Zelenjavni vrt pred zimo

V tokratni oddaji smo se pogovarjali o zelenjavnem vrtu v času pred zimo. Z nami je bila strokovnjakinja Fanči Perdih, ki je znana po tem, da upošteva naravne zakonitosti in setveni koledar po Marii Thun, rastline pa krepi in neguje z biodinamičnimi pripravki. Seje in sadi pa le ekološka semena ter sadike.

Prihodnost vrtnega orodja

Za delo na vrtu potrebujemo različno orodje. Ni nepomembno, kakšno kosilnico imamo, kako je z orodjem za obžagovanje drevja in podobno. Gostili smo strokovnjaka, ki se že več desetletij ukvarja s tem področjem, direktorja podjetja Tabakum Goceja Taseva. Med drugim je predstavil tudi prednosti baterijskega orodja.

Učenci s specifičnimi učnimi težavami

Predstavljajte si sebe v vrtcu. Vsi sovrstniki znajo zavezati čevlje, zapeti gumbe, vam pa to predstavlja nepremagljivo oviro. Še knjige ne znate listati v pravo smer. Z vsem tem se srečujejo dislektiki. Kako jih prepoznati in jim pomagati, da razvijejo tudi druge lastnosti po katerih so znani, da so namreč kreativni in imajo dobro prostorsko predstavo? O tem smo v tokratni oddaji govorili z gostjo dr. Marijo Kavkler, ki se že več kot 30 let ukvarja s tem področjem.

Mag. Jože Mohar o dosejevanju in obnovi travnikov

Tokrat smo govorili o dosejavanju in obnovi travnikov, ter poskušali opozoriti na pravilno sosledje korakov za uspeh. Naš gost je bil mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.

Andrej Tomelj: Avtogoli slovenske zunanje politike

Avtogoli slovenske zunanje politike, je naslov komentarja, ki ga je za portal Časnik.si napisal Andrej Tomelj. Govori o novi ameriški veleposlanici v ZDA. Končno smo s srcu Evrope in popku sveta učakali prihod nove ameriške veleposlanice in jadra slovenskega žurnalizma so se napela v močnem vetru, ki je zavel ob njenih prvih korakih na sončni stran Alp. Še z nobenim veleposlanikom doslej si ob njegovem prihodu nismo dali toliko opraviti. V komentarjih je moč zaznati vse, od podcenjevanja nove veleposlanice do užaljenosti zaradi nezanimanja ameriške zunanje politike za Slovenijo.Veleposlanica Lynda Blanchard ni karierna diplomatka. Zato ji številni komentatorji očitajo, da si je veleposlaniško mesto kupila s težkimi milijoni, ki jih je darovala republikancem in Donaldu Trumpu v njegovi volilni kampanji. Je s tem kaj narobe? Nič; to je ameriški način financiranja politike. Slovenski žurnalisti, pometajte raje pred domačim pragom. Vendar ne pod preprogo! Pometajte raje na kup, ki ga bo lahko videl kdorkoli, tudi iz letala. Raziščite, kaj je z rdečimi številkami, v katerih je umirala LDS, kako krije izgubo parlamentarna stranka SD itd. Potrudili ste se le pri vprašljivem posojilu SDS-u, ki pa ga je stranka takoj poplačala in vrtoglavo drago preplačala.Povsem smo pozabili na Lyndinega soseda, veleposlanika Ruske federacije. Z njim postaja soseda, čeprav je ameriška ambasada na Prešernovi cesti, ruska pa na Tomšičevi. Kako zgovorna naslova: genialni Slovenec in svetovljan nasproti partijskemu sekretarju!Skoraj bo že deset let, kar Doku Gapurovič Zavgajev zaseda mesto veleposlanika v Sloveniji. Putin in Medvedjev sta vedela koga, kam, zakaj in za kaj sta ga poslala v Ljubljano. Putin še predobro ve, zakaj je Zavgajev, kljub starosti (decembra bo dopolnil devetinsedemdeset let) nenadomestljiv. Zavgajev v Kremelj ni prinesel milijonov. V nahrbtniku je imel le bleščečo partijsko kariero ter problematična in nečastna dejanja v Čečeniji. Ne naši oblastniki ne žurnalisti provladnih medijev niso mogli in/ali si upali odločno ugovarjati temu, koga Rusi pošiljajo v Ljubljano. Zunanji minister Žbogar je bil ob ruski nameri celo naravnost navdušen. Pozdravil je dejstvo, da k nam prihaja za veleposlanika celo namestnik ruskega zunanjega ministra.V kateri resnično demokratični državi bi Zavgajev užival gostoljubje? Ni problematičen samo njegov življenjepis ampak tudi njegove čudne predstave o delu veleposlanika. Na odprti sceni se je bratil s Turnškovimi borci, s podporo navezi Janković-Erjavec se je vtikal v zadnje državnozborske volitve. Z zaskrbljenostjo lahko ugibamo, kakšne poteze je vlekel v zaodrju. Njegovo nezaslišano početje pred volitvami je med drugimi močno razburilo Damirja Črnčeca. Prav zanimivo bi bilo današnje videnje predrznega veleposlanikovega ravnanja v očeh aktualnega vladnega sekretarja.Po Erjavčevi vroči ljubezni z Rusijo smo si od novega zunanjega ministra obetali bolj uravnoteženo zunanjo politiko. Žal je Cerar človek, za katerega ljudska modrost pravi, da kar z glavo naredi, z ritjo podre. Minister Cerar se je vendarle odpravil v ZDA in že prvi dan zabil Sloveniji avtogol. V Washingtonu se je srečal z demokratsko senatorko Klobucharjevo, ki jo nekateri omenjajo kot kandidatko z predsednico, torej Trumpovo izzivalko. Kaj sta govorila s političarko belokranjskih korenin, ali sta jedla potico ali belokranjsko pogačo, ni pomembno. Pomembna je usodna napaka, da je po dolgoletnem diplomatskem zatišju slovenski zunanji minister pohitel v Trumpu sovražni tabor.Nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da je Klobucharjeva v senatu glasovala proti imenovanju Lynde Blanchard za veleposlanico, glasovala je proti prijateljici in zaupnici Melanije Trump. In potem jokamo, da Melanija ničesar ne postori za Slovenijo. Naj gre v slovenski gol in brani domovino svoje mladosti pred avtogoli? Naj občuduje grobo obtesano plavo skulpturo nad Sevnico, s katero se ji posmehujejo »umetnik« in slovenski amerikanofobi?Kaj Slovenci v teh dneh sporočamo urbi et orbi? Večina nebrzdano vpije, da v slovensko postmoderno, z levičarstvom omreženo, družbo prihaja skrajno starokopitna oseba, tako rekoč iz časa ameriške državljanske vojne: kristjanka, mati sedmih otrok, humanitarna aktivistka. Hudo! Je premožna in nekoruptivna. Še huje!Prijateljuje z družino Trump. Najhuje!

Prvi dan v vrtcu

Novo šolsko leto bo nov začetek tudi za mnoge predšolske otroke, ki vstopajo v vrtec. Kako olajšati ta prehod, katera priporočala so pomembna za njihove starše, kako se odzvati na otrokove solze? To so vprašanja, ki smo jih zastavili gostji v Svetovalnici Neji Samar Brenčič iz zavoda IZriis

Divja hrana

Dario Cortese je vrhunski poznavalec samoniklih rastlin, ki jih sodobni človek žal premalo pozna. Številne so bogatejše z minerali in ostalimi koristnimi snovmi za organizem, od gojenih po vrtovih. Pa vendarle pozor, treba je poznati, preden trgamo.

Soča, še naprej bistra hči planin?

Prepustili smo se smaragdni lepotici Soči in predstavili prizadevanja za to, da bi reka in njena okolica ostala nedotaknjena. V oddaji ste slišali tudi, česa se lahko v poletnih dneh poleg sence nadejate v Botaničnem vrtu v Ljubljani.

Poletje in glasba, a štekaš?

Predvajane skladbe: Proper – Pesem o njej; Sara Bareilles - Fire; Lea Sirk – Po svoje; Nick Jonas - Home; James Bay feat. Julia Michaels – Peer pressure; BQL – Ko je ni; Zedd & Katy Perry - 365; Eva Boto - ZAVEDNO; Tom Walker feat. Zara Larsson – Now you‘re gone; Alejandro Sanz & Camila Camello – Mi persona favorita; Ellie Goulding - Sixteen; LANY & Julia Michaels - okay; Modrijani – Sreča je v naju; Kacey Musgraves – Oh, what a world; Okustični - Se vrti (Ko si na tleh); Lauren Daigle – You say;

Orehova muha, travništvo in govedoreja

V prvem delu oddaje smo se z Matejo Strgulec, svetovalko specialistko s KGZ Novo mesto, ustavili ob pogledu na izzive travnatega sveta. V osrednjem delu je Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje pojasnila razvojne stadije orehove muhe, v tretjem delu pa je bil z nami Stane Bevc svetovalec specialist s KGZ Novo Mesto. Pojasnil je nujnost redne skrbi za parklje pri govedu.

Dekle na vrtu je rožice plela

V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.

Vrtnice

V Arboretumu Volčji Potok imajo nov rožni vrt, v katerem lahko občudujemo tudi vrtnice poimenovane po papežih, romarskih krajih in drugih pomembnih cerkvenih mejnikih. Matjaž Mastnak je povedal, od kod tolikšna priljubljenost te kraljice med cvetovi in zakaj so to gartrože.

Vroča sreda ob vroči novi glasbi

Predstavljene skladbe: Fed horses – Spremembe; Shawn Mendes feat. Camila Cabello – Senorita; Xequtifz – Iconic; Avicii feat. Chris Martin – Heaven; Okustični – Se vrti (Ko si na tleh); Saša Lešnjek – Nazaj v Piran; Kirk Franklin – F.A.V.O.R.;

Pomen ukrepov za krepitev rastlin

Letošnje leto je nekaj posebnega. Imeli smo milo neznačilno zimo, ki mnogim rastlinam ni prinesla pravega zimskega počitka, tudi škodljivci so v večji meri preživeli, potem smo imeli tople in dobro namočen april, pa mrzel in namočen maj, in v juniju prvi vročinski val. Vse to vpliva tudi na naše gojene rastline in vrtnine pravi Igor Škerbot, svetovalec specialist s KGZ Celje, in povzroča velike ovire v njihovem razvoju.

Aktualna opravilia v vrtovih

Beseda je tekla o aktualnih opravilih v vrtovih, predvsem o tem, kako rastlinam pomagati, da bodo čimbolj zdrave. Svetovala sta strokovnjaka Barbara Lončar Vrhovec in Matej Zagoričnik is Semenarne Ljubljana.

Miša Pušenjak: Zastirke na vrtovih

Ptuj, Bled, Bohinj, Koprivnica

V tokratni oddaji smo poročali, da v jeseni v okolici Ptuja začenjajo s projektom s katerim želijo spodbuditi k samooskrbi zelenjave z domačega vrta. Pripravili smo tudi prispevek o blejskem centru ponovne uporabe, spregovorili o mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju ter o obnovi osnovne šole v Koprivnici.

Mojca Kepic: Zasebni vrtci so ogledalo

V teh dneh, ko so pred nami počitnice in se nam zdi, da je novo šolsko leto še daleč, se nadaljujejo razprave o spremembi zakona o vrtcih, ki med drugim spreminja tudi pravila o financiranju zasebnih vrtcev.

Kako poskrbeti za naše vrtnine?

Za nami je deževna pomlad, na vrata trka poletje. V svetovalnici nam je o tem, kako poskrbeti za naše vrtnine svetovala Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

Junaki tretjega nadstopja

Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam

Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami

V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Nastja Mulej: Zavestno usmerite svoje misli v pozitivno. Ne prepustite se vrtincu črnih misli. Ne primerjajte se z drugimi.

Zavestno usmerite svoje misli v pozitivno. Ne prepustite se vrtincu črnih misli. Ne primerjajte se z drugimi, to je le nekaj misli naše tokratne gostje Nastje Mulej, katere mnoge dejavnosti bi lahko združili z eno besedo, misli in deluj pozitivno.

Rododendroni in hortenzije

Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.

Kdaj saditi jagode

Predvsem pri pridelovalcih, ki so so se odločili za večji obseg pridelave jagod se marsikdaj postavlja vprašanje, kdaj saditi jagode, da bodo nasadi prinesli čimveč čimbolj zdravega in čimbolj kakovostnega pridelka. O tem smo se pogovarjali s svetovalko specialistko Alenko Caf s KGZ Ljubljana.

Celje, Kamnik, Tišina

V tokratni oddaji Iz naših krajev lahko slišite o draženju cen vrtcev v Celju, novi kapelici posvečeni blaženemu Antonu Martinu Slomšku v Tržišču, pomembnih arheoloških odkritjih na Tišini in razstavi v Kamniku, ki predstavlja delovanje Rudolfa Maistra in njegovih borcev.

15. novomeški likovni dnevi - Druga godba - Glasba z vrtov sv. Frančiška - Fra Angelicovo Oznanjenje

V Novem mestu že od nedelje poteka šestdnevna likovna kolonija 15. Novomeški likovni dnevi.Mednarodni festival Druga godba bo letos gostoval v Mariboru.Na Kostanjevici v Novi Gorici bo v torek drugi koncert letošnje sezone cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška.V madridskem muzeju Prado so restavrirali oltarno sliko Oznanjenje italijanskega renesančnega umetnika Fra Angelica.

Dela na vrtovih v maju

Dela na naših vrtovih je v mesecu maju že veliko, na prosto bomo kmalu posadili tudi plodovke. O tem, kdaj je za to primeren čas in kako naj jih oskrbujemo, je spregovoril Vanes Husič, agronom, ki prihaja iz Kluba Gaia.

13. dnevi odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin

Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je povabila na 13. dneve odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu in predstavila bogat strokovni program.

Posvet o zeliščih v kozmetičnih pripravkih

Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je predstavila letošnji posvet na 13. dnevih odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu.

Zdravilna zelišča

Najdemo jih na travnikih, v gozdovih in ob vodah... Prav zdaj poganjajo in silijo iz zemlje. V mislih imamo dragocene zdravilne rastline in prav o njih je tekla beseda v današnji Svetovalnici. Z nami je bila Irena Okreša.

Balkonsko cvetje

Krepko smo že zakorakali v pomlad in temperature so kar primerne, da s cvetjem polepšamo zunanjost naših hiš. Okenske police in balkoni čakajo na okrasitev. Naš gost g. Jože Šturbej, direktor podjetja Terraplant, je spregovoril o balkonskem cvetju in glavno pozornost namenil bršljankam ter pelargonijam

Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj v polnem razcvetu pomladi

Lepo vreme v teh dneh vse več ljudi privablja v naravo, pa tudi na tradicionalni razstavi cvetja in tulipanov v Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj. V arboretumu je tako letos zacvetelo več kot 350 sort tulipanov, Mozirski gaj pa že cveti in dehti v vseh barvah in vonjavah tulipanov, narcis, spominčic in ostalih pomladnih cvetlic.

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

Projekt Dišeči vrtiček

Z gostjo Nejo Samar Brenčič, direktorico Zavoda IZRIIS, smo klepetali o aktivnostih na vrtu in njegovi okolici, ki si jih lahko starši ali stari starši privoščimo skupaj z otroki. Kako družabne in socialne igre vplivajo na medsebojne odnose ter o praksi in izkušnjah pri njihovem projektu Dišeči vrtiček.

Okrasni vrtovi in visoke grede

V oddaji smo spregovorili o okrasnem vrtu in visokih gredah. Naša gostja je bila Loreta Vlahovič, agronomka iz kluba Gaja, ki pravi, da si prav vsaka rastlina zasluži svojo pozornost in je lepotica zase.

Koper, Vojnik, Hajdina, Lož

Poročali smo o problemih povezanih z ladijskim prometom v slovenskem morju, pogostih onesnaženjih podzemnih jezer v Križni jami pri Ložu in kako se tega loteva država, gradnji novega vrtca v občini Vojnik ter o tem, da se središče vasi Skórba v župniji Hajdina poteguje za nagrado največjega portala za arhitekturo.

Zgodnjespomladanska opravila v sadovnjaku, zelenjavnem vrtu in na tratah

Tokratna jutranja svetovalnica je bila namenjena zgodnjim spomladanskim opravilom v sadovnjaku, v zelenjavnem vrtu in na tratah. Naš gost agronom Vanes Husič, strokovnjak kluba Gaia, je med drugim opozoril, da spomladi ne gnojimo s hlevskim gnojem, da je kolobarjenje tudi v zelenjavnem vrtu zelo pomembno, da zračenje ni prvo opravilo na tratah... in še kaj. Zanimive in uporabne informacije, prisluhnite!

Vse o semenskem krompirju

Naš gost je bil dr. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu, sicer pa odgovoren za žlahtnjenje, genetiko in fiziologijo ter pridelovanje krompirja.

Pogled na ozimine v večini spodbuden

Lepo vreme in v naslednjem tednu napovedane padavine omogočajo oskrbo ozimin s hranili. V oddaji smo gostili Marijo Kalan, svetovalko specialistko za pridelovanje poljščin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj. Aleš Volčič s Semenarne Ljubljana pa je predstavil ponudbo hibridov koruze.

Semenski krompir

Z dr. Petrom Dolničarjem, vodjo žlahtniteljskega programa slovenskih sort krompirja, smo govorili o semenskem krompirju in njegovi zgodbi.

Obrezovanje sadnega drevja

Naš gost je bil Matjaž Maležič, ki nam je več zaupal o obrezovanju sadnega drevja. Kdaj se ga lotimo, na kaj moramo paziti ter nekaj o posebnostih, ki so lastne različnim vrstam sadnega drevja.

O nastanku slovenske himne

Zgodovinar prof. Jurij Rosa je opisal okoliščine o nastanku slovenske himne. Začetki segajo v leto 1843. Slovenska himna ni le Prešernova, marveč in predvsem je delo skladatelja in duhovnika Stanka Premrla. Pomembno pa je k rojstvu Zdravice s pobudo in idejo prispeval tudi duhovnik Matija Vrtovec.

Živela sta v raju!

Gospod Bog je dal človeku tole zapoved: Od vseh dreves v vrtu smeš jesti; od drevesa spoznanja dobrega in hudega pa nikar ne jej! Zakaj brž ko bi jedel od njega, boš moral umreti. (1 Mz 2, 16-17)

Podražitev vrtcev je skoraj neizbežen ukrep

Ena od posledic dogovora o višjih plačah v javnem sektorju so med drugim podražitve vrtcev. V nekaterih občinah po državi so takšnemu predlogu že prižgali zeleno luč, v nekaterih je še na mizah. Med temi je Mestna občina Novo mesto, kamor smo poklicali Urbana Kramarja, ki je odgovoren za odnose z javnostmi.

Miša Pušenjak: Premišljeno s spomladanskimi setvami

V svetovalnici smo gostili Mišo Pušenjak, svetovalko specialistko za pridelavo vrtnin in okrasnih rastlin s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Odgovorila je na vprašanja, ki so ostala neodgovorjena med prejšnjo oddajo, nanašala so se na prve spomladanske setve.

Združevanje je izziv pridelovalcev krompirja

V nedeljski kmetijski oddaji je bil naš gost dr. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu, sicer pa odgovoren za žlahtnjenje, genetiko in fiziologijo ter pridelovanje krompirja. Ustavili smo se ob pogledu na razvoj novih sort krompirja.

s. Jožica Merlak HMP

V sobotnem popoldnevu, pred nedeljo Svetega pisma, je bila naša gostja ravnateljica vrtca Lavra, navdušena vzgojiteljica, predvsem pa aktivna na področju uvajanja majhnih otrok v zgodbe Svetega pisma.

Ne prehitevajmo s setvami

V svetovalnici smo gostili Mišo Pušenjak, svetovalko specialistko za pridelavo vrtnin in okrasnih rastlin s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Svetovala je o prvih setvah.

Por je zanimiva vrtnina

Nekaj poudarkov, zakaj je por dobro pridelovati tudi na vrtovih in na kaj je pri tem potrebno misliti, nam je zaupala Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor.