imate kaj prigrizniti? Odgovorili so: Nič. On jim je rekel: Vrzite mrežo na desno stran čolna in boste našli. Vrgli so jo torej, pa je zaradi obilice rib niso mogli več izvleči.(Jn 21, 3-6)
VEČ ...|17. 4. 2020
Ne na stara pota
Simon Peter jim je rekel: Ribe grem lovit. Rekli so mu: Tudi mi gremo s teboj. Odšli so in stopili v čoln, toda tisto noč niso nič ujeli. Ko se je zdanilo, je stal Jezus na bregu, vendar učenci niso vedeli, da je Jezus. Jezus jim je tedaj rekel: Otroci, imate kaj prigrizniti? Odgovorili so: Nič. On jim je rekel: Vrzite mrežo na desno stran čolna in boste našli. Vrgli so jo torej, pa je zaradi obilice rib niso mogli več izvleči.(Jn 21, 3-6)

Gregor Čušin

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|14. 4. 2020
Nadškofu Uranu v slovo

Ob vsem, kar je zaznamovalo prve mesece tega leta, sem slišal staro misel: »Prestopno leto veliko obeta, pa malo da.« Zdaj spoznavam, da lahko tudi veliko vzame. Nenavadno pogosto smo bili s sodelavci in družino na pogrebih. Pretresla nas je smrt v gorah, izguba mladega očeta, spremljali smo boj in slovo rosno mladega fantiča, poslovili smo se od našega direktorja msgr. Boleta, prijateljem, tudi sodelavcu in uredniku segali v roke in izrekali sožalje ob izgubi staršev … Ja, in prišel je čas, v katerem si niti roke ne moremo več stisniti. Čas, v katerem umrle zaradi bolezni v Evropi štejemo v desettisočih.

Nadškofu Uranu v slovo

Ob vsem, kar je zaznamovalo prve mesece tega leta, sem slišal staro misel: »Prestopno leto veliko obeta, pa malo da.« Zdaj spoznavam, da lahko tudi veliko vzame. Nenavadno pogosto smo bili s sodelavci in družino na pogrebih. Pretresla nas je smrt v gorah, izguba mladega očeta, spremljali smo boj in slovo rosno mladega fantiča, poslovili smo se od našega direktorja msgr. Boleta, prijateljem, tudi sodelavcu in uredniku segali v roke in izrekali sožalje ob izgubi staršev … Ja, in prišel je čas, v katerem si niti roke ne moremo več stisniti. Čas, v katerem umrle zaradi bolezni v Evropi štejemo v desettisočih.

komentarslovoAlojz Uranspomin

Naš pogled

Nadškofu Uranu v slovo
Ob vsem, kar je zaznamovalo prve mesece tega leta, sem slišal staro misel: »Prestopno leto veliko obeta, pa malo da.« Zdaj spoznavam, da lahko tudi veliko vzame. Nenavadno pogosto smo bili s sodelavci in družino na pogrebih. Pretresla nas je smrt v gorah, izguba mladega očeta, spremljali smo boj in slovo rosno mladega fantiča, poslovili smo se od našega direktorja msgr. Boleta, prijateljem, tudi sodelavcu in uredniku segali v roke in izrekali sožalje ob izgubi staršev … Ja, in prišel je čas, v katerem si niti roke ne moremo več stisniti. Čas, v katerem umrle zaradi bolezni v Evropi štejemo v desettisočih.
VEČ ...|14. 4. 2020
Nadškofu Uranu v slovo
Ob vsem, kar je zaznamovalo prve mesece tega leta, sem slišal staro misel: »Prestopno leto veliko obeta, pa malo da.« Zdaj spoznavam, da lahko tudi veliko vzame. Nenavadno pogosto smo bili s sodelavci in družino na pogrebih. Pretresla nas je smrt v gorah, izguba mladega očeta, spremljali smo boj in slovo rosno mladega fantiča, poslovili smo se od našega direktorja msgr. Boleta, prijateljem, tudi sodelavcu in uredniku segali v roke in izrekali sožalje ob izgubi staršev … Ja, in prišel je čas, v katerem si niti roke ne moremo več stisniti. Čas, v katerem umrle zaradi bolezni v Evropi štejemo v desettisočih.

Jure Sešek

komentarslovoAlojz Uranspomin

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 4. 2020
Velika noč po svetu

Kako to veliko noč, kot je še nismo imeli, doživljajo Slovenci po svetu in kako so slovenski duhovniki v teh časih povezani z rojaki, smo se pozanimali v Sydneyju, Stuttgartu, Hamiltonu, Lemontu in Buenos Airesu.

Velika noč po svetu

Kako to veliko noč, kot je še nismo imeli, doživljajo Slovenci po svetu in kako so slovenski duhovniki v teh časih povezani z rojaki, smo se pozanimali v Sydneyju, Stuttgartu, Hamiltonu, Lemontu in Buenos Airesu.

inforojakiargentinakanadaavstralijazdanemčija

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč po svetu
Kako to veliko noč, kot je še nismo imeli, doživljajo Slovenci po svetu in kako so slovenski duhovniki v teh časih povezani z rojaki, smo se pozanimali v Sydneyju, Stuttgartu, Hamiltonu, Lemontu in Buenos Airesu.
VEČ ...|12. 4. 2020
Velika noč po svetu
Kako to veliko noč, kot je še nismo imeli, doživljajo Slovenci po svetu in kako so slovenski duhovniki v teh časih povezani z rojaki, smo se pozanimali v Sydneyju, Stuttgartu, Hamiltonu, Lemontu in Buenos Airesu.

Matjaž Merljak

inforojakiargentinakanadaavstralijazdanemčija

O klasiki drugače

VEČ ...|12. 4. 2020
Tri evharistične pesmi in del Velikonočnega oratorija Johanna Sebastiana Bacha.

Poslušali bomo tri evharistične pesmi (V tabernaklju tiho bivaš, Za nas si Jezus se rodil, Zdaj se zbudi duša moja), v drugem delu pa prva polovica Velikonočnega oratorija Johanna Sebastiana Bacha.

Tri evharistične pesmi in del Velikonočnega oratorija Johanna Sebastiana Bacha.

Poslušali bomo tri evharistične pesmi (V tabernaklju tiho bivaš, Za nas si Jezus se rodil, Zdaj se zbudi duša moja), v drugem delu pa prva polovica Velikonočnega oratorija Johanna Sebastiana Bacha.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Tri evharistične pesmi in del Velikonočnega oratorija Johanna Sebastiana Bacha.
Poslušali bomo tri evharistične pesmi (V tabernaklju tiho bivaš, Za nas si Jezus se rodil, Zdaj se zbudi duša moja), v drugem delu pa prva polovica Velikonočnega oratorija Johanna Sebastiana Bacha.
VEČ ...|12. 4. 2020
Tri evharistične pesmi in del Velikonočnega oratorija Johanna Sebastiana Bacha.
Poslušali bomo tri evharistične pesmi (V tabernaklju tiho bivaš, Za nas si Jezus se rodil, Zdaj se zbudi duša moja), v drugem delu pa prva polovica Velikonočnega oratorija Johanna Sebastiana Bacha.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Kmetijska oddaja

VEČ ...|5. 4. 2020
Dobrote za praznično mizo poiščimo na najbližjih kmetijah

V teh dneh krize zaradi epidemije koronavirusa prihaja žal tudi do čudnega dogajanja na trgu z nekaterimi pridelki in izdelki. Medtem ko je zelo upadel odkup pitancev in prašičev, pa po drugi strani prihajajo informacije o uvozu velikih količin mesa iz vzhodnih držav. Le mi potrošniki lahko z zahtevami po domači hrani postavimo trgovce in prekupčevalce pred odločitev, da bodo podpirali domačo pridelavo. Storimo to zdaj v dneh pred prazniki s striktnim odločanjem za nakup slovenskih prehrambenih izdelkov. Veliko jih najdemo tudi na bližnjih kmetijah.

Dobrote za praznično mizo poiščimo na najbližjih kmetijah

V teh dneh krize zaradi epidemije koronavirusa prihaja žal tudi do čudnega dogajanja na trgu z nekaterimi pridelki in izdelki. Medtem ko je zelo upadel odkup pitancev in prašičev, pa po drugi strani prihajajo informacije o uvozu velikih količin mesa iz vzhodnih držav. Le mi potrošniki lahko z zahtevami po domači hrani postavimo trgovce in prekupčevalce pred odločitev, da bodo podpirali domačo pridelavo. Storimo to zdaj v dneh pred prazniki s striktnim odločanjem za nakup slovenskih prehrambenih izdelkov. Veliko jih najdemo tudi na bližnjih kmetijah.

infokmetijstvo

Kmetijska oddaja

Dobrote za praznično mizo poiščimo na najbližjih kmetijah
V teh dneh krize zaradi epidemije koronavirusa prihaja žal tudi do čudnega dogajanja na trgu z nekaterimi pridelki in izdelki. Medtem ko je zelo upadel odkup pitancev in prašičev, pa po drugi strani prihajajo informacije o uvozu velikih količin mesa iz vzhodnih držav. Le mi potrošniki lahko z zahtevami po domači hrani postavimo trgovce in prekupčevalce pred odločitev, da bodo podpirali domačo pridelavo. Storimo to zdaj v dneh pred prazniki s striktnim odločanjem za nakup slovenskih prehrambenih izdelkov. Veliko jih najdemo tudi na bližnjih kmetijah.
VEČ ...|5. 4. 2020
Dobrote za praznično mizo poiščimo na najbližjih kmetijah
V teh dneh krize zaradi epidemije koronavirusa prihaja žal tudi do čudnega dogajanja na trgu z nekaterimi pridelki in izdelki. Medtem ko je zelo upadel odkup pitancev in prašičev, pa po drugi strani prihajajo informacije o uvozu velikih količin mesa iz vzhodnih držav. Le mi potrošniki lahko z zahtevami po domači hrani postavimo trgovce in prekupčevalce pred odločitev, da bodo podpirali domačo pridelavo. Storimo to zdaj v dneh pred prazniki s striktnim odločanjem za nakup slovenskih prehrambenih izdelkov. Veliko jih najdemo tudi na bližnjih kmetijah.

Robert Božič

infokmetijstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|3. 4. 2020
Miša Pušenjak: Katere vrtnine sejemo v tem času

Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor pojasnjuje, katere vrtnine lahko zdaj že sejemo na prosto in katere v rastlinjak.

Miša Pušenjak: Katere vrtnine sejemo v tem času

Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor pojasnjuje, katere vrtnine lahko zdaj že sejemo na prosto in katere v rastlinjak.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Miša Pušenjak: Katere vrtnine sejemo v tem času
Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor pojasnjuje, katere vrtnine lahko zdaj že sejemo na prosto in katere v rastlinjak.
VEČ ...|3. 4. 2020
Miša Pušenjak: Katere vrtnine sejemo v tem času
Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor pojasnjuje, katere vrtnine lahko zdaj že sejemo na prosto in katere v rastlinjak.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 4. 2020
Pospešeno obnavljanje cest

Na DARSU so ob nastopu epidemije začeli pospešeno z obnovami najbolj obremenjenih avtocestnih odsekov zaradi občutno manj prometa. Opažajo pa prekoračitve hitrosti med vozniki, ki proste ceste izrabljajo za nedopustno divjanje. S tem pa ogrožajo delavce na cestah, ki jih je zdaj več. O tem smo govorili z mag. Ulrichom Zorinom, vodjo službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri Družbi za avtoceste Republike Slovenije.

Pospešeno obnavljanje cest

Na DARSU so ob nastopu epidemije začeli pospešeno z obnovami najbolj obremenjenih avtocestnih odsekov zaradi občutno manj prometa. Opažajo pa prekoračitve hitrosti med vozniki, ki proste ceste izrabljajo za nedopustno divjanje. S tem pa ogrožajo delavce na cestah, ki jih je zdaj več. O tem smo govorili z mag. Ulrichom Zorinom, vodjo službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri Družbi za avtoceste Republike Slovenije.

izobraževanjeinfodružbapogovorvzgoja

Informativni prispevki

Pospešeno obnavljanje cest
Na DARSU so ob nastopu epidemije začeli pospešeno z obnovami najbolj obremenjenih avtocestnih odsekov zaradi občutno manj prometa. Opažajo pa prekoračitve hitrosti med vozniki, ki proste ceste izrabljajo za nedopustno divjanje. S tem pa ogrožajo delavce na cestah, ki jih je zdaj več. O tem smo govorili z mag. Ulrichom Zorinom, vodjo službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri Družbi za avtoceste Republike Slovenije.
VEČ ...|3. 4. 2020
Pospešeno obnavljanje cest
Na DARSU so ob nastopu epidemije začeli pospešeno z obnovami najbolj obremenjenih avtocestnih odsekov zaradi občutno manj prometa. Opažajo pa prekoračitve hitrosti med vozniki, ki proste ceste izrabljajo za nedopustno divjanje. S tem pa ogrožajo delavce na cestah, ki jih je zdaj več. O tem smo govorili z mag. Ulrichom Zorinom, vodjo službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri Družbi za avtoceste Republike Slovenije.

Nataša Ličen

izobraževanjeinfodružbapogovorvzgoja

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|2. 4. 2020
Miša Pušenjak: Nekatere sadike prenesejo tudi temperature pod ničlo

Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor pravi, da bomo s pomočjo sadik lahko najhitreje pridelali svojo hrano. Sadike vrtnin, ki jih zdaj posadimo na prosto, zdržijo tudi nižje temperature. Kaj že zdaj posaditi na prosto pa v prispevku.

Miša Pušenjak: Nekatere sadike prenesejo tudi temperature pod ničlo

Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor pravi, da bomo s pomočjo sadik lahko najhitreje pridelali svojo hrano. Sadike vrtnin, ki jih zdaj posadimo na prosto, zdržijo tudi nižje temperature. Kaj že zdaj posaditi na prosto pa v prispevku.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Miša Pušenjak: Nekatere sadike prenesejo tudi temperature pod ničlo
Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor pravi, da bomo s pomočjo sadik lahko najhitreje pridelali svojo hrano. Sadike vrtnin, ki jih zdaj posadimo na prosto, zdržijo tudi nižje temperature. Kaj že zdaj posaditi na prosto pa v prispevku.
VEČ ...|2. 4. 2020
Miša Pušenjak: Nekatere sadike prenesejo tudi temperature pod ničlo
Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor pravi, da bomo s pomočjo sadik lahko najhitreje pridelali svojo hrano. Sadike vrtnin, ki jih zdaj posadimo na prosto, zdržijo tudi nižje temperature. Kaj že zdaj posaditi na prosto pa v prispevku.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 3. 2020
V Nemčiji se že sprašujejo, kako bo po koncu pandemije novega koronavirusa

Med državami v Evropi, ki jih je novi koronavirus še posebej prizadel, za zdaj ni Nemčije. A tudi tam vsakdan prebivalcev že krojijo strogi ukrepi. Preverili smo, kakšne so razmere. Poklicali smo političnega analitika, publicista in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Trenutno je v Jeni v Turingiji na že dalj časa načrtovani študijski izmenjavi. Po premisleku se je odločil, da jo bo vseeno izpeljal, nato je prve dni to nekoliko obžaloval. Zdaj se, kot nam je zaupal, počuti dobro. Zanimalo nas je tudi, kakšna bi po njegovi oceni morala biti vloga Bruslja v trenutni krizi.

V Nemčiji se že sprašujejo, kako bo po koncu pandemije novega koronavirusa

Med državami v Evropi, ki jih je novi koronavirus še posebej prizadel, za zdaj ni Nemčije. A tudi tam vsakdan prebivalcev že krojijo strogi ukrepi. Preverili smo, kakšne so razmere. Poklicali smo političnega analitika, publicista in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Trenutno je v Jeni v Turingiji na že dalj časa načrtovani študijski izmenjavi. Po premisleku se je odločil, da jo bo vseeno izpeljal, nato je prve dni to nekoliko obžaloval. Zdaj se, kot nam je zaupal, počuti dobro. Zanimalo nas je tudi, kakšna bi po njegovi oceni morala biti vloga Bruslja v trenutni krizi.

infopolitikakoronavirus

Informativni prispevki

V Nemčiji se že sprašujejo, kako bo po koncu pandemije novega koronavirusa
Med državami v Evropi, ki jih je novi koronavirus še posebej prizadel, za zdaj ni Nemčije. A tudi tam vsakdan prebivalcev že krojijo strogi ukrepi. Preverili smo, kakšne so razmere. Poklicali smo političnega analitika, publicista in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Trenutno je v Jeni v Turingiji na že dalj časa načrtovani študijski izmenjavi. Po premisleku se je odločil, da jo bo vseeno izpeljal, nato je prve dni to nekoliko obžaloval. Zdaj se, kot nam je zaupal, počuti dobro. Zanimalo nas je tudi, kakšna bi po njegovi oceni morala biti vloga Bruslja v trenutni krizi.
VEČ ...|31. 3. 2020
V Nemčiji se že sprašujejo, kako bo po koncu pandemije novega koronavirusa
Med državami v Evropi, ki jih je novi koronavirus še posebej prizadel, za zdaj ni Nemčije. A tudi tam vsakdan prebivalcev že krojijo strogi ukrepi. Preverili smo, kakšne so razmere. Poklicali smo političnega analitika, publicista in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Trenutno je v Jeni v Turingiji na že dalj časa načrtovani študijski izmenjavi. Po premisleku se je odločil, da jo bo vseeno izpeljal, nato je prve dni to nekoliko obžaloval. Zdaj se, kot nam je zaupal, počuti dobro. Zanimalo nas je tudi, kakšna bi po njegovi oceni morala biti vloga Bruslja v trenutni krizi.

Helena Križnik

infopolitikakoronavirus

Radijski misijon 2020

VEČ ...|30. 3. 2020
2. misijonski pogovorni večer: Nadškof Marjan Turnšek

Tema dneva je ljubezen, skušali smo odgovoriti tudi na vprašanja kot so, kako v svojem življenju prepoznavam Božjo ljubezen? Kako Božja ljubezen navdihuje človeško ljubezen? Lahko je ljubiti vse, a težko bližnjega ... in končno tudi, kaj nam sporoča Bog v preizkušnji, ki smo ji zdaj priča v luči ljubezni? Pri pogovoru je sodeloval tudi Markos Fink, svetovno znani bas baritonist.

2. misijonski pogovorni večer: Nadškof Marjan Turnšek

Tema dneva je ljubezen, skušali smo odgovoriti tudi na vprašanja kot so, kako v svojem življenju prepoznavam Božjo ljubezen? Kako Božja ljubezen navdihuje človeško ljubezen? Lahko je ljubiti vse, a težko bližnjega ... in končno tudi, kaj nam sporoča Bog v preizkušnji, ki smo ji zdaj priča v luči ljubezni? Pri pogovoru je sodeloval tudi Markos Fink, svetovno znani bas baritonist.

duhovnostRadijski misijon 2020misijon

Radijski misijon 2020

2. misijonski pogovorni večer: Nadškof Marjan Turnšek
Tema dneva je ljubezen, skušali smo odgovoriti tudi na vprašanja kot so, kako v svojem življenju prepoznavam Božjo ljubezen? Kako Božja ljubezen navdihuje človeško ljubezen? Lahko je ljubiti vse, a težko bližnjega ... in končno tudi, kaj nam sporoča Bog v preizkušnji, ki smo ji zdaj priča v luči ljubezni? Pri pogovoru je sodeloval tudi Markos Fink, svetovno znani bas baritonist.
VEČ ...|30. 3. 2020
2. misijonski pogovorni večer: Nadškof Marjan Turnšek
Tema dneva je ljubezen, skušali smo odgovoriti tudi na vprašanja kot so, kako v svojem življenju prepoznavam Božjo ljubezen? Kako Božja ljubezen navdihuje človeško ljubezen? Lahko je ljubiti vse, a težko bližnjega ... in končno tudi, kaj nam sporoča Bog v preizkušnji, ki smo ji zdaj priča v luči ljubezni? Pri pogovoru je sodeloval tudi Markos Fink, svetovno znani bas baritonist.

Jože Bartolj

duhovnostRadijski misijon 2020misijon

Radijski roman

VEČ ...|26. 3. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - trinajsti del

George, Harris in pisatelj so končno v čolnu in na reki Temzi. Zdaj pa si morajo razdeliti delo. Kdo bo ostal v čolnu in kdo bo vlekel čoln z vlečnimi vrvmi?

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - trinajsti del

George, Harris in pisatelj so končno v čolnu in na reki Temzi. Zdaj pa si morajo razdeliti delo. Kdo bo ostal v čolnu in kdo bo vlekel čoln z vlečnimi vrvmi?

knjigahumorprijateljipespustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - trinajsti del
George, Harris in pisatelj so končno v čolnu in na reki Temzi. Zdaj pa si morajo razdeliti delo. Kdo bo ostal v čolnu in kdo bo vlekel čoln z vlečnimi vrvmi?
VEČ ...|26. 3. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - trinajsti del
George, Harris in pisatelj so končno v čolnu in na reki Temzi. Zdaj pa si morajo razdeliti delo. Kdo bo ostal v čolnu in kdo bo vlekel čoln z vlečnimi vrvmi?

Marjan Bunič

knjigahumorprijateljipespustolovščina

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 3. 2020
Športniki o odpovedi pomembnejših prireditev: Zdravje je na prvem mestu

Razmere, v katerih smo se znašli zaradi širjenja novega koronavirusa, vplivajo tudi na športnike. Tekmovanja so ali preložena ali odpovedana, poseben izziv so ob preventivnih ukrepih treningi. Teh v skupinah za zdaj ni, zato se je treba prilagoditi. Govorili smo z atletoma Marušo Mišmaš Zrimšek in Luko Janežičem ter s smučarskim skakalcem Anžetem Laniškom.

Športniki o odpovedi pomembnejših prireditev: Zdravje je na prvem mestu

Razmere, v katerih smo se znašli zaradi širjenja novega koronavirusa, vplivajo tudi na športnike. Tekmovanja so ali preložena ali odpovedana, poseben izziv so ob preventivnih ukrepih treningi. Teh v skupinah za zdaj ni, zato se je treba prilagoditi. Govorili smo z atletoma Marušo Mišmaš Zrimšek in Luko Janežičem ter s smučarskim skakalcem Anžetem Laniškom.

infodružbašport

Informativni prispevki

Športniki o odpovedi pomembnejših prireditev: Zdravje je na prvem mestu
Razmere, v katerih smo se znašli zaradi širjenja novega koronavirusa, vplivajo tudi na športnike. Tekmovanja so ali preložena ali odpovedana, poseben izziv so ob preventivnih ukrepih treningi. Teh v skupinah za zdaj ni, zato se je treba prilagoditi. Govorili smo z atletoma Marušo Mišmaš Zrimšek in Luko Janežičem ter s smučarskim skakalcem Anžetem Laniškom.
VEČ ...|26. 3. 2020
Športniki o odpovedi pomembnejših prireditev: Zdravje je na prvem mestu
Razmere, v katerih smo se znašli zaradi širjenja novega koronavirusa, vplivajo tudi na športnike. Tekmovanja so ali preložena ali odpovedana, poseben izziv so ob preventivnih ukrepih treningi. Teh v skupinah za zdaj ni, zato se je treba prilagoditi. Govorili smo z atletoma Marušo Mišmaš Zrimšek in Luko Janežičem ter s smučarskim skakalcem Anžetem Laniškom.

Helena Križnik

infodružbašport

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 3. 2020
Kakšne težave imajo pri spopadanju z novim koronavirusom v ZDA?

Novi koronvirus se nezadržno širi tudi v ZDA. Svetovna velesila je po številu okuženih takoj za Kitajsko in Italijo. Bela hiša sprejema ukrepe za zajezitev, oblasti obenem iščejo rešitve za blažitev gospodarskih posledic. Pred nekaj dnevi smo o težavah, s katerimi se soočajo čez veliko lužo, govorili s političnim analitikom Igorjem Kovačem.

Kakšne težave imajo pri spopadanju z novim koronavirusom v ZDA?

Novi koronvirus se nezadržno širi tudi v ZDA. Svetovna velesila je po številu okuženih takoj za Kitajsko in Italijo. Bela hiša sprejema ukrepe za zajezitev, oblasti obenem iščejo rešitve za blažitev gospodarskih posledic. Pred nekaj dnevi smo o težavah, s katerimi se soočajo čez veliko lužo, govorili s političnim analitikom Igorjem Kovačem.

info

Informativni prispevki

Kakšne težave imajo pri spopadanju z novim koronavirusom v ZDA?
Novi koronvirus se nezadržno širi tudi v ZDA. Svetovna velesila je po številu okuženih takoj za Kitajsko in Italijo. Bela hiša sprejema ukrepe za zajezitev, oblasti obenem iščejo rešitve za blažitev gospodarskih posledic. Pred nekaj dnevi smo o težavah, s katerimi se soočajo čez veliko lužo, govorili s političnim analitikom Igorjem Kovačem.
VEČ ...|25. 3. 2020
Kakšne težave imajo pri spopadanju z novim koronavirusom v ZDA?
Novi koronvirus se nezadržno širi tudi v ZDA. Svetovna velesila je po številu okuženih takoj za Kitajsko in Italijo. Bela hiša sprejema ukrepe za zajezitev, oblasti obenem iščejo rešitve za blažitev gospodarskih posledic. Pred nekaj dnevi smo o težavah, s katerimi se soočajo čez veliko lužo, govorili s političnim analitikom Igorjem Kovačem.

Helena Križnik

info

Kmetijska oddaja

VEČ ...|22. 3. 2020
Naj bo kriza čas zavestne odločitve, da stopimo skupaj!

Kriza je vsekakor čas, da stopimo skupaj in vsak na svojem področju, brez fige v žepu in zavezani resnici in pravičnosti začnemo graditi skupnost, ki bo odporna na take krize. In poskrbimo, da bodo vsi, ki zdaj zaradi krize ostajajo brez dela in dohodka, lahko dostojno preživeli in našo skupnost organiziramo tako, da bo delo prav vsakega med nami, tudi po krizi pravično cenjeno in bo prinašalo zadovoljstvo ter omogočalo preživetje in napredek.

Naj bo kriza čas zavestne odločitve, da stopimo skupaj!

Kriza je vsekakor čas, da stopimo skupaj in vsak na svojem področju, brez fige v žepu in zavezani resnici in pravičnosti začnemo graditi skupnost, ki bo odporna na take krize. In poskrbimo, da bodo vsi, ki zdaj zaradi krize ostajajo brez dela in dohodka, lahko dostojno preživeli in našo skupnost organiziramo tako, da bo delo prav vsakega med nami, tudi po krizi pravično cenjeno in bo prinašalo zadovoljstvo ter omogočalo preživetje in napredek.

kmetijstvo

Kmetijska oddaja

Naj bo kriza čas zavestne odločitve, da stopimo skupaj!
Kriza je vsekakor čas, da stopimo skupaj in vsak na svojem področju, brez fige v žepu in zavezani resnici in pravičnosti začnemo graditi skupnost, ki bo odporna na take krize. In poskrbimo, da bodo vsi, ki zdaj zaradi krize ostajajo brez dela in dohodka, lahko dostojno preživeli in našo skupnost organiziramo tako, da bo delo prav vsakega med nami, tudi po krizi pravično cenjeno in bo prinašalo zadovoljstvo ter omogočalo preživetje in napredek.
VEČ ...|22. 3. 2020
Naj bo kriza čas zavestne odločitve, da stopimo skupaj!
Kriza je vsekakor čas, da stopimo skupaj in vsak na svojem področju, brez fige v žepu in zavezani resnici in pravičnosti začnemo graditi skupnost, ki bo odporna na take krize. In poskrbimo, da bodo vsi, ki zdaj zaradi krize ostajajo brez dela in dohodka, lahko dostojno preživeli in našo skupnost organiziramo tako, da bo delo prav vsakega med nami, tudi po krizi pravično cenjeno in bo prinašalo zadovoljstvo ter omogočalo preživetje in napredek.

Robert Božič

kmetijstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|19. 3. 2020
Kupujmo domače - na bližnjih kmetijah

Medtem ko v zadnjih dneh prihajajo novice, da zaradi pojava koronavirusa tudi v ZDA vlada panika in prekomirno kopičenje zalog v gospodinjstvih, kar prispeva k velikim težavam tamkajšnjega trgovinskega oziroma oskrbovalnega sistema, pa na KGZS pozivajo vse kmetije, da svojo ponudbo pridelkov in predelanih izdelkov iz njih, predstavijo na posebni spletni strani Kupujmo domače www.kupujmodomace.si. Več v rubriki!

Kupujmo domače - na bližnjih kmetijah

Medtem ko v zadnjih dneh prihajajo novice, da zaradi pojava koronavirusa tudi v ZDA vlada panika in prekomirno kopičenje zalog v gospodinjstvih, kar prispeva k velikim težavam tamkajšnjega trgovinskega oziroma oskrbovalnega sistema, pa na KGZS pozivajo vse kmetije, da svojo ponudbo pridelkov in predelanih izdelkov iz njih, predstavijo na posebni spletni strani Kupujmo domače www.kupujmodomace.si. Več v rubriki!

kmetijstvosvetovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kupujmo domače - na bližnjih kmetijah
Medtem ko v zadnjih dneh prihajajo novice, da zaradi pojava koronavirusa tudi v ZDA vlada panika in prekomirno kopičenje zalog v gospodinjstvih, kar prispeva k velikim težavam tamkajšnjega trgovinskega oziroma oskrbovalnega sistema, pa na KGZS pozivajo vse kmetije, da svojo ponudbo pridelkov in predelanih izdelkov iz njih, predstavijo na posebni spletni strani Kupujmo domače www.kupujmodomace.si. Več v rubriki!
VEČ ...|19. 3. 2020
Kupujmo domače - na bližnjih kmetijah
Medtem ko v zadnjih dneh prihajajo novice, da zaradi pojava koronavirusa tudi v ZDA vlada panika in prekomirno kopičenje zalog v gospodinjstvih, kar prispeva k velikim težavam tamkajšnjega trgovinskega oziroma oskrbovalnega sistema, pa na KGZS pozivajo vse kmetije, da svojo ponudbo pridelkov in predelanih izdelkov iz njih, predstavijo na posebni spletni strani Kupujmo domače www.kupujmodomace.si. Več v rubriki!

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 3. 2020
Žiga Turk: Poseben čas

Ne iščemo prepira na družabnih omrežjih, morda pa sogovornik ima kaj pametnega povedati. Ne bleknemo čisto vsega, kar je morda res, pa nič ne prispeva ne k samoizolaciji, ne k sožitju med ljudmi. Blekniti je meni uspelo v soboto, ko sem tvitnil, da imamo zdaj večje prioritete kot so samozaposleni. Zakaj komurkoli povzročati dodatno zaskrbljenost? Obžalujem.

Žiga Turk: Poseben čas

Ne iščemo prepira na družabnih omrežjih, morda pa sogovornik ima kaj pametnega povedati. Ne bleknemo čisto vsega, kar je morda res, pa nič ne prispeva ne k samoizolaciji, ne k sožitju med ljudmi. Blekniti je meni uspelo v soboto, ko sem tvitnil, da imamo zdaj večje prioritete kot so samozaposleni. Zakaj komurkoli povzročati dodatno zaskrbljenost? Obžalujem.

komentar

Komentar Časnik.si

Žiga Turk: Poseben čas
Ne iščemo prepira na družabnih omrežjih, morda pa sogovornik ima kaj pametnega povedati. Ne bleknemo čisto vsega, kar je morda res, pa nič ne prispeva ne k samoizolaciji, ne k sožitju med ljudmi. Blekniti je meni uspelo v soboto, ko sem tvitnil, da imamo zdaj večje prioritete kot so samozaposleni. Zakaj komurkoli povzročati dodatno zaskrbljenost? Obžalujem.
VEČ ...|18. 3. 2020
Žiga Turk: Poseben čas
Ne iščemo prepira na družabnih omrežjih, morda pa sogovornik ima kaj pametnega povedati. Ne bleknemo čisto vsega, kar je morda res, pa nič ne prispeva ne k samoizolaciji, ne k sožitju med ljudmi. Blekniti je meni uspelo v soboto, ko sem tvitnil, da imamo zdaj večje prioritete kot so samozaposleni. Zakaj komurkoli povzročati dodatno zaskrbljenost? Obžalujem.

Žiga Turk

komentar

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 3. 2020
Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje

Pogovor z državno sekretarko na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Olgo Belec glede repatriacije iz Venezuele. Do zdaj je prišlo 23 oseb, do aprila jih pričakujejo še 13. Integracija se bo nekoliko zamaknila, ker so zaradi koronavirusa odpovedali tečaja slovenskega jezika, ki bi se zdaj morali začeti.

Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje

Pogovor z državno sekretarko na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Olgo Belec glede repatriacije iz Venezuele. Do zdaj je prišlo 23 oseb, do aprila jih pričakujejo še 13. Integracija se bo nekoliko zamaknila, ker so zaradi koronavirusa odpovedali tečaja slovenskega jezika, ki bi se zdaj morali začeti.

info

Informativni prispevki

Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje
Pogovor z državno sekretarko na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Olgo Belec glede repatriacije iz Venezuele. Do zdaj je prišlo 23 oseb, do aprila jih pričakujejo še 13. Integracija se bo nekoliko zamaknila, ker so zaradi koronavirusa odpovedali tečaja slovenskega jezika, ki bi se zdaj morali začeti.
VEČ ...|13. 3. 2020
Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje
Pogovor z državno sekretarko na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Olgo Belec glede repatriacije iz Venezuele. Do zdaj je prišlo 23 oseb, do aprila jih pričakujejo še 13. Integracija se bo nekoliko zamaknila, ker so zaradi koronavirusa odpovedali tečaja slovenskega jezika, ki bi se zdaj morali začeti.

Matjaž Merljak

info

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 3. 2020
Vaja, kako bomo stopili skupaj in vaja naše vere

»Z odpovedjo svetih maš, pobožnostih in srečanj se zdaj naše vere ne bo dalo tako javno izražati kot sedaj, kar je dobra stvar, da razmislimo o naši veri. Ko bomo uspešno premagali pandemijo, se bo zadeva vrnila v stare tirnice.« Tako razmišlja duhovnik Gabriel Kavčič, ki je o aktualnih razmerah spregovoril za naš radio.

Vaja, kako bomo stopili skupaj in vaja naše vere

»Z odpovedjo svetih maš, pobožnostih in srečanj se zdaj naše vere ne bo dalo tako javno izražati kot sedaj, kar je dobra stvar, da razmislimo o naši veri. Ko bomo uspešno premagali pandemijo, se bo zadeva vrnila v stare tirnice.« Tako razmišlja duhovnik Gabriel Kavčič, ki je o aktualnih razmerah spregovoril za naš radio.

družbaduhovnost

Informativni prispevki

Vaja, kako bomo stopili skupaj in vaja naše vere
»Z odpovedjo svetih maš, pobožnostih in srečanj se zdaj naše vere ne bo dalo tako javno izražati kot sedaj, kar je dobra stvar, da razmislimo o naši veri. Ko bomo uspešno premagali pandemijo, se bo zadeva vrnila v stare tirnice.« Tako razmišlja duhovnik Gabriel Kavčič, ki je o aktualnih razmerah spregovoril za naš radio.
VEČ ...|13. 3. 2020
Vaja, kako bomo stopili skupaj in vaja naše vere
»Z odpovedjo svetih maš, pobožnostih in srečanj se zdaj naše vere ne bo dalo tako javno izražati kot sedaj, kar je dobra stvar, da razmislimo o naši veri. Ko bomo uspešno premagali pandemijo, se bo zadeva vrnila v stare tirnice.« Tako razmišlja duhovnik Gabriel Kavčič, ki je o aktualnih razmerah spregovoril za naš radio.

Rok Mihevc

družbaduhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|11. 3. 2020
Prvi posevki in urejanje vrta

Sončno vreme vabi, da se posvetimo delu na zemlji. Zdaj že urejamo vrtove, pospravljamo staro in pripravljamo gredice za novo. Prvi posevki, urejanje zeliščnega vrta, priprava tople grede, vzgoja lastnih sadik, delo v rastlinjakih…to so vsebine, o katerih smo govorili v Svetovalnici. Naša gostja je bila Fanči Perdih.

Prvi posevki in urejanje vrta

Sončno vreme vabi, da se posvetimo delu na zemlji. Zdaj že urejamo vrtove, pospravljamo staro in pripravljamo gredice za novo. Prvi posevki, urejanje zeliščnega vrta, priprava tople grede, vzgoja lastnih sadik, delo v rastlinjakih…to so vsebine, o katerih smo govorili v Svetovalnici. Naša gostja je bila Fanči Perdih.

vrtkmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

Prvi posevki in urejanje vrta
Sončno vreme vabi, da se posvetimo delu na zemlji. Zdaj že urejamo vrtove, pospravljamo staro in pripravljamo gredice za novo. Prvi posevki, urejanje zeliščnega vrta, priprava tople grede, vzgoja lastnih sadik, delo v rastlinjakih…to so vsebine, o katerih smo govorili v Svetovalnici. Naša gostja je bila Fanči Perdih.
VEČ ...|11. 3. 2020
Prvi posevki in urejanje vrta
Sončno vreme vabi, da se posvetimo delu na zemlji. Zdaj že urejamo vrtove, pospravljamo staro in pripravljamo gredice za novo. Prvi posevki, urejanje zeliščnega vrta, priprava tople grede, vzgoja lastnih sadik, delo v rastlinjakih…to so vsebine, o katerih smo govorili v Svetovalnici. Naša gostja je bila Fanči Perdih.

Slavi Košir

vrtkmetijstvosvetovanje

Sveta maša

VEČ ...|11. 3. 2020
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Maševal je p. Christian Gostečnik, prepevala pa vokalna skupina Laulu pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača. Orgle je igral Marko Petrušič.Pri maši je sodelovalo tudi Študentsko gibanje Focus iz ZDA.

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Maševal je p. Christian Gostečnik, prepevala pa vokalna skupina Laulu pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača. Orgle je igral Marko Petrušič.Pri maši je sodelovalo tudi Študentsko gibanje Focus iz ZDA.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Maševal je p. Christian Gostečnik, prepevala pa vokalna skupina Laulu pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača. Orgle je igral Marko Petrušič.Pri maši je sodelovalo tudi Študentsko gibanje Focus iz ZDA.
VEČ ...|11. 3. 2020
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Maševal je p. Christian Gostečnik, prepevala pa vokalna skupina Laulu pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača. Orgle je igral Marko Petrušič.Pri maši je sodelovalo tudi Študentsko gibanje Focus iz ZDA.

Radio Ognjišče

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|28. 2. 2020
Jera Musič in Apalaška pot

Lansko leto še 19 letna Jera Musič je z nami podelila nekaj utrinkov iz 146 dni dolge poti, polne joka, smeha, žuljev, dežja in sonca... 3500 kilometrov legendarne poti v ZDA je prehodila sama, z nahrbtnikom, težkim v povprečju 15 kg. Kako razmišlja in kam jo bodo noge prav kmalu odnesle?

Jera Musič in Apalaška pot

Lansko leto še 19 letna Jera Musič je z nami podelila nekaj utrinkov iz 146 dni dolge poti, polne joka, smeha, žuljev, dežja in sonca... 3500 kilometrov legendarne poti v ZDA je prehodila sama, z nahrbtnikom, težkim v povprečju 15 kg. Kako razmišlja in kam jo bodo noge prav kmalu odnesle?

popotništvopohodništvodaljinske potinaravamladi

Doživetja narave

Jera Musič in Apalaška pot
Lansko leto še 19 letna Jera Musič je z nami podelila nekaj utrinkov iz 146 dni dolge poti, polne joka, smeha, žuljev, dežja in sonca... 3500 kilometrov legendarne poti v ZDA je prehodila sama, z nahrbtnikom, težkim v povprečju 15 kg. Kako razmišlja in kam jo bodo noge prav kmalu odnesle?
VEČ ...|28. 2. 2020
Jera Musič in Apalaška pot
Lansko leto še 19 letna Jera Musič je z nami podelila nekaj utrinkov iz 146 dni dolge poti, polne joka, smeha, žuljev, dežja in sonca... 3500 kilometrov legendarne poti v ZDA je prehodila sama, z nahrbtnikom, težkim v povprečju 15 kg. Kako razmišlja in kam jo bodo noge prav kmalu odnesle?

Blaž Lesnik

popotništvopohodništvodaljinske potinaravamladi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|18. 2. 2020
Zdaj je pravi čas za vzgojo sadik zelišč

V jutranji rubriki je o tem svetovala mag. Nataša Ferant, z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.

Zdaj je pravi čas za vzgojo sadik zelišč

V jutranji rubriki je o tem svetovala mag. Nataša Ferant, z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zdaj je pravi čas za vzgojo sadik zelišč
V jutranji rubriki je o tem svetovala mag. Nataša Ferant, z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.
VEČ ...|18. 2. 2020
Zdaj je pravi čas za vzgojo sadik zelišč
V jutranji rubriki je o tem svetovala mag. Nataša Ferant, z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 2. 2020
Sloveniji nov opomin Bruslja s področja preprečevanja pranja denarja

Slovenija zbira opomine iz Bruslja, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja. Lansko pomlad ga je prejela, ker v nacionalno zakonodajo ni pravočasno prenesla direktive Evropske unije s tega področja, ki je bila sprejeta že leta 2016. Zdaj si je prislužila novega, saj ni vključila dodatnih pravil iz predlani. Tega ni storilo še sedem članic - Ciper, Madžarska, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Španija. Pojasnila morajo Evropski komisiji posredovati v dveh mesecih. Za komentar smo poklicali predsednika Dobre države dr. Bojana Dobovška, ki je strokovnjak za vprašanja s področij kriminala in varnosti.

Sloveniji nov opomin Bruslja s področja preprečevanja pranja denarja

Slovenija zbira opomine iz Bruslja, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja. Lansko pomlad ga je prejela, ker v nacionalno zakonodajo ni pravočasno prenesla direktive Evropske unije s tega področja, ki je bila sprejeta že leta 2016. Zdaj si je prislužila novega, saj ni vključila dodatnih pravil iz predlani. Tega ni storilo še sedem članic - Ciper, Madžarska, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Španija. Pojasnila morajo Evropski komisiji posredovati v dveh mesecih. Za komentar smo poklicali predsednika Dobre države dr. Bojana Dobovška, ki je strokovnjak za vprašanja s področij kriminala in varnosti.

družbainfopogovorpolitika

Informativni prispevki

Sloveniji nov opomin Bruslja s področja preprečevanja pranja denarja
Slovenija zbira opomine iz Bruslja, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja. Lansko pomlad ga je prejela, ker v nacionalno zakonodajo ni pravočasno prenesla direktive Evropske unije s tega področja, ki je bila sprejeta že leta 2016. Zdaj si je prislužila novega, saj ni vključila dodatnih pravil iz predlani. Tega ni storilo še sedem članic - Ciper, Madžarska, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Španija. Pojasnila morajo Evropski komisiji posredovati v dveh mesecih. Za komentar smo poklicali predsednika Dobre države dr. Bojana Dobovška, ki je strokovnjak za vprašanja s področij kriminala in varnosti.
VEČ ...|13. 2. 2020
Sloveniji nov opomin Bruslja s področja preprečevanja pranja denarja
Slovenija zbira opomine iz Bruslja, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja. Lansko pomlad ga je prejela, ker v nacionalno zakonodajo ni pravočasno prenesla direktive Evropske unije s tega področja, ki je bila sprejeta že leta 2016. Zdaj si je prislužila novega, saj ni vključila dodatnih pravil iz predlani. Tega ni storilo še sedem članic - Ciper, Madžarska, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Španija. Pojasnila morajo Evropski komisiji posredovati v dveh mesecih. Za komentar smo poklicali predsednika Dobre države dr. Bojana Dobovška, ki je strokovnjak za vprašanja s področij kriminala in varnosti.

Helena Križnik

družbainfopogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

duhovnostzdravstvovzgoja

Informativni prispevki

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Alen Salihović

duhovnostzdravstvovzgoja

Radijski roman

VEČ ...|5. 2. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - šesti del

Trije prijatelji, ki so se odločili oditi s čolnom po reki Temzi, so v zadnjih pripravah na pustolovščino. Zdaj morajo zares pripraviti prtljago. Pri tem pa gre lahko seveda marsikaj narobe.

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - šesti del

Trije prijatelji, ki so se odločili oditi s čolnom po reki Temzi, so v zadnjih pripravah na pustolovščino. Zdaj morajo zares pripraviti prtljago. Pri tem pa gre lahko seveda marsikaj narobe.

knjigahumorprijateljipespustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - šesti del
Trije prijatelji, ki so se odločili oditi s čolnom po reki Temzi, so v zadnjih pripravah na pustolovščino. Zdaj morajo zares pripraviti prtljago. Pri tem pa gre lahko seveda marsikaj narobe.
VEČ ...|5. 2. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - šesti del
Trije prijatelji, ki so se odločili oditi s čolnom po reki Temzi, so v zadnjih pripravah na pustolovščino. Zdaj morajo zares pripraviti prtljago. Pri tem pa gre lahko seveda marsikaj narobe.

Marjan Bunič

knjigahumorprijateljipespustolovščina

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 2. 2020
Novi koronavirus: Na Kitajsko smo poklicali Slovenca Mitjo Iršiča

Slovenec Mitja Iršič se trenutno mudi na jugu Kitajske, točneje v tretjem največjem mestu v državi Guangdžovu. Od Vuhana, kjer se je novi koronavirus najprej pojavil, je oddaljeno približno tisoč kilometrov, a posledice so vsak dan bolj opazne. »Mesto je za zdaj zamrznjeno,« pojasnjuje Iršič, med ukrepi, ki so jih sprejele oblasti, je merjenje telesne temperature na praktično vsakem koraku, reklamni zasloni ljudi pozivajo k preventivnemu ravnanju, otežena so potovanja po državi…

Novi koronavirus: Na Kitajsko smo poklicali Slovenca Mitjo Iršiča

Slovenec Mitja Iršič se trenutno mudi na jugu Kitajske, točneje v tretjem največjem mestu v državi Guangdžovu. Od Vuhana, kjer se je novi koronavirus najprej pojavil, je oddaljeno približno tisoč kilometrov, a posledice so vsak dan bolj opazne. »Mesto je za zdaj zamrznjeno,« pojasnjuje Iršič, med ukrepi, ki so jih sprejele oblasti, je merjenje telesne temperature na praktično vsakem koraku, reklamni zasloni ljudi pozivajo k preventivnemu ravnanju, otežena so potovanja po državi…

infozdravstvo

Informativni prispevki

Novi koronavirus: Na Kitajsko smo poklicali Slovenca Mitjo Iršiča
Slovenec Mitja Iršič se trenutno mudi na jugu Kitajske, točneje v tretjem največjem mestu v državi Guangdžovu. Od Vuhana, kjer se je novi koronavirus najprej pojavil, je oddaljeno približno tisoč kilometrov, a posledice so vsak dan bolj opazne. »Mesto je za zdaj zamrznjeno,« pojasnjuje Iršič, med ukrepi, ki so jih sprejele oblasti, je merjenje telesne temperature na praktično vsakem koraku, reklamni zasloni ljudi pozivajo k preventivnemu ravnanju, otežena so potovanja po državi…
VEČ ...|3. 2. 2020
Novi koronavirus: Na Kitajsko smo poklicali Slovenca Mitjo Iršiča
Slovenec Mitja Iršič se trenutno mudi na jugu Kitajske, točneje v tretjem največjem mestu v državi Guangdžovu. Od Vuhana, kjer se je novi koronavirus najprej pojavil, je oddaljeno približno tisoč kilometrov, a posledice so vsak dan bolj opazne. »Mesto je za zdaj zamrznjeno,« pojasnjuje Iršič, med ukrepi, ki so jih sprejele oblasti, je merjenje telesne temperature na praktično vsakem koraku, reklamni zasloni ljudi pozivajo k preventivnemu ravnanju, otežena so potovanja po državi…

Helena Križnik

infozdravstvo

Komentar Domovina.je

VEČ ...|3. 2. 2020
Rok Čakš: Če ne Janša, kdo je resnični krivec za razpad Šarčeve vlade?

Ob odstopu Marjana Šarca in posledičnem razpadu njegove vlade se je slovenska politika še na en način znašla v novem položaju. Če je do zdaj večinoma veljalo, da so politični nasprotniki, osrednji mediji in levi javnomnenjski voditelji ob težavah, političnih krizah ali celo razpadanju levih vlad s prstom kazali na predsednika SDS Janeza Janšo, je tokrat drugače.

Rok Čakš: Če ne Janša, kdo je resnični krivec za razpad Šarčeve vlade?

Ob odstopu Marjana Šarca in posledičnem razpadu njegove vlade se je slovenska politika še na en način znašla v novem položaju. Če je do zdaj večinoma veljalo, da so politični nasprotniki, osrednji mediji in levi javnomnenjski voditelji ob težavah, političnih krizah ali celo razpadanju levih vlad s prstom kazali na predsednika SDS Janeza Janšo, je tokrat drugače.

družbakomentarodnosipolitika

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Če ne Janša, kdo je resnični krivec za razpad Šarčeve vlade?
Ob odstopu Marjana Šarca in posledičnem razpadu njegove vlade se je slovenska politika še na en način znašla v novem položaju. Če je do zdaj večinoma veljalo, da so politični nasprotniki, osrednji mediji in levi javnomnenjski voditelji ob težavah, političnih krizah ali celo razpadanju levih vlad s prstom kazali na predsednika SDS Janeza Janšo, je tokrat drugače.
VEČ ...|3. 2. 2020
Rok Čakš: Če ne Janša, kdo je resnični krivec za razpad Šarčeve vlade?
Ob odstopu Marjana Šarca in posledičnem razpadu njegove vlade se je slovenska politika še na en način znašla v novem položaju. Če je do zdaj večinoma veljalo, da so politični nasprotniki, osrednji mediji in levi javnomnenjski voditelji ob težavah, političnih krizah ali celo razpadanju levih vlad s prstom kazali na predsednika SDS Janeza Janšo, je tokrat drugače.

Rok Čakš

družbakomentarodnosipolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 1. 2020
Brexit je tu…

Združeno kraljestvo resnično zapušča Evropsko unijo. Brexit spremembe trenutno prinaša le v ustanove povezave, posamezniki in podjetja na obeh straneh Rokavskega preliva ga medtem še ne bodo čutili. Marsikaj bo drugače po 11-mesečnem prehodnem obdobju, v katerem morata London in Bruselj doreči nadaljnje odnose. Podlago za to imata v ločitvenem sporazumu, ki je poskrbel za precej sivih las. A na koncu sta ga strani le potrdili, Združeno kraljestvo se tako vsaj za zdaj poslavlja na urejen način. Celotno zgodbo je za naš radio pokomentiral geopolitični analitik dr. Laris Gaiser.

Brexit je tu…

Združeno kraljestvo resnično zapušča Evropsko unijo. Brexit spremembe trenutno prinaša le v ustanove povezave, posamezniki in podjetja na obeh straneh Rokavskega preliva ga medtem še ne bodo čutili. Marsikaj bo drugače po 11-mesečnem prehodnem obdobju, v katerem morata London in Bruselj doreči nadaljnje odnose. Podlago za to imata v ločitvenem sporazumu, ki je poskrbel za precej sivih las. A na koncu sta ga strani le potrdili, Združeno kraljestvo se tako vsaj za zdaj poslavlja na urejen način. Celotno zgodbo je za naš radio pokomentiral geopolitični analitik dr. Laris Gaiser.

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

Brexit je tu…
Združeno kraljestvo resnično zapušča Evropsko unijo. Brexit spremembe trenutno prinaša le v ustanove povezave, posamezniki in podjetja na obeh straneh Rokavskega preliva ga medtem še ne bodo čutili. Marsikaj bo drugače po 11-mesečnem prehodnem obdobju, v katerem morata London in Bruselj doreči nadaljnje odnose. Podlago za to imata v ločitvenem sporazumu, ki je poskrbel za precej sivih las. A na koncu sta ga strani le potrdili, Združeno kraljestvo se tako vsaj za zdaj poslavlja na urejen način. Celotno zgodbo je za naš radio pokomentiral geopolitični analitik dr. Laris Gaiser.
VEČ ...|31. 1. 2020
Brexit je tu…
Združeno kraljestvo resnično zapušča Evropsko unijo. Brexit spremembe trenutno prinaša le v ustanove povezave, posamezniki in podjetja na obeh straneh Rokavskega preliva ga medtem še ne bodo čutili. Marsikaj bo drugače po 11-mesečnem prehodnem obdobju, v katerem morata London in Bruselj doreči nadaljnje odnose. Podlago za to imata v ločitvenem sporazumu, ki je poskrbel za precej sivih las. A na koncu sta ga strani le potrdili, Združeno kraljestvo se tako vsaj za zdaj poslavlja na urejen način. Celotno zgodbo je za naš radio pokomentiral geopolitični analitik dr. Laris Gaiser.

Helena Križnik

infopogovorpolitika

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|8. 7. 2020
Uradni vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin o aktualnem dogajanju

Sogovornik nam je predstavil svoje naloge in vse izzive, s katerimi se sooča. Podal je tudi oceno sodelovanja z mediji v času zdravstvene krize.

Uradni vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin o aktualnem dogajanju

Sogovornik nam je predstavil svoje naloge in vse izzive, s katerimi se sooča. Podal je tudi oceno sodelovanja z mediji v času zdravstvene krize.

Helena Križnik

družbakoronaviruspolitika

Globine

VEČ ...|7. 7. 2020
O odgovoru, ki ga daje krščanstvo

V tokratnih Globinah smo iskali odgovore na vprašanje, kakšen način sobivanja ponuja svetu krščanstvo. Človeštvo se je znašlo na razpotju ideologij, za katere se zdi, da v trenutnih razmerah pandemije vse bolj polarizirajo poglede ljudi. Kako najti ravnovesje in pravo smer? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

O odgovoru, ki ga daje krščanstvo

V tokratnih Globinah smo iskali odgovore na vprašanje, kakšen način sobivanja ponuja svetu krščanstvo. Človeštvo se je znašlo na razpotju ideologij, za katere se zdi, da v trenutnih razmerah pandemije vse bolj polarizirajo poglede ljudi. Kako najti ravnovesje in pravo smer? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

družbaduhovnostkoronavirusCerkev

Duhovna misel

VEČ ...|13. 7. 2020
Iskati sebe? Kristusa!

Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel.(Mt 10, 39)

Iskati sebe? Kristusa!

Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel.(Mt 10, 39)

Gregor Čušin

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|13. 7. 2020
Javni potniški promet

Nedavno je vlada uredila brezplačne vozovnice v javnem potniškem prometu. Kdo je upravičen, kako urediti prevoz in kaj vse je potrebno upoštevati ob trenutnih omejitvenih ukrepih je razložil današnji gost, sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok.

Javni potniški promet

Nedavno je vlada uredila brezplačne vozovnice v javnem potniškem prometu. Kdo je upravičen, kako urediti prevoz in kaj vse je potrebno upoštevati ob trenutnih omejitvenih ukrepih je razložil današnji gost, sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok.

Blaž Lesnik

svetovanjepogovorpotnikpromet

Doživetja narave

VEČ ...|10. 7. 2020
Hoja in lepota slovenske dežele

V oddaji so se prepletale misli o hoji ob slikanju čudovite slovenske pokrajine, predvsem planin in gorskega sveta. Povedali smo tudi, da je večina otrok, za katere smo zbirali sredstva v akciji S srcem za morje otrok, že užila teden dni počitnic ob slovenski obali.

Hoja in lepota slovenske dežele

V oddaji so se prepletale misli o hoji ob slikanju čudovite slovenske pokrajine, predvsem planin in gorskega sveta. Povedali smo tudi, da je večina otrok, za katere smo zbirali sredstva v akciji S srcem za morje otrok, že užila teden dni počitnic ob slovenski obali.

Blaž Lesnik

naravahojagoreduhovnost

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 7. 2020
Stritarjeva nagrajenka, Film pod zvezdami

Stritarjevo nagrado, ki jo mladim literarnim kritičarkam oziroma kritikom podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, je prejela Veronika Šoster. Ljubljanski Kinodvor je v sodelovanju z Ljubljanskim gradom deseto leto zapored pripravil Film pod zvezdami, ki bo med 16. julijem in 8. avgustom postregel z najbolj odmevnimi filmi pretekle kinematografske sezone.

Stritarjeva nagrajenka, Film pod zvezdami

Stritarjevo nagrado, ki jo mladim literarnim kritičarkam oziroma kritikom podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, je prejela Veronika Šoster. Ljubljanski Kinodvor je v sodelovanju z Ljubljanskim gradom deseto leto zapored pripravil Film pod zvezdami, ki bo med 16. julijem in 8. avgustom postregel z najbolj odmevnimi filmi pretekle kinematografske sezone.

Marjan Bunič

kulturaknjigakritikafilmLjubljanski grad

Komentar Domovina.je

VEČ ...|13. 7. 2020
Tino Mamić: Dan za zgodovino: 13. julij 2020

Poklon italijanskega predsednika na Bazovski gmajni štirim tigrovcem, ki so uradno gledano iz Rima še vedno teroristi, je velik dogodek. Še večji pa je, da bo najvišji predstavnik Italije Slovencem vrnil ključe Narodnega doma, palače, ki je kot slovenski simbol sredi Trsta manifestativno pogorela, kar je označilo začetek fašističnega nasilja.

Tino Mamić: Dan za zgodovino: 13. julij 2020

Poklon italijanskega predsednika na Bazovski gmajni štirim tigrovcem, ki so uradno gledano iz Rima še vedno teroristi, je velik dogodek. Še večji pa je, da bo najvišji predstavnik Italije Slovencem vrnil ključe Narodnega doma, palače, ki je kot slovenski simbol sredi Trsta manifestativno pogorela, kar je označilo začetek fašističnega nasilja.

Tino Mamić

politikadružbazgodovinakomentar

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|13. 7. 2020
Kaj še sejemo v juliju

Svetovala je Fanči Perdih iz semenarske hiše Amarant.

Kaj še sejemo v juliju

Svetovala je Fanči Perdih iz semenarske hiše Amarant.

Slavi Košir

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|13. 7. 2020
Javni potniški promet

Nedavno je vlada uredila brezplačne vozovnice v javnem potniškem prometu. Kdo je upravičen, kako urediti prevoz in kaj vse je potrebno upoštevati ob trenutnih omejitvenih ukrepih je razložil današnji gost, sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok.

Javni potniški promet

Nedavno je vlada uredila brezplačne vozovnice v javnem potniškem prometu. Kdo je upravičen, kako urediti prevoz in kaj vse je potrebno upoštevati ob trenutnih omejitvenih ukrepih je razložil današnji gost, sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok.

Blaž Lesnik

svetovanjepogovorpotnikpromet