Svetovalnica

VEČ ...|11. 12. 2019
Aktualna opravila v sadovnjakih

V Svetovalnici smo gostili sadjarja Matjaža Maležiča in se z njim pogovarjali o aktualnih opravilih v sadovnjakih.

Aktualna opravila v sadovnjakih

V Svetovalnici smo gostili sadjarja Matjaža Maležiča in se z njim pogovarjali o aktualnih opravilih v sadovnjakih.

svetovanjevrtpogovor

Svetovalnica

Aktualna opravila v sadovnjakih
V Svetovalnici smo gostili sadjarja Matjaža Maležiča in se z njim pogovarjali o aktualnih opravilih v sadovnjakih.
VEČ ...|11. 12. 2019
Aktualna opravila v sadovnjakih
V Svetovalnici smo gostili sadjarja Matjaža Maležiča in se z njim pogovarjali o aktualnih opravilih v sadovnjakih.

Robert Božič

svetovanjevrtpogovor

Sobotna iskrica

VEČ ...|7. 12. 2019
Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan

Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!

Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan

Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!

družbaduhovnostmladiotrocivzgoja

Sobotna iskrica

Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan
Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!
VEČ ...|7. 12. 2019
Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan
Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!

Jure Sešek

družbaduhovnostmladiotrocivzgoja

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Komentar Domovina.je

Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.
VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Radijska kateheza

VEČ ...|30. 11. 2019
Nadškof Marjan Turnšek: sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju...

Oktobrska sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju in nekatera vprašanja, ki jih je odprl papež, je razburila nekatere katoličane, predvsem na socialnih omrežjih. Da ni papež zaradi tega nič manj Kristusov, ter o tem, kaj je o Božjem razodetju v nekrščanskih verstvih povedal že Drugi vatikanski koncil, smo govorili z nadškofom Marjanom Turnškom.

Nadškof Marjan Turnšek: sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju...

Oktobrska sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju in nekatera vprašanja, ki jih je odprl papež, je razburila nekatere katoličane, predvsem na socialnih omrežjih. Da ni papež zaradi tega nič manj Kristusov, ter o tem, kaj je o Božjem razodetju v nekrščanskih verstvih povedal že Drugi vatikanski koncil, smo govorili z nadškofom Marjanom Turnškom.

družbaduhovnostpapež

Radijska kateheza

Nadškof Marjan Turnšek: sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju...
Oktobrska sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju in nekatera vprašanja, ki jih je odprl papež, je razburila nekatere katoličane, predvsem na socialnih omrežjih. Da ni papež zaradi tega nič manj Kristusov, ter o tem, kaj je o Božjem razodetju v nekrščanskih verstvih povedal že Drugi vatikanski koncil, smo govorili z nadškofom Marjanom Turnškom.
VEČ ...|30. 11. 2019
Nadškof Marjan Turnšek: sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju...
Oktobrska sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju in nekatera vprašanja, ki jih je odprl papež, je razburila nekatere katoličane, predvsem na socialnih omrežjih. Da ni papež zaradi tega nič manj Kristusov, ter o tem, kaj je o Božjem razodetju v nekrščanskih verstvih povedal že Drugi vatikanski koncil, smo govorili z nadškofom Marjanom Turnškom.

Silvestra Sadar

družbaduhovnostpapež

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|27. 11. 2019
Pridelava mikrozelenjave nudi vitamine čez zimo

Tako je v naši jutranji rubriki opozorila Miša Puešnjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Maribor. Opisala je tudi najpogostejše vrste zelenajve, ki jo do faze dveh pravih listov lahko v ta namen gojimo v naših stanovanjih.

Pridelava mikrozelenjave nudi vitamine čez zimo

Tako je v naši jutranji rubriki opozorila Miša Puešnjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Maribor. Opisala je tudi najpogostejše vrste zelenajve, ki jo do faze dveh pravih listov lahko v ta namen gojimo v naših stanovanjih.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pridelava mikrozelenjave nudi vitamine čez zimo
Tako je v naši jutranji rubriki opozorila Miša Puešnjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Maribor. Opisala je tudi najpogostejše vrste zelenajve, ki jo do faze dveh pravih listov lahko v ta namen gojimo v naših stanovanjih.
VEČ ...|27. 11. 2019
Pridelava mikrozelenjave nudi vitamine čez zimo
Tako je v naši jutranji rubriki opozorila Miša Puešnjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Maribor. Opisala je tudi najpogostejše vrste zelenajve, ki jo do faze dveh pravih listov lahko v ta namen gojimo v naših stanovanjih.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|21. 11. 2019
Permakultura v praksi

O tem, kaj permakultura pomeni v praksi smo je pogovarjali z gostom Slavkom Turšičem, sadjarjem in predavateljem z veliko izkušnjami na področju ekološkega, biodinamičnega in permakulturnega sadjarstva.

Permakultura v praksi

O tem, kaj permakultura pomeni v praksi smo je pogovarjali z gostom Slavkom Turšičem, sadjarjem in predavateljem z veliko izkušnjami na področju ekološkega, biodinamičnega in permakulturnega sadjarstva.

naravakmetijstvovrtsvetovanje

Svetovalnica

Permakultura v praksi
O tem, kaj permakultura pomeni v praksi smo je pogovarjali z gostom Slavkom Turšičem, sadjarjem in predavateljem z veliko izkušnjami na področju ekološkega, biodinamičnega in permakulturnega sadjarstva.
VEČ ...|21. 11. 2019
Permakultura v praksi
O tem, kaj permakultura pomeni v praksi smo je pogovarjali z gostom Slavkom Turšičem, sadjarjem in predavateljem z veliko izkušnjami na področju ekološkega, biodinamičnega in permakulturnega sadjarstva.

Slavi Košir

naravakmetijstvovrtsvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 11. 2019
Širitev vzgojne ponudbe Mohorjeve družbe Celovec

Mohorjeva družba Celovec je nedavno v glavnem mestu avstrijske Koroške kupila dodatno poslopje, v katerem bo od začetka prihodnjega šolskega leta Slomškova hiša z dodatno dvojezično skupino v otroškem vrtcu, prvimi dvojezičnimi otroškimi jaslimi v Celovcu ter novim prostorom za dvojezični dijaški dom. Pogovarjali smo se z direktorjem dr. Karlom Hrenom.

Širitev vzgojne ponudbe Mohorjeve družbe Celovec

Mohorjeva družba Celovec je nedavno v glavnem mestu avstrijske Koroške kupila dodatno poslopje, v katerem bo od začetka prihodnjega šolskega leta Slomškova hiša z dodatno dvojezično skupino v otroškem vrtcu, prvimi dvojezičnimi otroškimi jaslimi v Celovcu ter novim prostorom za dvojezični dijaški dom. Pogovarjali smo se z direktorjem dr. Karlom Hrenom.

info

Informativni prispevki

Širitev vzgojne ponudbe Mohorjeve družbe Celovec
Mohorjeva družba Celovec je nedavno v glavnem mestu avstrijske Koroške kupila dodatno poslopje, v katerem bo od začetka prihodnjega šolskega leta Slomškova hiša z dodatno dvojezično skupino v otroškem vrtcu, prvimi dvojezičnimi otroškimi jaslimi v Celovcu ter novim prostorom za dvojezični dijaški dom. Pogovarjali smo se z direktorjem dr. Karlom Hrenom.
VEČ ...|21. 11. 2019
Širitev vzgojne ponudbe Mohorjeve družbe Celovec
Mohorjeva družba Celovec je nedavno v glavnem mestu avstrijske Koroške kupila dodatno poslopje, v katerem bo od začetka prihodnjega šolskega leta Slomškova hiša z dodatno dvojezično skupino v otroškem vrtcu, prvimi dvojezičnimi otroškimi jaslimi v Celovcu ter novim prostorom za dvojezični dijaški dom. Pogovarjali smo se z direktorjem dr. Karlom Hrenom.

Matjaž Merljak

info

Vabilo na pot

VEČ ...|15. 11. 2019
Pohod po poteh Soseske zidanice

V Vabilu na pot so na sporedu Pohod po poteh Soseske zidanice in pohoda po Vertovčevih [izg. vŕtovčevih] poteh ter radgonskih gričih.

Pohod po poteh Soseske zidanice

V Vabilu na pot so na sporedu Pohod po poteh Soseske zidanice in pohoda po Vertovčevih [izg. vŕtovčevih] poteh ter radgonskih gričih.

naravadružba

Vabilo na pot

Pohod po poteh Soseske zidanice
V Vabilu na pot so na sporedu Pohod po poteh Soseske zidanice in pohoda po Vertovčevih [izg. vŕtovčevih] poteh ter radgonskih gričih.
VEČ ...|15. 11. 2019
Pohod po poteh Soseske zidanice
V Vabilu na pot so na sporedu Pohod po poteh Soseske zidanice in pohoda po Vertovčevih [izg. vŕtovčevih] poteh ter radgonskih gričih.

Blaž Lesnik

naravadružba

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 11. 2019
Kolobar je temelj dobrega gospodarjenja

Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo še posebej v pridelavi vrtnih dobro zasnovati kolobar in zakaj je pomembno opravljati analize zemlje.

Kolobar je temelj dobrega gospodarjenja

Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo še posebej v pridelavi vrtnih dobro zasnovati kolobar in zakaj je pomembno opravljati analize zemlje.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kolobar je temelj dobrega gospodarjenja
Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo še posebej v pridelavi vrtnih dobro zasnovati kolobar in zakaj je pomembno opravljati analize zemlje.
VEČ ...|15. 11. 2019
Kolobar je temelj dobrega gospodarjenja
Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo še posebej v pridelavi vrtnih dobro zasnovati kolobar in zakaj je pomembno opravljati analize zemlje.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|14. 11. 2019
Pomembnost apnenja in prisotnosti zraka v tleh

Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo spremljati kislost zemlje in kako pomemben je zrak v tleh.

Pomembnost apnenja in prisotnosti zraka v tleh

Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo spremljati kislost zemlje in kako pomemben je zrak v tleh.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pomembnost apnenja in prisotnosti zraka v tleh
Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo spremljati kislost zemlje in kako pomemben je zrak v tleh.
VEČ ...|14. 11. 2019
Pomembnost apnenja in prisotnosti zraka v tleh
Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo spremljati kislost zemlje in kako pomemben je zrak v tleh.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|13. 11. 2019
Pomen dobrega zaoravanja ostankov zelenjave

Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je opozorila, da je za preprečevanje prenosa bolezni iz ene v drugo pridelovalno sezono zelo pomembno, da ostanke zelenjave dobro zaorjemo.

Pomen dobrega zaoravanja ostankov zelenjave

Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je opozorila, da je za preprečevanje prenosa bolezni iz ene v drugo pridelovalno sezono zelo pomembno, da ostanke zelenjave dobro zaorjemo.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pomen dobrega zaoravanja ostankov zelenjave
Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je opozorila, da je za preprečevanje prenosa bolezni iz ene v drugo pridelovalno sezono zelo pomembno, da ostanke zelenjave dobro zaorjemo.
VEČ ...|13. 11. 2019
Pomen dobrega zaoravanja ostankov zelenjave
Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je opozorila, da je za preprečevanje prenosa bolezni iz ene v drugo pridelovalno sezono zelo pomembno, da ostanke zelenjave dobro zaorjemo.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Za življenje

VEČ ...|9. 11. 2019
Delamo z otrokom in ne za otroka

Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

Delamo z otrokom in ne za otroka

Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

družbaizobraževanjekulturamladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Delamo z otrokom in ne za otroka
Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.
VEČ ...|9. 11. 2019
Delamo z otrokom in ne za otroka
Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Sobotna iskrica

VEČ ...|9. 11. 2019
Jesen, Hruška debeluška in glasbene želje

V dopoldanski program smo vstopili s Sobotno iskrico, ki med počitnicami ni izkoristila priložnosti kramljanja z vami in vrtenja glasbenih želja. Izvedeli ste tudi kaj zanimivega o človeku, njegovih spretnih rokah in pokončni drži.

Jesen, Hruška debeluška in glasbene želje

V dopoldanski program smo vstopili s Sobotno iskrico, ki med počitnicami ni izkoristila priložnosti kramljanja z vami in vrtenja glasbenih želja. Izvedeli ste tudi kaj zanimivega o človeku, njegovih spretnih rokah in pokončni drži.

glasbaotrocimladi

Sobotna iskrica

Jesen, Hruška debeluška in glasbene želje
V dopoldanski program smo vstopili s Sobotno iskrico, ki med počitnicami ni izkoristila priložnosti kramljanja z vami in vrtenja glasbenih želja. Izvedeli ste tudi kaj zanimivega o človeku, njegovih spretnih rokah in pokončni drži.
VEČ ...|9. 11. 2019
Jesen, Hruška debeluška in glasbene želje
V dopoldanski program smo vstopili s Sobotno iskrico, ki med počitnicami ni izkoristila priložnosti kramljanja z vami in vrtenja glasbenih želja. Izvedeli ste tudi kaj zanimivega o človeku, njegovih spretnih rokah in pokončni drži.

Jure Sešek

glasbaotrocimladi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|21. 10. 2019
Jesen na zeliščnem vrtu

Nekaj nasvetov za jesenska opravila v zeliščnem vrtu je pripravila svetovalka specialistka Jožica Kapun Maršik s KGZ Murska Sobota!

Jesen na zeliščnem vrtu

Nekaj nasvetov za jesenska opravila v zeliščnem vrtu je pripravila svetovalka specialistka Jožica Kapun Maršik s KGZ Murska Sobota!

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Jesen na zeliščnem vrtu
Nekaj nasvetov za jesenska opravila v zeliščnem vrtu je pripravila svetovalka specialistka Jožica Kapun Maršik s KGZ Murska Sobota!
VEČ ...|21. 10. 2019
Jesen na zeliščnem vrtu
Nekaj nasvetov za jesenska opravila v zeliščnem vrtu je pripravila svetovalka specialistka Jožica Kapun Maršik s KGZ Murska Sobota!

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|8. 10. 2019
Zelenjavni vrt pred zimo

V tokratni oddaji smo se pogovarjali o zelenjavnem vrtu v času pred zimo. Z nami je bila strokovnjakinja Fanči Perdih, ki je znana po tem, da upošteva naravne zakonitosti in setveni koledar po Marii Thun, rastline pa krepi in neguje z biodinamičnimi pripravki. Seje in sadi pa le ekološka semena ter sadike.

Zelenjavni vrt pred zimo

V tokratni oddaji smo se pogovarjali o zelenjavnem vrtu v času pred zimo. Z nami je bila strokovnjakinja Fanči Perdih, ki je znana po tem, da upošteva naravne zakonitosti in setveni koledar po Marii Thun, rastline pa krepi in neguje z biodinamičnimi pripravki. Seje in sadi pa le ekološka semena ter sadike.

svetovanjevrt

Svetovalnica

Zelenjavni vrt pred zimo
V tokratni oddaji smo se pogovarjali o zelenjavnem vrtu v času pred zimo. Z nami je bila strokovnjakinja Fanči Perdih, ki je znana po tem, da upošteva naravne zakonitosti in setveni koledar po Marii Thun, rastline pa krepi in neguje z biodinamičnimi pripravki. Seje in sadi pa le ekološka semena ter sadike.
VEČ ...|8. 10. 2019
Zelenjavni vrt pred zimo
V tokratni oddaji smo se pogovarjali o zelenjavnem vrtu v času pred zimo. Z nami je bila strokovnjakinja Fanči Perdih, ki je znana po tem, da upošteva naravne zakonitosti in setveni koledar po Marii Thun, rastline pa krepi in neguje z biodinamičnimi pripravki. Seje in sadi pa le ekološka semena ter sadike.

Matjaž Merljak

svetovanjevrt

Svetovalnica

VEČ ...|12. 9. 2019
Prihodnost vrtnega orodja

Za delo na vrtu potrebujemo različno orodje. Ni nepomembno, kakšno kosilnico imamo, kako je z orodjem za obžagovanje drevja in podobno. Gostili smo strokovnjaka, ki se že več desetletij ukvarja s tem področjem, direktorja podjetja Tabakum Goceja Taseva. Med drugim je predstavil tudi prednosti baterijskega orodja.

Prihodnost vrtnega orodja

Za delo na vrtu potrebujemo različno orodje. Ni nepomembno, kakšno kosilnico imamo, kako je z orodjem za obžagovanje drevja in podobno. Gostili smo strokovnjaka, ki se že več desetletij ukvarja s tem področjem, direktorja podjetja Tabakum Goceja Taseva. Med drugim je predstavil tudi prednosti baterijskega orodja.

svetovanjevrtorodjekosilnicebaterijske žage

Svetovalnica

Prihodnost vrtnega orodja
Za delo na vrtu potrebujemo različno orodje. Ni nepomembno, kakšno kosilnico imamo, kako je z orodjem za obžagovanje drevja in podobno. Gostili smo strokovnjaka, ki se že več desetletij ukvarja s tem področjem, direktorja podjetja Tabakum Goceja Taseva. Med drugim je predstavil tudi prednosti baterijskega orodja.
VEČ ...|12. 9. 2019
Prihodnost vrtnega orodja
Za delo na vrtu potrebujemo različno orodje. Ni nepomembno, kakšno kosilnico imamo, kako je z orodjem za obžagovanje drevja in podobno. Gostili smo strokovnjaka, ki se že več desetletij ukvarja s tem področjem, direktorja podjetja Tabakum Goceja Taseva. Med drugim je predstavil tudi prednosti baterijskega orodja.

Blaž Lesnik

svetovanjevrtorodjekosilnicebaterijske žage

Svetovalnica

VEČ ...|10. 9. 2019
Učenci s specifičnimi učnimi težavami

Predstavljajte si sebe v vrtcu. Vsi sovrstniki znajo zavezati čevlje, zapeti gumbe, vam pa to predstavlja nepremagljivo oviro. Še knjige ne znate listati v pravo smer. Z vsem tem se srečujejo dislektiki. Kako jih prepoznati in jim pomagati, da razvijejo tudi druge lastnosti po katerih so znani, da so namreč kreativni in imajo dobro prostorsko predstavo? O tem smo v tokratni oddaji govorili z gostjo dr. Marijo Kavkler, ki se že več kot 30 let ukvarja s tem področjem.

Učenci s specifičnimi učnimi težavami

Predstavljajte si sebe v vrtcu. Vsi sovrstniki znajo zavezati čevlje, zapeti gumbe, vam pa to predstavlja nepremagljivo oviro. Še knjige ne znate listati v pravo smer. Z vsem tem se srečujejo dislektiki. Kako jih prepoznati in jim pomagati, da razvijejo tudi druge lastnosti po katerih so znani, da so namreč kreativni in imajo dobro prostorsko predstavo? O tem smo v tokratni oddaji govorili z gostjo dr. Marijo Kavkler, ki se že več kot 30 let ukvarja s tem področjem.

svetovanjeizobraževanjemladi

Svetovalnica

Učenci s specifičnimi učnimi težavami
Predstavljajte si sebe v vrtcu. Vsi sovrstniki znajo zavezati čevlje, zapeti gumbe, vam pa to predstavlja nepremagljivo oviro. Še knjige ne znate listati v pravo smer. Z vsem tem se srečujejo dislektiki. Kako jih prepoznati in jim pomagati, da razvijejo tudi druge lastnosti po katerih so znani, da so namreč kreativni in imajo dobro prostorsko predstavo? O tem smo v tokratni oddaji govorili z gostjo dr. Marijo Kavkler, ki se že več kot 30 let ukvarja s tem področjem.
VEČ ...|10. 9. 2019
Učenci s specifičnimi učnimi težavami
Predstavljajte si sebe v vrtcu. Vsi sovrstniki znajo zavezati čevlje, zapeti gumbe, vam pa to predstavlja nepremagljivo oviro. Še knjige ne znate listati v pravo smer. Z vsem tem se srečujejo dislektiki. Kako jih prepoznati in jim pomagati, da razvijejo tudi druge lastnosti po katerih so znani, da so namreč kreativni in imajo dobro prostorsko predstavo? O tem smo v tokratni oddaji govorili z gostjo dr. Marijo Kavkler, ki se že več kot 30 let ukvarja s tem področjem.

Tanja Dominko

svetovanjeizobraževanjemladi

Svetovalnica

VEČ ...|30. 8. 2019
Mag. Jože Mohar o dosejevanju in obnovi travnikov

Tokrat smo govorili o dosejavanju in obnovi travnikov, ter poskušali opozoriti na pravilno sosledje korakov za uspeh. Naš gost je bil mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.

Mag. Jože Mohar o dosejevanju in obnovi travnikov

Tokrat smo govorili o dosejavanju in obnovi travnikov, ter poskušali opozoriti na pravilno sosledje korakov za uspeh. Naš gost je bil mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.

kmetijstvonaravavrttrava

Svetovalnica

Mag. Jože Mohar o dosejevanju in obnovi travnikov
Tokrat smo govorili o dosejavanju in obnovi travnikov, ter poskušali opozoriti na pravilno sosledje korakov za uspeh. Naš gost je bil mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.
VEČ ...|30. 8. 2019
Mag. Jože Mohar o dosejevanju in obnovi travnikov
Tokrat smo govorili o dosejavanju in obnovi travnikov, ter poskušali opozoriti na pravilno sosledje korakov za uspeh. Naš gost je bil mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrttrava

Komentar Časnik.si

VEČ ...|28. 8. 2019
Andrej Tomelj: Avtogoli slovenske zunanje politike

Avtogoli slovenske zunanje politike, je naslov komentarja, ki ga je za portal Časnik.si napisal Andrej Tomelj. Govori o novi ameriški veleposlanici v ZDA. Končno smo s srcu Evrope in popku sveta učakali prihod nove ameriške veleposlanice in jadra slovenskega žurnalizma so se napela v močnem vetru, ki je zavel ob njenih prvih korakih na sončni stran Alp. Še z nobenim veleposlanikom doslej si ob njegovem prihodu nismo dali toliko opraviti. V komentarjih je moč zaznati vse, od podcenjevanja nove veleposlanice do užaljenosti zaradi nezanimanja ameriške zunanje politike za Slovenijo.Veleposlanica Lynda Blanchard ni karierna diplomatka. Zato ji številni komentatorji očitajo, da si je veleposlaniško mesto kupila s težkimi milijoni, ki jih je darovala republikancem in Donaldu Trumpu v njegovi volilni kampanji. Je s tem kaj narobe? Nič; to je ameriški način financiranja politike. Slovenski žurnalisti, pometajte raje pred domačim pragom. Vendar ne pod preprogo! Pometajte raje na kup, ki ga bo lahko videl kdorkoli, tudi iz letala. Raziščite, kaj je z rdečimi številkami, v katerih je umirala LDS, kako krije izgubo parlamentarna stranka SD itd. Potrudili ste se le pri vprašljivem posojilu SDS-u, ki pa ga je stranka takoj poplačala in vrtoglavo drago preplačala.Povsem smo pozabili na Lyndinega soseda, veleposlanika Ruske federacije. Z njim postaja soseda, čeprav je ameriška ambasada na Prešernovi cesti, ruska pa na Tomšičevi. Kako zgovorna naslova: genialni Slovenec in svetovljan nasproti partijskemu sekretarju!Skoraj bo že deset let, kar Doku Gapurovič Zavgajev zaseda mesto veleposlanika v Sloveniji. Putin in Medvedjev sta vedela koga, kam, zakaj in za kaj sta ga poslala v Ljubljano. Putin še predobro ve, zakaj je Zavgajev, kljub starosti (decembra bo dopolnil devetinsedemdeset let) nenadomestljiv. Zavgajev v Kremelj ni prinesel milijonov. V nahrbtniku je imel le bleščečo partijsko kariero ter problematična in nečastna dejanja v Čečeniji. Ne naši oblastniki ne žurnalisti provladnih medijev niso mogli in/ali si upali odločno ugovarjati temu, koga Rusi pošiljajo v Ljubljano. Zunanji minister Žbogar je bil ob ruski nameri celo naravnost navdušen. Pozdravil je dejstvo, da k nam prihaja za veleposlanika celo namestnik ruskega zunanjega ministra.V kateri resnično demokratični državi bi Zavgajev užival gostoljubje? Ni problematičen samo njegov življenjepis ampak tudi njegove čudne predstave o delu veleposlanika. Na odprti sceni se je bratil s Turnškovimi borci, s podporo navezi Janković-Erjavec se je vtikal v zadnje državnozborske volitve. Z zaskrbljenostjo lahko ugibamo, kakšne poteze je vlekel v zaodrju. Njegovo nezaslišano početje pred volitvami je med drugimi močno razburilo Damirja Črnčeca. Prav zanimivo bi bilo današnje videnje predrznega veleposlanikovega ravnanja v očeh aktualnega vladnega sekretarja.Po Erjavčevi vroči ljubezni z Rusijo smo si od novega zunanjega ministra obetali bolj uravnoteženo zunanjo politiko. Žal je Cerar človek, za katerega ljudska modrost pravi, da kar z glavo naredi, z ritjo podre. Minister Cerar se je vendarle odpravil v ZDA in že prvi dan zabil Sloveniji avtogol. V Washingtonu se je srečal z demokratsko senatorko Klobucharjevo, ki jo nekateri omenjajo kot kandidatko z predsednico, torej Trumpovo izzivalko. Kaj sta govorila s političarko belokranjskih korenin, ali sta jedla potico ali belokranjsko pogačo, ni pomembno. Pomembna je usodna napaka, da je po dolgoletnem diplomatskem zatišju slovenski zunanji minister pohitel v Trumpu sovražni tabor.Nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da je Klobucharjeva v senatu glasovala proti imenovanju Lynde Blanchard za veleposlanico, glasovala je proti prijateljici in zaupnici Melanije Trump. In potem jokamo, da Melanija ničesar ne postori za Slovenijo. Naj gre v slovenski gol in brani domovino svoje mladosti pred avtogoli? Naj občuduje grobo obtesano plavo skulpturo nad Sevnico, s katero se ji posmehujejo »umetnik« in slovenski amerikanofobi?Kaj Slovenci v teh dneh sporočamo urbi et orbi? Večina nebrzdano vpije, da v slovensko postmoderno, z levičarstvom omreženo, družbo prihaja skrajno starokopitna oseba, tako rekoč iz časa ameriške državljanske vojne: kristjanka, mati sedmih otrok, humanitarna aktivistka. Hudo! Je premožna in nekoruptivna. Še huje!Prijateljuje z družino Trump. Najhuje!

Andrej Tomelj: Avtogoli slovenske zunanje politike

Avtogoli slovenske zunanje politike, je naslov komentarja, ki ga je za portal Časnik.si napisal Andrej Tomelj. Govori o novi ameriški veleposlanici v ZDA. Končno smo s srcu Evrope in popku sveta učakali prihod nove ameriške veleposlanice in jadra slovenskega žurnalizma so se napela v močnem vetru, ki je zavel ob njenih prvih korakih na sončni stran Alp. Še z nobenim veleposlanikom doslej si ob njegovem prihodu nismo dali toliko opraviti. V komentarjih je moč zaznati vse, od podcenjevanja nove veleposlanice do užaljenosti zaradi nezanimanja ameriške zunanje politike za Slovenijo.Veleposlanica Lynda Blanchard ni karierna diplomatka. Zato ji številni komentatorji očitajo, da si je veleposlaniško mesto kupila s težkimi milijoni, ki jih je darovala republikancem in Donaldu Trumpu v njegovi volilni kampanji. Je s tem kaj narobe? Nič; to je ameriški način financiranja politike. Slovenski žurnalisti, pometajte raje pred domačim pragom. Vendar ne pod preprogo! Pometajte raje na kup, ki ga bo lahko videl kdorkoli, tudi iz letala. Raziščite, kaj je z rdečimi številkami, v katerih je umirala LDS, kako krije izgubo parlamentarna stranka SD itd. Potrudili ste se le pri vprašljivem posojilu SDS-u, ki pa ga je stranka takoj poplačala in vrtoglavo drago preplačala.Povsem smo pozabili na Lyndinega soseda, veleposlanika Ruske federacije. Z njim postaja soseda, čeprav je ameriška ambasada na Prešernovi cesti, ruska pa na Tomšičevi. Kako zgovorna naslova: genialni Slovenec in svetovljan nasproti partijskemu sekretarju!Skoraj bo že deset let, kar Doku Gapurovič Zavgajev zaseda mesto veleposlanika v Sloveniji. Putin in Medvedjev sta vedela koga, kam, zakaj in za kaj sta ga poslala v Ljubljano. Putin še predobro ve, zakaj je Zavgajev, kljub starosti (decembra bo dopolnil devetinsedemdeset let) nenadomestljiv. Zavgajev v Kremelj ni prinesel milijonov. V nahrbtniku je imel le bleščečo partijsko kariero ter problematična in nečastna dejanja v Čečeniji. Ne naši oblastniki ne žurnalisti provladnih medijev niso mogli in/ali si upali odločno ugovarjati temu, koga Rusi pošiljajo v Ljubljano. Zunanji minister Žbogar je bil ob ruski nameri celo naravnost navdušen. Pozdravil je dejstvo, da k nam prihaja za veleposlanika celo namestnik ruskega zunanjega ministra.V kateri resnično demokratični državi bi Zavgajev užival gostoljubje? Ni problematičen samo njegov življenjepis ampak tudi njegove čudne predstave o delu veleposlanika. Na odprti sceni se je bratil s Turnškovimi borci, s podporo navezi Janković-Erjavec se je vtikal v zadnje državnozborske volitve. Z zaskrbljenostjo lahko ugibamo, kakšne poteze je vlekel v zaodrju. Njegovo nezaslišano početje pred volitvami je med drugimi močno razburilo Damirja Črnčeca. Prav zanimivo bi bilo današnje videnje predrznega veleposlanikovega ravnanja v očeh aktualnega vladnega sekretarja.Po Erjavčevi vroči ljubezni z Rusijo smo si od novega zunanjega ministra obetali bolj uravnoteženo zunanjo politiko. Žal je Cerar človek, za katerega ljudska modrost pravi, da kar z glavo naredi, z ritjo podre. Minister Cerar se je vendarle odpravil v ZDA in že prvi dan zabil Sloveniji avtogol. V Washingtonu se je srečal z demokratsko senatorko Klobucharjevo, ki jo nekateri omenjajo kot kandidatko z predsednico, torej Trumpovo izzivalko. Kaj sta govorila s političarko belokranjskih korenin, ali sta jedla potico ali belokranjsko pogačo, ni pomembno. Pomembna je usodna napaka, da je po dolgoletnem diplomatskem zatišju slovenski zunanji minister pohitel v Trumpu sovražni tabor.Nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da je Klobucharjeva v senatu glasovala proti imenovanju Lynde Blanchard za veleposlanico, glasovala je proti prijateljici in zaupnici Melanije Trump. In potem jokamo, da Melanija ničesar ne postori za Slovenijo. Naj gre v slovenski gol in brani domovino svoje mladosti pred avtogoli? Naj občuduje grobo obtesano plavo skulpturo nad Sevnico, s katero se ji posmehujejo »umetnik« in slovenski amerikanofobi?Kaj Slovenci v teh dneh sporočamo urbi et orbi? Večina nebrzdano vpije, da v slovensko postmoderno, z levičarstvom omreženo, družbo prihaja skrajno starokopitna oseba, tako rekoč iz časa ameriške državljanske vojne: kristjanka, mati sedmih otrok, humanitarna aktivistka. Hudo! Je premožna in nekoruptivna. Še huje!Prijateljuje z družino Trump. Najhuje!

časnikkomentarzdaveleposlaništvoinfoodnosipolitika

Komentar Časnik.si

Andrej Tomelj: Avtogoli slovenske zunanje politike
Avtogoli slovenske zunanje politike, je naslov komentarja, ki ga je za portal Časnik.si napisal Andrej Tomelj. Govori o novi ameriški veleposlanici v ZDA. Končno smo s srcu Evrope in popku sveta učakali prihod nove ameriške veleposlanice in jadra slovenskega žurnalizma so se napela v močnem vetru, ki je zavel ob njenih prvih korakih na sončni stran Alp. Še z nobenim veleposlanikom doslej si ob njegovem prihodu nismo dali toliko opraviti. V komentarjih je moč zaznati vse, od podcenjevanja nove veleposlanice do užaljenosti zaradi nezanimanja ameriške zunanje politike za Slovenijo.Veleposlanica Lynda Blanchard ni karierna diplomatka. Zato ji številni komentatorji očitajo, da si je veleposlaniško mesto kupila s težkimi milijoni, ki jih je darovala republikancem in Donaldu Trumpu v njegovi volilni kampanji. Je s tem kaj narobe? Nič; to je ameriški način financiranja politike. Slovenski žurnalisti, pometajte raje pred domačim pragom. Vendar ne pod preprogo! Pometajte raje na kup, ki ga bo lahko videl kdorkoli, tudi iz letala. Raziščite, kaj je z rdečimi številkami, v katerih je umirala LDS, kako krije izgubo parlamentarna stranka SD itd. Potrudili ste se le pri vprašljivem posojilu SDS-u, ki pa ga je stranka takoj poplačala in vrtoglavo drago preplačala.Povsem smo pozabili na Lyndinega soseda, veleposlanika Ruske federacije. Z njim postaja soseda, čeprav je ameriška ambasada na Prešernovi cesti, ruska pa na Tomšičevi. Kako zgovorna naslova: genialni Slovenec in svetovljan nasproti partijskemu sekretarju!Skoraj bo že deset let, kar Doku Gapurovič Zavgajev zaseda mesto veleposlanika v Sloveniji. Putin in Medvedjev sta vedela koga, kam, zakaj in za kaj sta ga poslala v Ljubljano. Putin še predobro ve, zakaj je Zavgajev, kljub starosti (decembra bo dopolnil devetinsedemdeset let) nenadomestljiv. Zavgajev v Kremelj ni prinesel milijonov. V nahrbtniku je imel le bleščečo partijsko kariero ter problematična in nečastna dejanja v Čečeniji. Ne naši oblastniki ne žurnalisti provladnih medijev niso mogli in/ali si upali odločno ugovarjati temu, koga Rusi pošiljajo v Ljubljano. Zunanji minister Žbogar je bil ob ruski nameri celo naravnost navdušen. Pozdravil je dejstvo, da k nam prihaja za veleposlanika celo namestnik ruskega zunanjega ministra.V kateri resnično demokratični državi bi Zavgajev užival gostoljubje? Ni problematičen samo njegov življenjepis ampak tudi njegove čudne predstave o delu veleposlanika. Na odprti sceni se je bratil s Turnškovimi borci, s podporo navezi Janković-Erjavec se je vtikal v zadnje državnozborske volitve. Z zaskrbljenostjo lahko ugibamo, kakšne poteze je vlekel v zaodrju. Njegovo nezaslišano početje pred volitvami je med drugimi močno razburilo Damirja Črnčeca. Prav zanimivo bi bilo današnje videnje predrznega veleposlanikovega ravnanja v očeh aktualnega vladnega sekretarja.Po Erjavčevi vroči ljubezni z Rusijo smo si od novega zunanjega ministra obetali bolj uravnoteženo zunanjo politiko. Žal je Cerar človek, za katerega ljudska modrost pravi, da kar z glavo naredi, z ritjo podre. Minister Cerar se je vendarle odpravil v ZDA in že prvi dan zabil Sloveniji avtogol. V Washingtonu se je srečal z demokratsko senatorko Klobucharjevo, ki jo nekateri omenjajo kot kandidatko z predsednico, torej Trumpovo izzivalko. Kaj sta govorila s političarko belokranjskih korenin, ali sta jedla potico ali belokranjsko pogačo, ni pomembno. Pomembna je usodna napaka, da je po dolgoletnem diplomatskem zatišju slovenski zunanji minister pohitel v Trumpu sovražni tabor.Nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da je Klobucharjeva v senatu glasovala proti imenovanju Lynde Blanchard za veleposlanico, glasovala je proti prijateljici in zaupnici Melanije Trump. In potem jokamo, da Melanija ničesar ne postori za Slovenijo. Naj gre v slovenski gol in brani domovino svoje mladosti pred avtogoli? Naj občuduje grobo obtesano plavo skulpturo nad Sevnico, s katero se ji posmehujejo »umetnik« in slovenski amerikanofobi?Kaj Slovenci v teh dneh sporočamo urbi et orbi? Večina nebrzdano vpije, da v slovensko postmoderno, z levičarstvom omreženo, družbo prihaja skrajno starokopitna oseba, tako rekoč iz časa ameriške državljanske vojne: kristjanka, mati sedmih otrok, humanitarna aktivistka. Hudo! Je premožna in nekoruptivna. Še huje!Prijateljuje z družino Trump. Najhuje!
VEČ ...|28. 8. 2019
Andrej Tomelj: Avtogoli slovenske zunanje politike
Avtogoli slovenske zunanje politike, je naslov komentarja, ki ga je za portal Časnik.si napisal Andrej Tomelj. Govori o novi ameriški veleposlanici v ZDA. Končno smo s srcu Evrope in popku sveta učakali prihod nove ameriške veleposlanice in jadra slovenskega žurnalizma so se napela v močnem vetru, ki je zavel ob njenih prvih korakih na sončni stran Alp. Še z nobenim veleposlanikom doslej si ob njegovem prihodu nismo dali toliko opraviti. V komentarjih je moč zaznati vse, od podcenjevanja nove veleposlanice do užaljenosti zaradi nezanimanja ameriške zunanje politike za Slovenijo.Veleposlanica Lynda Blanchard ni karierna diplomatka. Zato ji številni komentatorji očitajo, da si je veleposlaniško mesto kupila s težkimi milijoni, ki jih je darovala republikancem in Donaldu Trumpu v njegovi volilni kampanji. Je s tem kaj narobe? Nič; to je ameriški način financiranja politike. Slovenski žurnalisti, pometajte raje pred domačim pragom. Vendar ne pod preprogo! Pometajte raje na kup, ki ga bo lahko videl kdorkoli, tudi iz letala. Raziščite, kaj je z rdečimi številkami, v katerih je umirala LDS, kako krije izgubo parlamentarna stranka SD itd. Potrudili ste se le pri vprašljivem posojilu SDS-u, ki pa ga je stranka takoj poplačala in vrtoglavo drago preplačala.Povsem smo pozabili na Lyndinega soseda, veleposlanika Ruske federacije. Z njim postaja soseda, čeprav je ameriška ambasada na Prešernovi cesti, ruska pa na Tomšičevi. Kako zgovorna naslova: genialni Slovenec in svetovljan nasproti partijskemu sekretarju!Skoraj bo že deset let, kar Doku Gapurovič Zavgajev zaseda mesto veleposlanika v Sloveniji. Putin in Medvedjev sta vedela koga, kam, zakaj in za kaj sta ga poslala v Ljubljano. Putin še predobro ve, zakaj je Zavgajev, kljub starosti (decembra bo dopolnil devetinsedemdeset let) nenadomestljiv. Zavgajev v Kremelj ni prinesel milijonov. V nahrbtniku je imel le bleščečo partijsko kariero ter problematična in nečastna dejanja v Čečeniji. Ne naši oblastniki ne žurnalisti provladnih medijev niso mogli in/ali si upali odločno ugovarjati temu, koga Rusi pošiljajo v Ljubljano. Zunanji minister Žbogar je bil ob ruski nameri celo naravnost navdušen. Pozdravil je dejstvo, da k nam prihaja za veleposlanika celo namestnik ruskega zunanjega ministra.V kateri resnično demokratični državi bi Zavgajev užival gostoljubje? Ni problematičen samo njegov življenjepis ampak tudi njegove čudne predstave o delu veleposlanika. Na odprti sceni se je bratil s Turnškovimi borci, s podporo navezi Janković-Erjavec se je vtikal v zadnje državnozborske volitve. Z zaskrbljenostjo lahko ugibamo, kakšne poteze je vlekel v zaodrju. Njegovo nezaslišano početje pred volitvami je med drugimi močno razburilo Damirja Črnčeca. Prav zanimivo bi bilo današnje videnje predrznega veleposlanikovega ravnanja v očeh aktualnega vladnega sekretarja.Po Erjavčevi vroči ljubezni z Rusijo smo si od novega zunanjega ministra obetali bolj uravnoteženo zunanjo politiko. Žal je Cerar človek, za katerega ljudska modrost pravi, da kar z glavo naredi, z ritjo podre. Minister Cerar se je vendarle odpravil v ZDA in že prvi dan zabil Sloveniji avtogol. V Washingtonu se je srečal z demokratsko senatorko Klobucharjevo, ki jo nekateri omenjajo kot kandidatko z predsednico, torej Trumpovo izzivalko. Kaj sta govorila s političarko belokranjskih korenin, ali sta jedla potico ali belokranjsko pogačo, ni pomembno. Pomembna je usodna napaka, da je po dolgoletnem diplomatskem zatišju slovenski zunanji minister pohitel v Trumpu sovražni tabor.Nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da je Klobucharjeva v senatu glasovala proti imenovanju Lynde Blanchard za veleposlanico, glasovala je proti prijateljici in zaupnici Melanije Trump. In potem jokamo, da Melanija ničesar ne postori za Slovenijo. Naj gre v slovenski gol in brani domovino svoje mladosti pred avtogoli? Naj občuduje grobo obtesano plavo skulpturo nad Sevnico, s katero se ji posmehujejo »umetnik« in slovenski amerikanofobi?Kaj Slovenci v teh dneh sporočamo urbi et orbi? Večina nebrzdano vpije, da v slovensko postmoderno, z levičarstvom omreženo, družbo prihaja skrajno starokopitna oseba, tako rekoč iz časa ameriške državljanske vojne: kristjanka, mati sedmih otrok, humanitarna aktivistka. Hudo! Je premožna in nekoruptivna. Še huje!Prijateljuje z družino Trump. Najhuje!

Matej Tomelj

časnikkomentarzdaveleposlaništvoinfoodnosipolitika

Svetovalnica

VEČ ...|27. 8. 2019
Prvi dan v vrtcu

Novo šolsko leto bo nov začetek tudi za mnoge predšolske otroke, ki vstopajo v vrtec. Kako olajšati ta prehod, katera priporočala so pomembna za njihove starše, kako se odzvati na otrokove solze? To so vprašanja, ki smo jih zastavili gostji v Svetovalnici Neji Samar Brenčič iz zavoda IZriis

Prvi dan v vrtcu

Novo šolsko leto bo nov začetek tudi za mnoge predšolske otroke, ki vstopajo v vrtec. Kako olajšati ta prehod, katera priporočala so pomembna za njihove starše, kako se odzvati na otrokove solze? To so vprašanja, ki smo jih zastavili gostji v Svetovalnici Neji Samar Brenčič iz zavoda IZriis

vzgojaotrocisvetovanje

Svetovalnica

Prvi dan v vrtcu
Novo šolsko leto bo nov začetek tudi za mnoge predšolske otroke, ki vstopajo v vrtec. Kako olajšati ta prehod, katera priporočala so pomembna za njihove starše, kako se odzvati na otrokove solze? To so vprašanja, ki smo jih zastavili gostji v Svetovalnici Neji Samar Brenčič iz zavoda IZriis
VEČ ...|27. 8. 2019
Prvi dan v vrtcu
Novo šolsko leto bo nov začetek tudi za mnoge predšolske otroke, ki vstopajo v vrtec. Kako olajšati ta prehod, katera priporočala so pomembna za njihove starše, kako se odzvati na otrokove solze? To so vprašanja, ki smo jih zastavili gostji v Svetovalnici Neji Samar Brenčič iz zavoda IZriis

Tanja Dominko

vzgojaotrocisvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|31. 7. 2019
Divja hrana

Dario Cortese je vrhunski poznavalec samoniklih rastlin, ki jih sodobni človek žal premalo pozna. Številne so bogatejše z minerali in ostalimi koristnimi snovmi za organizem, od gojenih po vrtovih. Pa vendarle pozor, treba je poznati, preden trgamo.

Divja hrana

Dario Cortese je vrhunski poznavalec samoniklih rastlin, ki jih sodobni človek žal premalo pozna. Številne so bogatejše z minerali in ostalimi koristnimi snovmi za organizem, od gojenih po vrtovih. Pa vendarle pozor, treba je poznati, preden trgamo.

svetovanjenaravadružbazdravstvo

Svetovalnica

Divja hrana
Dario Cortese je vrhunski poznavalec samoniklih rastlin, ki jih sodobni človek žal premalo pozna. Številne so bogatejše z minerali in ostalimi koristnimi snovmi za organizem, od gojenih po vrtovih. Pa vendarle pozor, treba je poznati, preden trgamo.
VEČ ...|31. 7. 2019
Divja hrana
Dario Cortese je vrhunski poznavalec samoniklih rastlin, ki jih sodobni človek žal premalo pozna. Številne so bogatejše z minerali in ostalimi koristnimi snovmi za organizem, od gojenih po vrtovih. Pa vendarle pozor, treba je poznati, preden trgamo.

Nataša Ličen

svetovanjenaravadružbazdravstvo

Doživetja narave

VEČ ...|26. 7. 2019
Soča, še naprej bistra hči planin?

Prepustili smo se smaragdni lepotici Soči in predstavili prizadevanja za to, da bi reka in njena okolica ostala nedotaknjena. V oddaji ste slišali tudi, česa se lahko v poletnih dneh poleg sence nadejate v Botaničnem vrtu v Ljubljani.

Soča, še naprej bistra hči planin?

Prepustili smo se smaragdni lepotici Soči in predstavili prizadevanja za to, da bi reka in njena okolica ostala nedotaknjena. V oddaji ste slišali tudi, česa se lahko v poletnih dneh poleg sence nadejate v Botaničnem vrtu v Ljubljani.

narava

Doživetja narave

Soča, še naprej bistra hči planin?
Prepustili smo se smaragdni lepotici Soči in predstavili prizadevanja za to, da bi reka in njena okolica ostala nedotaknjena. V oddaji ste slišali tudi, česa se lahko v poletnih dneh poleg sence nadejate v Botaničnem vrtu v Ljubljani.
VEČ ...|26. 7. 2019
Soča, še naprej bistra hči planin?
Prepustili smo se smaragdni lepotici Soči in predstavili prizadevanja za to, da bi reka in njena okolica ostala nedotaknjena. V oddaji ste slišali tudi, česa se lahko v poletnih dneh poleg sence nadejate v Botaničnem vrtu v Ljubljani.

Blaž Lesnik

narava

A štekaš?

VEČ ...|24. 7. 2019
Poletje in glasba, a štekaš?

Predvajane skladbe: Proper – Pesem o njej; Sara Bareilles - Fire; Lea Sirk – Po svoje; Nick Jonas - Home; James Bay feat. Julia Michaels – Peer pressure; BQL – Ko je ni; Zedd & Katy Perry - 365; Eva Boto - ZAVEDNO; Tom Walker feat. Zara Larsson – Now you‘re gone; Alejandro Sanz & Camila Camello – Mi persona favorita; Ellie Goulding - Sixteen; LANY & Julia Michaels - okay; Modrijani – Sreča je v naju; Kacey Musgraves – Oh, what a world; Okustični - Se vrti (Ko si na tleh); Lauren Daigle – You say;

Poletje in glasba, a štekaš?

Predvajane skladbe: Proper – Pesem o njej; Sara Bareilles - Fire; Lea Sirk – Po svoje; Nick Jonas - Home; James Bay feat. Julia Michaels – Peer pressure; BQL – Ko je ni; Zedd & Katy Perry - 365; Eva Boto - ZAVEDNO; Tom Walker feat. Zara Larsson – Now you‘re gone; Alejandro Sanz & Camila Camello – Mi persona favorita; Ellie Goulding - Sixteen; LANY & Julia Michaels - okay; Modrijani – Sreča je v naju; Kacey Musgraves – Oh, what a world; Okustični - Se vrti (Ko si na tleh); Lauren Daigle – You say;

mladiglasba

A štekaš?

Poletje in glasba, a štekaš?
Predvajane skladbe: Proper – Pesem o njej; Sara Bareilles - Fire; Lea Sirk – Po svoje; Nick Jonas - Home; James Bay feat. Julia Michaels – Peer pressure; BQL – Ko je ni; Zedd & Katy Perry - 365; Eva Boto - ZAVEDNO; Tom Walker feat. Zara Larsson – Now you‘re gone; Alejandro Sanz & Camila Camello – Mi persona favorita; Ellie Goulding - Sixteen; LANY & Julia Michaels - okay; Modrijani – Sreča je v naju; Kacey Musgraves – Oh, what a world; Okustični - Se vrti (Ko si na tleh); Lauren Daigle – You say;
VEČ ...|24. 7. 2019
Poletje in glasba, a štekaš?
Predvajane skladbe: Proper – Pesem o njej; Sara Bareilles - Fire; Lea Sirk – Po svoje; Nick Jonas - Home; James Bay feat. Julia Michaels – Peer pressure; BQL – Ko je ni; Zedd & Katy Perry - 365; Eva Boto - ZAVEDNO; Tom Walker feat. Zara Larsson – Now you‘re gone; Alejandro Sanz & Camila Camello – Mi persona favorita; Ellie Goulding - Sixteen; LANY & Julia Michaels - okay; Modrijani – Sreča je v naju; Kacey Musgraves – Oh, what a world; Okustični - Se vrti (Ko si na tleh); Lauren Daigle – You say;

Luka SešekJan Gerl

mladiglasba

Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 7. 2019
Orehova muha, travništvo in govedoreja

V prvem delu oddaje smo se z Matejo Strgulec, svetovalko specialistko s KGZ Novo mesto, ustavili ob pogledu na izzive travnatega sveta. V osrednjem delu je Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje pojasnila razvojne stadije orehove muhe, v tretjem delu pa je bil z nami Stane Bevc svetovalec specialist s KGZ Novo Mesto. Pojasnil je nujnost redne skrbi za parklje pri govedu.

Orehova muha, travništvo in govedoreja

V prvem delu oddaje smo se z Matejo Strgulec, svetovalko specialistko s KGZ Novo mesto, ustavili ob pogledu na izzive travnatega sveta. V osrednjem delu je Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje pojasnila razvojne stadije orehove muhe, v tretjem delu pa je bil z nami Stane Bevc svetovalec specialist s KGZ Novo Mesto. Pojasnil je nujnost redne skrbi za parklje pri govedu.

kmetijstvosvetovanjevrt

Kmetijska oddaja

Orehova muha, travništvo in govedoreja
V prvem delu oddaje smo se z Matejo Strgulec, svetovalko specialistko s KGZ Novo mesto, ustavili ob pogledu na izzive travnatega sveta. V osrednjem delu je Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje pojasnila razvojne stadije orehove muhe, v tretjem delu pa je bil z nami Stane Bevc svetovalec specialist s KGZ Novo Mesto. Pojasnil je nujnost redne skrbi za parklje pri govedu.
VEČ ...|14. 7. 2019
Orehova muha, travništvo in govedoreja
V prvem delu oddaje smo se z Matejo Strgulec, svetovalko specialistko s KGZ Novo mesto, ustavili ob pogledu na izzive travnatega sveta. V osrednjem delu je Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje pojasnila razvojne stadije orehove muhe, v tretjem delu pa je bil z nami Stane Bevc svetovalec specialist s KGZ Novo Mesto. Pojasnil je nujnost redne skrbi za parklje pri govedu.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjevrt

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|8. 7. 2019
Dekle na vrtu je rožice plela

V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.

Dekle na vrtu je rožice plela

V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Dekle na vrtu je rožice plela
V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.
VEČ ...|8. 7. 2019
Dekle na vrtu je rožice plela
V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 6. 2019
Vrtnice

V Arboretumu Volčji Potok imajo nov rožni vrt, v katerem lahko občudujemo tudi vrtnice poimenovane po papežih, romarskih krajih in drugih pomembnih cerkvenih mejnikih. Matjaž Mastnak je povedal, od kod tolikšna priljubljenost te kraljice med cvetovi in zakaj so to gartrože.

Vrtnice

V Arboretumu Volčji Potok imajo nov rožni vrt, v katerem lahko občudujemo tudi vrtnice poimenovane po papežih, romarskih krajih in drugih pomembnih cerkvenih mejnikih. Matjaž Mastnak je povedal, od kod tolikšna priljubljenost te kraljice med cvetovi in zakaj so to gartrože.

kmetijstvokulturanaravaizobraževanjeinfopogovordružba

Informativni prispevki

Vrtnice
V Arboretumu Volčji Potok imajo nov rožni vrt, v katerem lahko občudujemo tudi vrtnice poimenovane po papežih, romarskih krajih in drugih pomembnih cerkvenih mejnikih. Matjaž Mastnak je povedal, od kod tolikšna priljubljenost te kraljice med cvetovi in zakaj so to gartrože.
VEČ ...|30. 6. 2019
Vrtnice
V Arboretumu Volčji Potok imajo nov rožni vrt, v katerem lahko občudujemo tudi vrtnice poimenovane po papežih, romarskih krajih in drugih pomembnih cerkvenih mejnikih. Matjaž Mastnak je povedal, od kod tolikšna priljubljenost te kraljice med cvetovi in zakaj so to gartrože.

Nataša Ličen

kmetijstvokulturanaravaizobraževanjeinfopogovordružba

A štekaš?

VEČ ...|26. 6. 2019
Vroča sreda ob vroči novi glasbi

Predstavljene skladbe: Fed horses – Spremembe; Shawn Mendes feat. Camila Cabello – Senorita; Xequtifz – Iconic; Avicii feat. Chris Martin – Heaven; Okustični – Se vrti (Ko si na tleh); Saša Lešnjek – Nazaj v Piran; Kirk Franklin – F.A.V.O.R.;

Vroča sreda ob vroči novi glasbi

Predstavljene skladbe: Fed horses – Spremembe; Shawn Mendes feat. Camila Cabello – Senorita; Xequtifz – Iconic; Avicii feat. Chris Martin – Heaven; Okustični – Se vrti (Ko si na tleh); Saša Lešnjek – Nazaj v Piran; Kirk Franklin – F.A.V.O.R.;

mladiglasbanovosti

A štekaš?

Vroča sreda ob vroči novi glasbi
Predstavljene skladbe: Fed horses – Spremembe; Shawn Mendes feat. Camila Cabello – Senorita; Xequtifz – Iconic; Avicii feat. Chris Martin – Heaven; Okustični – Se vrti (Ko si na tleh); Saša Lešnjek – Nazaj v Piran; Kirk Franklin – F.A.V.O.R.;
VEČ ...|26. 6. 2019
Vroča sreda ob vroči novi glasbi
Predstavljene skladbe: Fed horses – Spremembe; Shawn Mendes feat. Camila Cabello – Senorita; Xequtifz – Iconic; Avicii feat. Chris Martin – Heaven; Okustični – Se vrti (Ko si na tleh); Saša Lešnjek – Nazaj v Piran; Kirk Franklin – F.A.V.O.R.;

Marjan BuničŽiga BuničJan Gerl

mladiglasbanovosti

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|26. 6. 2019
Pomen ukrepov za krepitev rastlin

Letošnje leto je nekaj posebnega. Imeli smo milo neznačilno zimo, ki mnogim rastlinam ni prinesla pravega zimskega počitka, tudi škodljivci so v večji meri preživeli, potem smo imeli tople in dobro namočen april, pa mrzel in namočen maj, in v juniju prvi vročinski val. Vse to vpliva tudi na naše gojene rastline in vrtnine pravi Igor Škerbot, svetovalec specialist s KGZ Celje, in povzroča velike ovire v njihovem razvoju.

Pomen ukrepov za krepitev rastlin

Letošnje leto je nekaj posebnega. Imeli smo milo neznačilno zimo, ki mnogim rastlinam ni prinesla pravega zimskega počitka, tudi škodljivci so v večji meri preživeli, potem smo imeli tople in dobro namočen april, pa mrzel in namočen maj, in v juniju prvi vročinski val. Vse to vpliva tudi na naše gojene rastline in vrtnine pravi Igor Škerbot, svetovalec specialist s KGZ Celje, in povzroča velike ovire v njihovem razvoju.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pomen ukrepov za krepitev rastlin
Letošnje leto je nekaj posebnega. Imeli smo milo neznačilno zimo, ki mnogim rastlinam ni prinesla pravega zimskega počitka, tudi škodljivci so v večji meri preživeli, potem smo imeli tople in dobro namočen april, pa mrzel in namočen maj, in v juniju prvi vročinski val. Vse to vpliva tudi na naše gojene rastline in vrtnine pravi Igor Škerbot, svetovalec specialist s KGZ Celje, in povzroča velike ovire v njihovem razvoju.
VEČ ...|26. 6. 2019
Pomen ukrepov za krepitev rastlin
Letošnje leto je nekaj posebnega. Imeli smo milo neznačilno zimo, ki mnogim rastlinam ni prinesla pravega zimskega počitka, tudi škodljivci so v večji meri preživeli, potem smo imeli tople in dobro namočen april, pa mrzel in namočen maj, in v juniju prvi vročinski val. Vse to vpliva tudi na naše gojene rastline in vrtnine pravi Igor Škerbot, svetovalec specialist s KGZ Celje, in povzroča velike ovire v njihovem razvoju.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|12. 6. 2019
Aktualna opravilia v vrtovih

Beseda je tekla o aktualnih opravilih v vrtovih, predvsem o tem, kako rastlinam pomagati, da bodo čimbolj zdrave. Svetovala sta strokovnjaka Barbara Lončar Vrhovec in Matej Zagoričnik is Semenarne Ljubljana.

Aktualna opravilia v vrtovih

Beseda je tekla o aktualnih opravilih v vrtovih, predvsem o tem, kako rastlinam pomagati, da bodo čimbolj zdrave. Svetovala sta strokovnjaka Barbara Lončar Vrhovec in Matej Zagoričnik is Semenarne Ljubljana.

svetovanjevrtnaravapogovor

Svetovalnica

Aktualna opravilia v vrtovih
Beseda je tekla o aktualnih opravilih v vrtovih, predvsem o tem, kako rastlinam pomagati, da bodo čimbolj zdrave. Svetovala sta strokovnjaka Barbara Lončar Vrhovec in Matej Zagoričnik is Semenarne Ljubljana.
VEČ ...|12. 6. 2019
Aktualna opravilia v vrtovih
Beseda je tekla o aktualnih opravilih v vrtovih, predvsem o tem, kako rastlinam pomagati, da bodo čimbolj zdrave. Svetovala sta strokovnjaka Barbara Lončar Vrhovec in Matej Zagoričnik is Semenarne Ljubljana.

Robert Božič

svetovanjevrtnaravapogovor

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|12. 6. 2019
Miša Pušenjak: Zastirke na vrtovih

Miša Pušenjak: Zastirke na vrtovih

kmetijstvovrt

Minute za kmetijstvo in podeželje

Miša Pušenjak: Zastirke na vrtovih
VEČ ...|12. 6. 2019
Miša Pušenjak: Zastirke na vrtovih

Robert Božič

kmetijstvovrt

Iz naših krajev

VEČ ...|8. 6. 2019
Ptuj, Bled, Bohinj, Koprivnica

V tokratni oddaji smo poročali, da v jeseni v okolici Ptuja začenjajo s projektom s katerim želijo spodbuditi k samooskrbi zelenjave z domačega vrta. Pripravili smo tudi prispevek o blejskem centru ponovne uporabe, spregovorili o mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju ter o obnovi osnovne šole v Koprivnici.

Ptuj, Bled, Bohinj, Koprivnica

V tokratni oddaji smo poročali, da v jeseni v okolici Ptuja začenjajo s projektom s katerim želijo spodbuditi k samooskrbi zelenjave z domačega vrta. Pripravili smo tudi prispevek o blejskem centru ponovne uporabe, spregovorili o mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju ter o obnovi osnovne šole v Koprivnici.

družbapolitikapogovorvrtizobraževanje

Iz naših krajev

Ptuj, Bled, Bohinj, Koprivnica
V tokratni oddaji smo poročali, da v jeseni v okolici Ptuja začenjajo s projektom s katerim želijo spodbuditi k samooskrbi zelenjave z domačega vrta. Pripravili smo tudi prispevek o blejskem centru ponovne uporabe, spregovorili o mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju ter o obnovi osnovne šole v Koprivnici.
VEČ ...|8. 6. 2019
Ptuj, Bled, Bohinj, Koprivnica
V tokratni oddaji smo poročali, da v jeseni v okolici Ptuja začenjajo s projektom s katerim želijo spodbuditi k samooskrbi zelenjave z domačega vrta. Pripravili smo tudi prispevek o blejskem centru ponovne uporabe, spregovorili o mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju ter o obnovi osnovne šole v Koprivnici.

Alen Salihović

družbapolitikapogovorvrtizobraževanje

Komentar Družina

VEČ ...|6. 6. 2019
Mojca Kepic: Zasebni vrtci so ogledalo

V teh dneh, ko so pred nami počitnice in se nam zdi, da je novo šolsko leto še daleč, se nadaljujejo razprave o spremembi zakona o vrtcih, ki med drugim spreminja tudi pravila o financiranju zasebnih vrtcev.

Mojca Kepic: Zasebni vrtci so ogledalo

V teh dneh, ko so pred nami počitnice in se nam zdi, da je novo šolsko leto še daleč, se nadaljujejo razprave o spremembi zakona o vrtcih, ki med drugim spreminja tudi pravila o financiranju zasebnih vrtcev.

komentarotrocivzgojaizobraževanje

Komentar Družina

Mojca Kepic: Zasebni vrtci so ogledalo
V teh dneh, ko so pred nami počitnice in se nam zdi, da je novo šolsko leto še daleč, se nadaljujejo razprave o spremembi zakona o vrtcih, ki med drugim spreminja tudi pravila o financiranju zasebnih vrtcev.
VEČ ...|6. 6. 2019
Mojca Kepic: Zasebni vrtci so ogledalo
V teh dneh, ko so pred nami počitnice in se nam zdi, da je novo šolsko leto še daleč, se nadaljujejo razprave o spremembi zakona o vrtcih, ki med drugim spreminja tudi pravila o financiranju zasebnih vrtcev.

Mojca Kepic

komentarotrocivzgojaizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|4. 6. 2019
Kako poskrbeti za naše vrtnine?

Za nami je deževna pomlad, na vrata trka poletje. V svetovalnici nam je o tem, kako poskrbeti za naše vrtnine svetovala Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

Kako poskrbeti za naše vrtnine?

Za nami je deževna pomlad, na vrata trka poletje. V svetovalnici nam je o tem, kako poskrbeti za naše vrtnine svetovala Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

kmetijstvovrtpogovor

Svetovalnica

Kako poskrbeti za naše vrtnine?
Za nami je deževna pomlad, na vrata trka poletje. V svetovalnici nam je o tem, kako poskrbeti za naše vrtnine svetovala Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.
VEČ ...|4. 6. 2019
Kako poskrbeti za naše vrtnine?
Za nami je deževna pomlad, na vrata trka poletje. V svetovalnici nam je o tem, kako poskrbeti za naše vrtnine svetovala Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

Robert Božič

kmetijstvovrtpogovor

Petkov večer

VEČ ...|31. 5. 2019
Junaki tretjega nadstopja

Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam

Junaki tretjega nadstopja

Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam

družbaotrocipogovoršport

Petkov večer

Junaki tretjega nadstopja
Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam
VEČ ...|31. 5. 2019
Junaki tretjega nadstopja
Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam

Mateja Feltrin Novljan

družbaotrocipogovoršport

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 5. 2019
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami

V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami

V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

parkdružbaizobraževanjekmetijstvovzgojavrtživali

Informativni prispevki

Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.
VEČ ...|31. 5. 2019
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Alen Salihović

parkdružbaizobraževanjekmetijstvovzgojavrtživali

Sol in luč

VEČ ...|28. 5. 2019
Nastja Mulej: Zavestno usmerite svoje misli v pozitivno. Ne prepustite se vrtincu črnih misli. Ne primerjajte se z drugimi.

Zavestno usmerite svoje misli v pozitivno. Ne prepustite se vrtincu črnih misli. Ne primerjajte se z drugimi, to je le nekaj misli naše tokratne gostje Nastje Mulej, katere mnoge dejavnosti bi lahko združili z eno besedo, misli in deluj pozitivno.

Nastja Mulej: Zavestno usmerite svoje misli v pozitivno. Ne prepustite se vrtincu črnih misli. Ne primerjajte se z drugimi.

Zavestno usmerite svoje misli v pozitivno. Ne prepustite se vrtincu črnih misli. Ne primerjajte se z drugimi, to je le nekaj misli naše tokratne gostje Nastje Mulej, katere mnoge dejavnosti bi lahko združili z eno besedo, misli in deluj pozitivno.

družbaodnosi

Sol in luč

Nastja Mulej: Zavestno usmerite svoje misli v pozitivno. Ne prepustite se vrtincu črnih misli. Ne primerjajte se z drugimi.
Zavestno usmerite svoje misli v pozitivno. Ne prepustite se vrtincu črnih misli. Ne primerjajte se z drugimi, to je le nekaj misli naše tokratne gostje Nastje Mulej, katere mnoge dejavnosti bi lahko združili z eno besedo, misli in deluj pozitivno.
VEČ ...|28. 5. 2019
Nastja Mulej: Zavestno usmerite svoje misli v pozitivno. Ne prepustite se vrtincu črnih misli. Ne primerjajte se z drugimi.
Zavestno usmerite svoje misli v pozitivno. Ne prepustite se vrtincu črnih misli. Ne primerjajte se z drugimi, to je le nekaj misli naše tokratne gostje Nastje Mulej, katere mnoge dejavnosti bi lahko združili z eno besedo, misli in deluj pozitivno.

Tadej SadarNataša Ličen

družbaodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|22. 5. 2019
Rododendroni in hortenzije

Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.

Rododendroni in hortenzije

Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.

svetovanjevrt

Svetovalnica

Rododendroni in hortenzije
Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.
VEČ ...|22. 5. 2019
Rododendroni in hortenzije
Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.

Slavi Košir

svetovanjevrt

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|20. 5. 2019
Kdaj saditi jagode

Predvsem pri pridelovalcih, ki so so se odločili za večji obseg pridelave jagod se marsikdaj postavlja vprašanje, kdaj saditi jagode, da bodo nasadi prinesli čimveč čimbolj zdravega in čimbolj kakovostnega pridelka. O tem smo se pogovarjali s svetovalko specialistko Alenko Caf s KGZ Ljubljana.

Kdaj saditi jagode

Predvsem pri pridelovalcih, ki so so se odločili za večji obseg pridelave jagod se marsikdaj postavlja vprašanje, kdaj saditi jagode, da bodo nasadi prinesli čimveč čimbolj zdravega in čimbolj kakovostnega pridelka. O tem smo se pogovarjali s svetovalko specialistko Alenko Caf s KGZ Ljubljana.

kmetijstvosvetovanjevrt

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kdaj saditi jagode
Predvsem pri pridelovalcih, ki so so se odločili za večji obseg pridelave jagod se marsikdaj postavlja vprašanje, kdaj saditi jagode, da bodo nasadi prinesli čimveč čimbolj zdravega in čimbolj kakovostnega pridelka. O tem smo se pogovarjali s svetovalko specialistko Alenko Caf s KGZ Ljubljana.
VEČ ...|20. 5. 2019
Kdaj saditi jagode
Predvsem pri pridelovalcih, ki so so se odločili za večji obseg pridelave jagod se marsikdaj postavlja vprašanje, kdaj saditi jagode, da bodo nasadi prinesli čimveč čimbolj zdravega in čimbolj kakovostnega pridelka. O tem smo se pogovarjali s svetovalko specialistko Alenko Caf s KGZ Ljubljana.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjevrt

Iz naših krajev

VEČ ...|18. 5. 2019
Celje, Kamnik, Tišina

V tokratni oddaji Iz naših krajev lahko slišite o draženju cen vrtcev v Celju, novi kapelici posvečeni blaženemu Antonu Martinu Slomšku v Tržišču, pomembnih arheoloških odkritjih na Tišini in razstavi v Kamniku, ki predstavlja delovanje Rudolfa Maistra in njegovih borcev.

Celje, Kamnik, Tišina

V tokratni oddaji Iz naših krajev lahko slišite o draženju cen vrtcev v Celju, novi kapelici posvečeni blaženemu Antonu Martinu Slomšku v Tržišču, pomembnih arheoloških odkritjih na Tišini in razstavi v Kamniku, ki predstavlja delovanje Rudolfa Maistra in njegovih borcev.

družbainfopolitika

Iz naših krajev

Celje, Kamnik, Tišina
V tokratni oddaji Iz naših krajev lahko slišite o draženju cen vrtcev v Celju, novi kapelici posvečeni blaženemu Antonu Martinu Slomšku v Tržišču, pomembnih arheoloških odkritjih na Tišini in razstavi v Kamniku, ki predstavlja delovanje Rudolfa Maistra in njegovih borcev.
VEČ ...|18. 5. 2019
Celje, Kamnik, Tišina
V tokratni oddaji Iz naših krajev lahko slišite o draženju cen vrtcev v Celju, novi kapelici posvečeni blaženemu Antonu Martinu Slomšku v Tržišču, pomembnih arheoloških odkritjih na Tišini in razstavi v Kamniku, ki predstavlja delovanje Rudolfa Maistra in njegovih borcev.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 5. 2019
15. novomeški likovni dnevi - Druga godba - Glasba z vrtov sv. Frančiška - Fra Angelicovo Oznanjenje

V Novem mestu že od nedelje poteka šestdnevna likovna kolonija 15. Novomeški likovni dnevi.Mednarodni festival Druga godba bo letos gostoval v Mariboru.Na Kostanjevici v Novi Gorici bo v torek drugi koncert letošnje sezone cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška.V madridskem muzeju Prado so restavrirali oltarno sliko Oznanjenje italijanskega renesančnega umetnika Fra Angelica.

15. novomeški likovni dnevi - Druga godba - Glasba z vrtov sv. Frančiška - Fra Angelicovo Oznanjenje

V Novem mestu že od nedelje poteka šestdnevna likovna kolonija 15. Novomeški likovni dnevi.Mednarodni festival Druga godba bo letos gostoval v Mariboru.Na Kostanjevici v Novi Gorici bo v torek drugi koncert letošnje sezone cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška.V madridskem muzeju Prado so restavrirali oltarno sliko Oznanjenje italijanskega renesančnega umetnika Fra Angelica.

Janko OračVladimir Rikavina

Kulturni utrinki

15. novomeški likovni dnevi - Druga godba - Glasba z vrtov sv. Frančiška - Fra Angelicovo Oznanjenje
V Novem mestu že od nedelje poteka šestdnevna likovna kolonija 15. Novomeški likovni dnevi.Mednarodni festival Druga godba bo letos gostoval v Mariboru.Na Kostanjevici v Novi Gorici bo v torek drugi koncert letošnje sezone cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška.V madridskem muzeju Prado so restavrirali oltarno sliko Oznanjenje italijanskega renesančnega umetnika Fra Angelica.
VEČ ...|9. 5. 2019
15. novomeški likovni dnevi - Druga godba - Glasba z vrtov sv. Frančiška - Fra Angelicovo Oznanjenje
V Novem mestu že od nedelje poteka šestdnevna likovna kolonija 15. Novomeški likovni dnevi.Mednarodni festival Druga godba bo letos gostoval v Mariboru.Na Kostanjevici v Novi Gorici bo v torek drugi koncert letošnje sezone cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška.V madridskem muzeju Prado so restavrirali oltarno sliko Oznanjenje italijanskega renesančnega umetnika Fra Angelica.

Jože Bartolj

Janko OračVladimir Rikavina

Svetovalnica

VEČ ...|8. 5. 2019
Dela na vrtovih v maju

Dela na naših vrtovih je v mesecu maju že veliko, na prosto bomo kmalu posadili tudi plodovke. O tem, kdaj je za to primeren čas in kako naj jih oskrbujemo, je spregovoril Vanes Husič, agronom, ki prihaja iz Kluba Gaia.

Dela na vrtovih v maju

Dela na naših vrtovih je v mesecu maju že veliko, na prosto bomo kmalu posadili tudi plodovke. O tem, kdaj je za to primeren čas in kako naj jih oskrbujemo, je spregovoril Vanes Husič, agronom, ki prihaja iz Kluba Gaia.

svetovanjevrt

Svetovalnica

Dela na vrtovih v maju
Dela na naših vrtovih je v mesecu maju že veliko, na prosto bomo kmalu posadili tudi plodovke. O tem, kdaj je za to primeren čas in kako naj jih oskrbujemo, je spregovoril Vanes Husič, agronom, ki prihaja iz Kluba Gaia.
VEČ ...|8. 5. 2019
Dela na vrtovih v maju
Dela na naših vrtovih je v mesecu maju že veliko, na prosto bomo kmalu posadili tudi plodovke. O tem, kdaj je za to primeren čas in kako naj jih oskrbujemo, je spregovoril Vanes Husič, agronom, ki prihaja iz Kluba Gaia.

Slavi Košir

svetovanjevrt

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|3. 5. 2019
13. dnevi odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin

Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je povabila na 13. dneve odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu in predstavila bogat strokovni program.

13. dnevi odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin

Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je povabila na 13. dneve odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu in predstavila bogat strokovni program.

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

13. dnevi odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin
Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je povabila na 13. dneve odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu in predstavila bogat strokovni program.
VEČ ...|3. 5. 2019
13. dnevi odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin
Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je povabila na 13. dneve odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu in predstavila bogat strokovni program.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|30. 4. 2019
Posvet o zeliščih v kozmetičnih pripravkih

Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je predstavila letošnji posvet na 13. dnevih odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu.

Posvet o zeliščih v kozmetičnih pripravkih

Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je predstavila letošnji posvet na 13. dnevih odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu.

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Posvet o zeliščih v kozmetičnih pripravkih
Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je predstavila letošnji posvet na 13. dnevih odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu.
VEČ ...|30. 4. 2019
Posvet o zeliščih v kozmetičnih pripravkih
Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je predstavila letošnji posvet na 13. dnevih odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|26. 4. 2019
Zdravilna zelišča

Najdemo jih na travnikih, v gozdovih in ob vodah... Prav zdaj poganjajo in silijo iz zemlje. V mislih imamo dragocene zdravilne rastline in prav o njih je tekla beseda v današnji Svetovalnici. Z nami je bila Irena Okreša.

Zdravilna zelišča

Najdemo jih na travnikih, v gozdovih in ob vodah... Prav zdaj poganjajo in silijo iz zemlje. V mislih imamo dragocene zdravilne rastline in prav o njih je tekla beseda v današnji Svetovalnici. Z nami je bila Irena Okreša.

zdravstvosvetovanjenaravavrt

Svetovalnica

Zdravilna zelišča
Najdemo jih na travnikih, v gozdovih in ob vodah... Prav zdaj poganjajo in silijo iz zemlje. V mislih imamo dragocene zdravilne rastline in prav o njih je tekla beseda v današnji Svetovalnici. Z nami je bila Irena Okreša.
VEČ ...|26. 4. 2019
Zdravilna zelišča
Najdemo jih na travnikih, v gozdovih in ob vodah... Prav zdaj poganjajo in silijo iz zemlje. V mislih imamo dragocene zdravilne rastline in prav o njih je tekla beseda v današnji Svetovalnici. Z nami je bila Irena Okreša.

Slavi Košir

zdravstvosvetovanjenaravavrt

Svetovalnica

VEČ ...|24. 4. 2019
Balkonsko cvetje

Krepko smo že zakorakali v pomlad in temperature so kar primerne, da s cvetjem polepšamo zunanjost naših hiš. Okenske police in balkoni čakajo na okrasitev. Naš gost g. Jože Šturbej, direktor podjetja Terraplant, je spregovoril o balkonskem cvetju in glavno pozornost namenil bršljankam ter pelargonijam

Balkonsko cvetje

Krepko smo že zakorakali v pomlad in temperature so kar primerne, da s cvetjem polepšamo zunanjost naših hiš. Okenske police in balkoni čakajo na okrasitev. Naš gost g. Jože Šturbej, direktor podjetja Terraplant, je spregovoril o balkonskem cvetju in glavno pozornost namenil bršljankam ter pelargonijam

svetovanjevrt

Svetovalnica

Balkonsko cvetje
Krepko smo že zakorakali v pomlad in temperature so kar primerne, da s cvetjem polepšamo zunanjost naših hiš. Okenske police in balkoni čakajo na okrasitev. Naš gost g. Jože Šturbej, direktor podjetja Terraplant, je spregovoril o balkonskem cvetju in glavno pozornost namenil bršljankam ter pelargonijam
VEČ ...|24. 4. 2019
Balkonsko cvetje
Krepko smo že zakorakali v pomlad in temperature so kar primerne, da s cvetjem polepšamo zunanjost naših hiš. Okenske police in balkoni čakajo na okrasitev. Naš gost g. Jože Šturbej, direktor podjetja Terraplant, je spregovoril o balkonskem cvetju in glavno pozornost namenil bršljankam ter pelargonijam

Slavi Košir

svetovanjevrt

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 4. 2019
Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj v polnem razcvetu pomladi

Lepo vreme v teh dneh vse več ljudi privablja v naravo, pa tudi na tradicionalni razstavi cvetja in tulipanov v Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj. V arboretumu je tako letos zacvetelo več kot 350 sort tulipanov, Mozirski gaj pa že cveti in dehti v vseh barvah in vonjavah tulipanov, narcis, spominčic in ostalih pomladnih cvetlic.

Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj v polnem razcvetu pomladi

Lepo vreme v teh dneh vse več ljudi privablja v naravo, pa tudi na tradicionalni razstavi cvetja in tulipanov v Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj. V arboretumu je tako letos zacvetelo več kot 350 sort tulipanov, Mozirski gaj pa že cveti in dehti v vseh barvah in vonjavah tulipanov, narcis, spominčic in ostalih pomladnih cvetlic.

volčji potokmozirski gajtulipaniinfokmetijstvovrt

Informativni prispevki

Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj v polnem razcvetu pomladi
Lepo vreme v teh dneh vse več ljudi privablja v naravo, pa tudi na tradicionalni razstavi cvetja in tulipanov v Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj. V arboretumu je tako letos zacvetelo več kot 350 sort tulipanov, Mozirski gaj pa že cveti in dehti v vseh barvah in vonjavah tulipanov, narcis, spominčic in ostalih pomladnih cvetlic.
VEČ ...|24. 4. 2019
Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj v polnem razcvetu pomladi
Lepo vreme v teh dneh vse več ljudi privablja v naravo, pa tudi na tradicionalni razstavi cvetja in tulipanov v Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj. V arboretumu je tako letos zacvetelo več kot 350 sort tulipanov, Mozirski gaj pa že cveti in dehti v vseh barvah in vonjavah tulipanov, narcis, spominčic in ostalih pomladnih cvetlic.

Alen Salihović

volčji potokmozirski gajtulipaniinfokmetijstvovrt

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Komentar Domovina.je

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.
VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

O klasiki drugače

VEČ ...|14. 4. 2019
Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.
V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.
VEČ ...|14. 4. 2019
Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.
V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Svetovalnica

VEČ ...|5. 4. 2019
Projekt Dišeči vrtiček

Z gostjo Nejo Samar Brenčič, direktorico Zavoda IZRIIS, smo klepetali o aktivnostih na vrtu in njegovi okolici, ki si jih lahko starši ali stari starši privoščimo skupaj z otroki. Kako družabne in socialne igre vplivajo na medsebojne odnose ter o praksi in izkušnjah pri njihovem projektu Dišeči vrtiček.

Projekt Dišeči vrtiček

Z gostjo Nejo Samar Brenčič, direktorico Zavoda IZRIIS, smo klepetali o aktivnostih na vrtu in njegovi okolici, ki si jih lahko starši ali stari starši privoščimo skupaj z otroki. Kako družabne in socialne igre vplivajo na medsebojne odnose ter o praksi in izkušnjah pri njihovem projektu Dišeči vrtiček.

svetovanjevrtvzgojaodnosiotroci

Svetovalnica

Projekt Dišeči vrtiček
Z gostjo Nejo Samar Brenčič, direktorico Zavoda IZRIIS, smo klepetali o aktivnostih na vrtu in njegovi okolici, ki si jih lahko starši ali stari starši privoščimo skupaj z otroki. Kako družabne in socialne igre vplivajo na medsebojne odnose ter o praksi in izkušnjah pri njihovem projektu Dišeči vrtiček.
VEČ ...|5. 4. 2019
Projekt Dišeči vrtiček
Z gostjo Nejo Samar Brenčič, direktorico Zavoda IZRIIS, smo klepetali o aktivnostih na vrtu in njegovi okolici, ki si jih lahko starši ali stari starši privoščimo skupaj z otroki. Kako družabne in socialne igre vplivajo na medsebojne odnose ter o praksi in izkušnjah pri njihovem projektu Dišeči vrtiček.

Matjaž Merljak

svetovanjevrtvzgojaodnosiotroci

Svetovalnica

VEČ ...|27. 3. 2019
Okrasni vrtovi in visoke grede

V oddaji smo spregovorili o okrasnem vrtu in visokih gredah. Naša gostja je bila Loreta Vlahovič, agronomka iz kluba Gaja, ki pravi, da si prav vsaka rastlina zasluži svojo pozornost in je lepotica zase.

Okrasni vrtovi in visoke grede

V oddaji smo spregovorili o okrasnem vrtu in visokih gredah. Naša gostja je bila Loreta Vlahovič, agronomka iz kluba Gaja, ki pravi, da si prav vsaka rastlina zasluži svojo pozornost in je lepotica zase.

svetovanjevrtkmetijstvo

Svetovalnica

Okrasni vrtovi in visoke grede
V oddaji smo spregovorili o okrasnem vrtu in visokih gredah. Naša gostja je bila Loreta Vlahovič, agronomka iz kluba Gaja, ki pravi, da si prav vsaka rastlina zasluži svojo pozornost in je lepotica zase.
VEČ ...|27. 3. 2019
Okrasni vrtovi in visoke grede
V oddaji smo spregovorili o okrasnem vrtu in visokih gredah. Naša gostja je bila Loreta Vlahovič, agronomka iz kluba Gaja, ki pravi, da si prav vsaka rastlina zasluži svojo pozornost in je lepotica zase.

Slavi Košir

svetovanjevrtkmetijstvo

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|14. 12. 2019
Zdravnica dr. Metka Zorc

Znanje bazične medicine, povezano s klinično prakso na področju kardiologije je dr. Metki Zorc omogočilo, da je uspešno razvila tretji Slovenski center za zdravljenje bolezni srca in ožilja MC MEDICOR v Izoli, pred in post operacijski center Medicor v Ljubljani ter Center za preventivno kardiologijo in rehabilitacijo v portoroških hotelih LifeClass.

Zdravnica dr. Metka Zorc

Znanje bazične medicine, povezano s klinično prakso na področju kardiologije je dr. Metki Zorc omogočilo, da je uspešno razvila tretji Slovenski center za zdravljenje bolezni srca in ožilja MC MEDICOR v Izoli, pred in post operacijski center Medicor v Ljubljani ter Center za preventivno kardiologijo in rehabilitacijo v portoroških hotelih LifeClass.

Mateja Subotičanec

družbapogovor

Sol in luč

VEČ ...|10. 12. 2019
Benedict Groeschel: Vstani iz teme

Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Benedict Groeschel: Vstani iz teme

Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Doživetja narave

VEČ ...|13. 12. 2019
Živa gora

Odmev Mednarodnega dne gora prinaša tudi festival brati gore. V oddaji smo se pobudi pridružili s poetično refleksijo Živa gora. Gre za delo škotske pesnice in pisateljice Nan Shepard, v katerem se med seboj tenkočutno prepletajo gora, narava in človek. Z nami je bila prevajalka Miriam Drev.

Živa gora

Odmev Mednarodnega dne gora prinaša tudi festival brati gore. V oddaji smo se pobudi pridružili s poetično refleksijo Živa gora. Gre za delo škotske pesnice in pisateljice Nan Shepard, v katerem se med seboj tenkočutno prepletajo gora, narava in človek. Z nami je bila prevajalka Miriam Drev.

Blaž Lesnik

naravaŽiva goraMiriam Drev

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|9. 12. 2019
Dr. Žiga Turk o človekovih pravicah in trenutni politični situaciji

V oddaji smo gostili dr. Žiga Turka in razblinili še kakšen predsodek ter nasuli novih spoznanj na temo politične situacije in storilnosti tokratne koalicije, o človekovih pravicah, katerim je posvečen 10. december, pa tudi osvetlili nekaj ključnih dogodkov minulega leta.

Dr. Žiga Turk o človekovih pravicah in trenutni politični situaciji

V oddaji smo gostili dr. Žiga Turka in razblinili še kakšen predsodek ter nasuli novih spoznanj na temo politične situacije in storilnosti tokratne koalicije, o človekovih pravicah, katerim je posvečen 10. december, pa tudi osvetlili nekaj ključnih dogodkov minulega leta.

Tanja Dominko

politikadružba

Kmetijska oddaja

VEČ ...|15. 12. 2019
O darilih - s kmetij

V današnji oddaji smo govorili o darilih - ne o kakršnihkoli darilih - o tistih, ki jih lahko izdelajo kmetije oz. jih lahko kupimo na kmetijah.Darilo naj bo znak zahvale za dobro sodelovanje, kar nas povezuje z obdarovancem. Vsekakor pa, če bo pozornost v obliki košarice z domačimi dobrotami, sem prepričana, da jo bomo vsi z veseljem sprejeli, so besede naše gostje Andrejke Krt.

O darilih - s kmetij

V današnji oddaji smo govorili o darilih - ne o kakršnihkoli darilih - o tistih, ki jih lahko izdelajo kmetije oz. jih lahko kupimo na kmetijah.Darilo naj bo znak zahvale za dobro sodelovanje, kar nas povezuje z obdarovancem. Vsekakor pa, če bo pozornost v obliki košarice z domačimi dobrotami, sem prepričana, da jo bomo vsi z veseljem sprejeli, so besede naše gostje Andrejke Krt.

Slavi Košir

kmetijstvopogovornaravasvetovanje

O klasiki drugače

VEČ ...|15. 12. 2019
Tri Marijne pesmi: O, Marija, naša ljuba mati, Pozdravljena naša nebeška kraljica, Pozdravljena, mati dobrega sveta.

V oddaji O klasiki drugače smo predstavili tri Marijine pesmi (O, Marija, naša ljuba mati, Pozdravljena naša nebeška kraljica, Pozdravljena, mati dobrega sveta) in poslušali drugi del oratorija Mesija.

Tri Marijne pesmi: O, Marija, naša ljuba mati, Pozdravljena naša nebeška kraljica, Pozdravljena, mati dobrega sveta.

V oddaji O klasiki drugače smo predstavili tri Marijine pesmi (O, Marija, naša ljuba mati, Pozdravljena naša nebeška kraljica, Pozdravljena, mati dobrega sveta) in poslušali drugi del oratorija Mesija.

Tadej Sadar, dr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Moja zgodba

VEČ ...|15. 12. 2019
Tone Jakše - Okus po pelinu

V oddaji Moja zgodba je tokrat spregovoril nekdanji novinar, pisatelj in publicist, urednik Tone Jakše, ki je avtor knjige Okus po pelinu - novinarstvo z dolenjsko dušo. Knjiga povzema kratke zgodbe, ki jih je avtor zbral, zapisal in objavil v Dolenjskem listu, med drugim pa se dotikajo usod ljudi, ki jih je zaznamoval čas med in po drugi svetovni vojni!

Tone Jakše - Okus po pelinu

V oddaji Moja zgodba je tokrat spregovoril nekdanji novinar, pisatelj in publicist, urednik Tone Jakše, ki je avtor knjige Okus po pelinu - novinarstvo z dolenjsko dušo. Knjiga povzema kratke zgodbe, ki jih je avtor zbral, zapisal in objavil v Dolenjskem listu, med drugim pa se dotikajo usod ljudi, ki jih je zaznamoval čas med in po drugi svetovni vojni!

Jože Bartolj

spominTone Jakšeokus po pelinunovinarstvo z dolenjsko dušo

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|15. 12. 2019
Janez Pavčič (1923 - 1942)

Tokrat nam je dr. Metod Benedik predstavil učiteljiščnika, bizoviškega organista Janeza Pavčiča, ki so ga komunisti iz sovraštva do vere, ubili maja 1942.

Janez Pavčič (1923 - 1942)

Tokrat nam je dr. Metod Benedik predstavil učiteljiščnika, bizoviškega organista Janeza Pavčiča, ki so ga komunisti iz sovraštva do vere, ubili maja 1942.

Jože Bartolj

spominJanez Pavčič

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 12. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|15. 12. 2019
Žiga Zois (1747 - 1819)

Žiga Zois, ki ga je Cankar poimenoval „oče in varuh slovenske literature“, je z moralno in finančno podporo ter odlično založeno knjižnico, omogočil razsvetljensko delo Linhartu, Vodniku, Kopitarju in drugim. Ti so skupaj z njim na prehodu iz 18. v 19. stoletje postavljali temelje za pravilen razvoj slovenskega knjižnega jezika in literature.

Žiga Zois (1747 - 1819)

Žiga Zois, ki ga je Cankar poimenoval „oče in varuh slovenske literature“, je z moralno in finančno podporo ter odlično založeno knjižnico, omogočil razsvetljensko delo Linhartu, Vodniku, Kopitarju in drugim. Ti so skupaj z njim na prehodu iz 18. v 19. stoletje postavljali temelje za pravilen razvoj slovenskega knjižnega jezika in literature.

Tone Gorjup

izobraževanjeinfokulturaspominvzgojadružba