V Svetovalnico smo povabili svetovalca Obrtno - podjetniške zbornice Slovenije Dušana Bavca in predstavili spremembe, ki se obetajo z novo pokojninsko zakonodajo, ki bo stopila v veljavo z 1. januarjem 2020.

Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Slovenska ustava pravi, da je naša država razdeljena na pokrajine. Tudi evropska zakonodaja govori o nujnosti pokrajin – to smo zaobšli z ustanovitvijo takoimenovanih kohezijskih regij. Da politiki, torej vlada, parlament in predsednik republike v več kot četrt stoletja niso uveljavili tega dela ustave je škandalozno ...

Komentar si lahko v celoti preberete na spletni strani www.Domovina.je.

Po raznih državah sveta se zaostruje kazenska zakonodaja na področju zločina spolnih zlorab. Poljska je ustanovila posebno državno komisijo, ki bo preiskovala in se borila proti spolnim zlorabam mladoletnikov, v Argentini pa se je ena od žrtev obrnila na svetega očeta, naj se zavzame za to, da ta zločin ne bi nikoli zastaral. Podoben zakonski predlog so pripravili tudi v poslanski skupini Nove Slovenije.

Predsednik vlade Marjan Šarec se bo v četrtek mudil v Vatikanu, kjer ga bo sprejel papež Frančišek. Kot napovedujejo v kabinetu premierja, bo obisk na Svetem sedežu priložnost za izmenjavo mnenj o različnih aktualnih temah v mednarodni skupnosti, od migracij do položaja na Zahodnem Balkanu. Da sogovornika ne bosta mogla mimo novega predloga zakon o financiranju šolstva, pa je za Radio Ognjišče dejal cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan. Na vprašanje, kakšen je sploh lahko doprinos obiska Šarca v Vatikanu, če ista vlada gre naprej s protiustavnim zakonom o financiranju šolstva, nam je sogovornik dejal, da je Sveti sedež seznanjen s stopnjo spoštovanja odločb slovenskega ustavnega sodišča, ker je to sodišče, ki na poseben način varuje temeljne človekove pravice in svoboščine, med katerimi je na izredno visokem mestu tudi verska svoboda. »S tem, ko zakonodajalec oz. vlada zamuja z naročilom, ki mu ga je Ustavno sodišče naložilo glede spremembe dela zakona, ki ureja financiranje zasebnih šol, se seveda že ugotovljena protiustavnost le še poglablja. Kaj bo predsednik vlade o tem povedal v Vatikanu oziroma kako bo zagovarjal stališče vlade, ki po trenutnem predlogu zmanjšuje že pridobljene pravice otrok in staršev zasebnih OŠ, lahko le ugibamo. Vemo pa eno: papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.«

Delovna skupina za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije je na torkovem sestanku pozvala k javni objavi uvoznikov spornega poljskega govejega mesa. Zadružniki zahtevajo tudi takojšnjo spremembo zakonodaje, ki ureja javna naročila, kjer bi namesto najnižje cene imela prednost kakovost in sodelovanje v shemi izbrana kakovost Slovenija. V sporočilu za javnost, po sestanku omenjene komisije so zapisali, da že dalj časa opozarjajo na uvoz cenejšega govejega mesa iz tujine, ki največkrat pristane v javnih zavodih. Slovenske kmetijske zadruge, ki odkupujejo govedo izključno od slovenskih rejcev, in v večini meso označeno s shemo izbrana kakovost Slovenija, zaradi kriterija najnižje cene, pogosto niso cenovno zanimive za javne zavode, kljub temu, da lahko javni zavodi določen sklop živil nabavijo izven javnega naročila. Tako se v javnih zavodih bolni, ostareli, otroci, šolarji prehranjujejo s cenovno najugodnejšo hrano, ki je lahko vprašljiva glede kakovosti, še opozarjajo v Delovni skupini za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije in predlagajo, da se zakonodaja, ki ureja javno naročanje popravi tako, da bo prednost imela kakovost in ne cena, ali pa se oskrba s hrano v celoti izloči iz sistema javnega naročanja.

Z ustavnim sodnikom dr. Klemenom Jakličem smo se pogovarjali o volilni zakonodaji, predvsem o delu, ki so ga ustavni sodniki spoznali za neskladnega z ustavo.

Je realno pričakovati zdravstveno reformo, so apetiti javnega sektorja glede na gospodarsko rast preveliki, se kadruje strokovno ali politično in kakšna bo nova volilna zakonodaja so vprašanja, ki jih bomo zastavili poslancem državnega zbora. V Pogovoru o smo gostili Jožefa Horvata iz NSi, Jerco Korče iz LMŠ, Jelko Godec iz SDS in Gregorja Periča iz SMC.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ v neskladju z ustavo. Zakonodajalcu je zato naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih. Ni pa ugotovilo neustavnosti več členov zakona o volitvah v DZ, ki jih je tudi izpodbijal državni svet.

V tokratni oddaji je bila tema nova gradbena zakonodaja z vidika investitorja. Če je nekdo začel graditi hišo pred nekaj leti, pa se doslej vanjo še ni vselil, mu utegne nova gradbena zakonodaja življenje malce zagreniti. Zakaj in kaj je potrebno, da zadeve stečejo tako, kot bi morale, nam je povedala arhitektka in direktorica Geoplana Helena Kovač.

Država bi rada izboljšala podatke in upravljanje s prostorom, zato smo v zadnjem letu dobili celo serijo novih predpisov, ki vplivajo na lastnike nepremičnin. S poznavanjem teh sprememb lahko svoje premoženje zavarujemo, predvsem pa prihranimo. Naš gost je bil direktor podjetja Geonep, inženir geodezije in sodni izvedenec za nepremičninske evidence Boštjan Trobiš.

Portugalski parlament je sredi julija sprejel zakon, ki bo državljanom dovoljeval spremembo spola od 16. leta starosti in sicer brez zdravstvenega poročila, ki bi dokazovalo motnjo identitete. Portugalska se je s tem pridružila Danski, Malti, Švedski, Irski in Norveški, ki podoben zakon že imajo. Kakšne posledice takšna zakonodaja prinaša v družbo smo se vprašali v rubriki Naš pogled.