Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|1. 4. 2020
Po sadike vrtnin na tržnico

Svetuje Miša Pušenjak.

Po sadike vrtnin na tržnico

Svetuje Miša Pušenjak.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Po sadike vrtnin na tržnico
Svetuje Miša Pušenjak.
VEČ ...|1. 4. 2020
Po sadike vrtnin na tržnico
Svetuje Miša Pušenjak.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Radijski misijon 2020

VEČ ...|31. 3. 2020
Drugi pogled: s. Petra Mohorko

Marijina sestra čudodelne svetinje, tudi vzgojiteljica in pedagoška vodja vrtca Nazaret v Štepanji vasi, s. Petra Mohorko razmišlja o smislu, ki ga išče v vsakdanjih stvareh.

Drugi pogled: s. Petra Mohorko

Marijina sestra čudodelne svetinje, tudi vzgojiteljica in pedagoška vodja vrtca Nazaret v Štepanji vasi, s. Petra Mohorko razmišlja o smislu, ki ga išče v vsakdanjih stvareh.

duhovnostsmisel

Radijski misijon 2020

Drugi pogled: s. Petra Mohorko
Marijina sestra čudodelne svetinje, tudi vzgojiteljica in pedagoška vodja vrtca Nazaret v Štepanji vasi, s. Petra Mohorko razmišlja o smislu, ki ga išče v vsakdanjih stvareh.
VEČ ...|31. 3. 2020
Drugi pogled: s. Petra Mohorko
Marijina sestra čudodelne svetinje, tudi vzgojiteljica in pedagoška vodja vrtca Nazaret v Štepanji vasi, s. Petra Mohorko razmišlja o smislu, ki ga išče v vsakdanjih stvareh.

Radio Ognjišče

duhovnostsmisel

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 3. 2020
Opozorila o varni uporabi internega v kirznih razmerah še bolj na mestu

Potem ko so zaradi novega koronavirusa vrata zaprli vrtci, šole in fakultete, so otroci in najstniki ostali doma. Ker so vajeni druženja z vrstniki, to obdobje zanje ni lahko. Alternativo jim ponujajo različne aplikacije za sporočanje in družbena omrežja. Spletna komunikacijska orodja za najrazličnejše stvari so priporočali tudi nekateri politiki. A pozornost je prav tako treba usmeriti na pasti, opozarjajo na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si. Govorili smo z Markom Puschnerjem.

Opozorila o varni uporabi internega v kirznih razmerah še bolj na mestu

Potem ko so zaradi novega koronavirusa vrata zaprli vrtci, šole in fakultete, so otroci in najstniki ostali doma. Ker so vajeni druženja z vrstniki, to obdobje zanje ni lahko. Alternativo jim ponujajo različne aplikacije za sporočanje in družbena omrežja. Spletna komunikacijska orodja za najrazličnejše stvari so priporočali tudi nekateri politiki. A pozornost je prav tako treba usmeriti na pasti, opozarjajo na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si. Govorili smo z Markom Puschnerjem.

info

Informativni prispevki

Opozorila o varni uporabi internega v kirznih razmerah še bolj na mestu
Potem ko so zaradi novega koronavirusa vrata zaprli vrtci, šole in fakultete, so otroci in najstniki ostali doma. Ker so vajeni druženja z vrstniki, to obdobje zanje ni lahko. Alternativo jim ponujajo različne aplikacije za sporočanje in družbena omrežja. Spletna komunikacijska orodja za najrazličnejše stvari so priporočali tudi nekateri politiki. A pozornost je prav tako treba usmeriti na pasti, opozarjajo na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si. Govorili smo z Markom Puschnerjem.
VEČ ...|25. 3. 2020
Opozorila o varni uporabi internega v kirznih razmerah še bolj na mestu
Potem ko so zaradi novega koronavirusa vrata zaprli vrtci, šole in fakultete, so otroci in najstniki ostali doma. Ker so vajeni druženja z vrstniki, to obdobje zanje ni lahko. Alternativo jim ponujajo različne aplikacije za sporočanje in družbena omrežja. Spletna komunikacijska orodja za najrazličnejše stvari so priporočali tudi nekateri politiki. A pozornost je prav tako treba usmeriti na pasti, opozarjajo na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si. Govorili smo z Markom Puschnerjem.

Helena Križnik

info

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 3. 2020
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec o ukrepih proti širjenju koronavirusa

Od polnoči je v naši državi prepovedan potniški letalski promet. Za prevoze znotraj Evropske unije bo to veljalo do konca meseca, za prevoze iz nečlanic sedemindvajseterice in vanje bo to veljalo do preklica. Vprašanje, povezano s to potezo, je Alen Salihović med drugim naslovil na ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca.

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec o ukrepih proti širjenju koronavirusa

Od polnoči je v naši državi prepovedan potniški letalski promet. Za prevoze znotraj Evropske unije bo to veljalo do konca meseca, za prevoze iz nečlanic sedemindvajseterice in vanje bo to veljalo do preklica. Vprašanje, povezano s to potezo, je Alen Salihović med drugim naslovil na ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca.

koronavirusprometvrtovecinfo

Informativni prispevki

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec o ukrepih proti širjenju koronavirusa
Od polnoči je v naši državi prepovedan potniški letalski promet. Za prevoze znotraj Evropske unije bo to veljalo do konca meseca, za prevoze iz nečlanic sedemindvajseterice in vanje bo to veljalo do preklica. Vprašanje, povezano s to potezo, je Alen Salihović med drugim naslovil na ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca.
VEČ ...|17. 3. 2020
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec o ukrepih proti širjenju koronavirusa
Od polnoči je v naši državi prepovedan potniški letalski promet. Za prevoze znotraj Evropske unije bo to veljalo do konca meseca, za prevoze iz nečlanic sedemindvajseterice in vanje bo to veljalo do preklica. Vprašanje, povezano s to potezo, je Alen Salihović med drugim naslovil na ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca.

Alen Salihović

koronavirusprometvrtovecinfo

Svetovalnica

VEČ ...|11. 3. 2020
Prvi posevki in urejanje vrta

Sončno vreme vabi, da se posvetimo delu na zemlji. Zdaj že urejamo vrtove, pospravljamo staro in pripravljamo gredice za novo. Prvi posevki, urejanje zeliščnega vrta, priprava tople grede, vzgoja lastnih sadik, delo v rastlinjakih…to so vsebine, o katerih smo govorili v Svetovalnici. Naša gostja je bila Fanči Perdih.

Prvi posevki in urejanje vrta

Sončno vreme vabi, da se posvetimo delu na zemlji. Zdaj že urejamo vrtove, pospravljamo staro in pripravljamo gredice za novo. Prvi posevki, urejanje zeliščnega vrta, priprava tople grede, vzgoja lastnih sadik, delo v rastlinjakih…to so vsebine, o katerih smo govorili v Svetovalnici. Naša gostja je bila Fanči Perdih.

vrtkmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

Prvi posevki in urejanje vrta
Sončno vreme vabi, da se posvetimo delu na zemlji. Zdaj že urejamo vrtove, pospravljamo staro in pripravljamo gredice za novo. Prvi posevki, urejanje zeliščnega vrta, priprava tople grede, vzgoja lastnih sadik, delo v rastlinjakih…to so vsebine, o katerih smo govorili v Svetovalnici. Naša gostja je bila Fanči Perdih.
VEČ ...|11. 3. 2020
Prvi posevki in urejanje vrta
Sončno vreme vabi, da se posvetimo delu na zemlji. Zdaj že urejamo vrtove, pospravljamo staro in pripravljamo gredice za novo. Prvi posevki, urejanje zeliščnega vrta, priprava tople grede, vzgoja lastnih sadik, delo v rastlinjakih…to so vsebine, o katerih smo govorili v Svetovalnici. Naša gostja je bila Fanči Perdih.

Slavi Košir

vrtkmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|6. 3. 2020
Pridelava krompirja

Mag. Jože Mohar je odgovarjal na vprašanja poslušalcev in svetoval kako v vsej ponudbi sort semenskega krompirja pravilno izbrati, kako prepoznati kakovostno in dobro seme ter kako z njim pravilno postopati do saditve.

Pridelava krompirja

Mag. Jože Mohar je odgovarjal na vprašanja poslušalcev in svetoval kako v vsej ponudbi sort semenskega krompirja pravilno izbrati, kako prepoznati kakovostno in dobro seme ter kako z njim pravilno postopati do saditve.

svetovanjevrtkmetijstvohranasamooskrba

Svetovalnica

Pridelava krompirja
Mag. Jože Mohar je odgovarjal na vprašanja poslušalcev in svetoval kako v vsej ponudbi sort semenskega krompirja pravilno izbrati, kako prepoznati kakovostno in dobro seme ter kako z njim pravilno postopati do saditve.
VEČ ...|6. 3. 2020
Pridelava krompirja
Mag. Jože Mohar je odgovarjal na vprašanja poslušalcev in svetoval kako v vsej ponudbi sort semenskega krompirja pravilno izbrati, kako prepoznati kakovostno in dobro seme ter kako z njim pravilno postopati do saditve.

Robert Božič

svetovanjevrtkmetijstvohranasamooskrba

Svetovalnica

VEČ ...|26. 2. 2020
Aktualna priprava gredic

V Svetovalnici je naša gostja ponovno Fanči Perdih iz kooperative Amarant, s katero mso spregovorili o aktualni pripravi gredic in o tem, katere rastline že lahko sejemo na prosto.Predstavila je tudi nekaj manj znanih rastlin,kot je npr. črni koren.

Aktualna priprava gredic

V Svetovalnici je naša gostja ponovno Fanči Perdih iz kooperative Amarant, s katero mso spregovorili o aktualni pripravi gredic in o tem, katere rastline že lahko sejemo na prosto.Predstavila je tudi nekaj manj znanih rastlin,kot je npr. črni koren.

vrtkmetijstvonaravasvetovanje

Svetovalnica

Aktualna priprava gredic
V Svetovalnici je naša gostja ponovno Fanči Perdih iz kooperative Amarant, s katero mso spregovorili o aktualni pripravi gredic in o tem, katere rastline že lahko sejemo na prosto.Predstavila je tudi nekaj manj znanih rastlin,kot je npr. črni koren.
VEČ ...|26. 2. 2020
Aktualna priprava gredic
V Svetovalnici je naša gostja ponovno Fanči Perdih iz kooperative Amarant, s katero mso spregovorili o aktualni pripravi gredic in o tem, katere rastline že lahko sejemo na prosto.Predstavila je tudi nekaj manj znanih rastlin,kot je npr. črni koren.

Slavi Košir

vrtkmetijstvonaravasvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|12. 2. 2020
Rez sadnega drevja

Bliža se idealen čas za rez sadnega drevja in temu vprašanju smo namenili pozornost v svetovalnici. Naš gost je bil sadjar Matjaž Maležič.

Rez sadnega drevja

Bliža se idealen čas za rez sadnega drevja in temu vprašanju smo namenili pozornost v svetovalnici. Naš gost je bil sadjar Matjaž Maležič.

svetovanjevrt

Svetovalnica

Rez sadnega drevja
Bliža se idealen čas za rez sadnega drevja in temu vprašanju smo namenili pozornost v svetovalnici. Naš gost je bil sadjar Matjaž Maležič.
VEČ ...|12. 2. 2020
Rez sadnega drevja
Bliža se idealen čas za rez sadnega drevja in temu vprašanju smo namenili pozornost v svetovalnici. Naš gost je bil sadjar Matjaž Maležič.

Robert Božič

svetovanjevrt

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|4. 2. 2020
Zelišča v mešanih setvah z vrtninami

Mag. Nataša Ferant opozarja, da so zelišča lahko zelo primerni dobri sosedje vrtnin, ki nam omogočajo lažjo pridelavo in tudi okusnejše pridelke. Vabljeni k poslušanju!

Zelišča v mešanih setvah z vrtninami

Mag. Nataša Ferant opozarja, da so zelišča lahko zelo primerni dobri sosedje vrtnin, ki nam omogočajo lažjo pridelavo in tudi okusnejše pridelke. Vabljeni k poslušanju!

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zelišča v mešanih setvah z vrtninami
Mag. Nataša Ferant opozarja, da so zelišča lahko zelo primerni dobri sosedje vrtnin, ki nam omogočajo lažjo pridelavo in tudi okusnejše pridelke. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|4. 2. 2020
Zelišča v mešanih setvah z vrtninami
Mag. Nataša Ferant opozarja, da so zelišča lahko zelo primerni dobri sosedje vrtnin, ki nam omogočajo lažjo pridelavo in tudi okusnejše pridelke. Vabljeni k poslušanju!

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|29. 1. 2020
Zagate s semeni vrtnin in pravilnem času setve

Lahko bi se že naučili, da vreme nikoli ne bo »normalno«, že zato, ker Slovenija leži na takšnem območju,« je že pred leti na našem radiu povedala Miša Pušenjak. Tokrat smo govorili o zagatah s semeni vrtnin in pravilnimi časi setve. Svetovalnica z Mišo Pušenjak.

Zagate s semeni vrtnin in pravilnem času setve

Lahko bi se že naučili, da vreme nikoli ne bo »normalno«, že zato, ker Slovenija leži na takšnem območju,« je že pred leti na našem radiu povedala Miša Pušenjak. Tokrat smo govorili o zagatah s semeni vrtnin in pravilnimi časi setve. Svetovalnica z Mišo Pušenjak.

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

Zagate s semeni vrtnin in pravilnem času setve
Lahko bi se že naučili, da vreme nikoli ne bo »normalno«, že zato, ker Slovenija leži na takšnem območju,« je že pred leti na našem radiu povedala Miša Pušenjak. Tokrat smo govorili o zagatah s semeni vrtnin in pravilnimi časi setve. Svetovalnica z Mišo Pušenjak.
VEČ ...|29. 1. 2020
Zagate s semeni vrtnin in pravilnem času setve
Lahko bi se že naučili, da vreme nikoli ne bo »normalno«, že zato, ker Slovenija leži na takšnem območju,« je že pred leti na našem radiu povedala Miša Pušenjak. Tokrat smo govorili o zagatah s semeni vrtnin in pravilnimi časi setve. Svetovalnica z Mišo Pušenjak.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Sol in luč

VEČ ...|28. 1. 2020
Greta Thunberg: Naša hiša je v plamenih.

Ko bereš zgodbo družine najbolj znane najstnice ta trenutek, Grete Thunberg, se ne moreš otresti ironične primerjave s svetovno družino. Množica sindromov, ki para družino podolgem in počez, sindromov ki bi jih lahko pripisali tudi današnjem svetu, ki so posledica načina življenja zahodnega sveta, ki nas vse kot vrtinec srka v brezno potrošništva v katerem se obupno borimo, da nas ne posrka do dna, ker je tam blato odpadkov iz katerih se ne moreš izkopati. Prisluhnite nekaj odlomkom iz knjige Naša hiša je v plamenih, ki je izšla pri založbi Učila.

Greta Thunberg: Naša hiša je v plamenih.

Ko bereš zgodbo družine najbolj znane najstnice ta trenutek, Grete Thunberg, se ne moreš otresti ironične primerjave s svetovno družino. Množica sindromov, ki para družino podolgem in počez, sindromov ki bi jih lahko pripisali tudi današnjem svetu, ki so posledica načina življenja zahodnega sveta, ki nas vse kot vrtinec srka v brezno potrošništva v katerem se obupno borimo, da nas ne posrka do dna, ker je tam blato odpadkov iz katerih se ne moreš izkopati. Prisluhnite nekaj odlomkom iz knjige Naša hiša je v plamenih, ki je izšla pri založbi Učila.

družbamladinaravaodnosi

Sol in luč

Greta Thunberg: Naša hiša je v plamenih.
Ko bereš zgodbo družine najbolj znane najstnice ta trenutek, Grete Thunberg, se ne moreš otresti ironične primerjave s svetovno družino. Množica sindromov, ki para družino podolgem in počez, sindromov ki bi jih lahko pripisali tudi današnjem svetu, ki so posledica načina življenja zahodnega sveta, ki nas vse kot vrtinec srka v brezno potrošništva v katerem se obupno borimo, da nas ne posrka do dna, ker je tam blato odpadkov iz katerih se ne moreš izkopati. Prisluhnite nekaj odlomkom iz knjige Naša hiša je v plamenih, ki je izšla pri založbi Učila.
VEČ ...|28. 1. 2020
Greta Thunberg: Naša hiša je v plamenih.
Ko bereš zgodbo družine najbolj znane najstnice ta trenutek, Grete Thunberg, se ne moreš otresti ironične primerjave s svetovno družino. Množica sindromov, ki para družino podolgem in počez, sindromov ki bi jih lahko pripisali tudi današnjem svetu, ki so posledica načina življenja zahodnega sveta, ki nas vse kot vrtinec srka v brezno potrošništva v katerem se obupno borimo, da nas ne posrka do dna, ker je tam blato odpadkov iz katerih se ne moreš izkopati. Prisluhnite nekaj odlomkom iz knjige Naša hiša je v plamenih, ki je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

družbamladinaravaodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|22. 1. 2020
O aktualnem delu na vrtu

Svetovalnica je spregovorila o aktualnem delu na vrtu in o pripravi za delo na vrtu spomladi.. Od sredine januarja že lahko sejemo prve paprike, solate, peteršilj… Uspeh dela na vrtu in poljih je odvisen tudi od načrtovanja: kje bomo kaj sejali, bomo kolobarili, kdaj bomo sejali, že imamo semena…? Naša sogovornica je bila Fanči Perdih iz podjetja Amarant,

O aktualnem delu na vrtu

Svetovalnica je spregovorila o aktualnem delu na vrtu in o pripravi za delo na vrtu spomladi.. Od sredine januarja že lahko sejemo prve paprike, solate, peteršilj… Uspeh dela na vrtu in poljih je odvisen tudi od načrtovanja: kje bomo kaj sejali, bomo kolobarili, kdaj bomo sejali, že imamo semena…? Naša sogovornica je bila Fanči Perdih iz podjetja Amarant,

svetovanjevrt

Svetovalnica

O aktualnem delu na vrtu
Svetovalnica je spregovorila o aktualnem delu na vrtu in o pripravi za delo na vrtu spomladi.. Od sredine januarja že lahko sejemo prve paprike, solate, peteršilj… Uspeh dela na vrtu in poljih je odvisen tudi od načrtovanja: kje bomo kaj sejali, bomo kolobarili, kdaj bomo sejali, že imamo semena…? Naša sogovornica je bila Fanči Perdih iz podjetja Amarant,
VEČ ...|22. 1. 2020
O aktualnem delu na vrtu
Svetovalnica je spregovorila o aktualnem delu na vrtu in o pripravi za delo na vrtu spomladi.. Od sredine januarja že lahko sejemo prve paprike, solate, peteršilj… Uspeh dela na vrtu in poljih je odvisen tudi od načrtovanja: kje bomo kaj sejali, bomo kolobarili, kdaj bomo sejali, že imamo semena…? Naša sogovornica je bila Fanči Perdih iz podjetja Amarant,

Slavi Košir

svetovanjevrt

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 1. 2020
Sadnja sadnega drevja

Vasja Juretič, svetovalec specialist za sadno drevje in oljkarstvo na Kmetijsko Gozdarskem Zavodu Nova Gorica, je svetoval glede sadnje sadnega drevja v tem času.

Sadnja sadnega drevja

Vasja Juretič, svetovalec specialist za sadno drevje in oljkarstvo na Kmetijsko Gozdarskem Zavodu Nova Gorica, je svetoval glede sadnje sadnega drevja v tem času.

izobraževanjekmetijstvovrt

Minute za kmetijstvo in podeželje

Sadnja sadnega drevja
Vasja Juretič, svetovalec specialist za sadno drevje in oljkarstvo na Kmetijsko Gozdarskem Zavodu Nova Gorica, je svetoval glede sadnje sadnega drevja v tem času.
VEČ ...|15. 1. 2020
Sadnja sadnega drevja
Vasja Juretič, svetovalec specialist za sadno drevje in oljkarstvo na Kmetijsko Gozdarskem Zavodu Nova Gorica, je svetoval glede sadnje sadnega drevja v tem času.

Robert Božič

izobraževanjekmetijstvovrt

Naš gost

VEČ ...|4. 1. 2020
Roman Verdel

Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.

Roman Verdel

Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.

pogovorglasbaizobraževanjekulturavzgoja

Naš gost

Roman Verdel
Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.
VEČ ...|4. 1. 2020
Roman Verdel
Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.

Matjaž Merljak

pogovorglasbaizobraževanjekulturavzgoja

Sobotna iskrica

VEČ ...|21. 12. 2019
Žive jaslice, Mavrica in devetdnevnica

Sobotna iskrica je prinesla dva dela božične devetdnevnice, slišali smo kako zvezde gledajo na lepoto v Marijinem srcu in Jožefovo odločnost ter dobroto. Mavrica je poskrbela za pravljico in lepo zgodbo o ekologiji, na kratko pa smo predstavili tudi žive jaslice v Postojnski jami in v ljubljanskem živalskem vrtu.

Žive jaslice, Mavrica in devetdnevnica

Sobotna iskrica je prinesla dva dela božične devetdnevnice, slišali smo kako zvezde gledajo na lepoto v Marijinem srcu in Jožefovo odločnost ter dobroto. Mavrica je poskrbela za pravljico in lepo zgodbo o ekologiji, na kratko pa smo predstavili tudi žive jaslice v Postojnski jami in v ljubljanskem živalskem vrtu.

mladiotrociduhovnostvzgojažive jaslice v Postojnski jamiBožična zgodba v ZOO Ljubljana

Sobotna iskrica

Žive jaslice, Mavrica in devetdnevnica
Sobotna iskrica je prinesla dva dela božične devetdnevnice, slišali smo kako zvezde gledajo na lepoto v Marijinem srcu in Jožefovo odločnost ter dobroto. Mavrica je poskrbela za pravljico in lepo zgodbo o ekologiji, na kratko pa smo predstavili tudi žive jaslice v Postojnski jami in v ljubljanskem živalskem vrtu.
VEČ ...|21. 12. 2019
Žive jaslice, Mavrica in devetdnevnica
Sobotna iskrica je prinesla dva dela božične devetdnevnice, slišali smo kako zvezde gledajo na lepoto v Marijinem srcu in Jožefovo odločnost ter dobroto. Mavrica je poskrbela za pravljico in lepo zgodbo o ekologiji, na kratko pa smo predstavili tudi žive jaslice v Postojnski jami in v ljubljanskem živalskem vrtu.

Jure Sešek

mladiotrociduhovnostvzgojažive jaslice v Postojnski jamiBožična zgodba v ZOO Ljubljana

Svetovalnica

VEČ ...|11. 12. 2019
Aktualna opravila v sadovnjakih

V Svetovalnici smo gostili sadjarja Matjaža Maležiča in se z njim pogovarjali o aktualnih opravilih v sadovnjakih.

Aktualna opravila v sadovnjakih

V Svetovalnici smo gostili sadjarja Matjaža Maležiča in se z njim pogovarjali o aktualnih opravilih v sadovnjakih.

svetovanjevrtpogovor

Svetovalnica

Aktualna opravila v sadovnjakih
V Svetovalnici smo gostili sadjarja Matjaža Maležiča in se z njim pogovarjali o aktualnih opravilih v sadovnjakih.
VEČ ...|11. 12. 2019
Aktualna opravila v sadovnjakih
V Svetovalnici smo gostili sadjarja Matjaža Maležiča in se z njim pogovarjali o aktualnih opravilih v sadovnjakih.

Robert Božič

svetovanjevrtpogovor

Sobotna iskrica

VEČ ...|7. 12. 2019
Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan

Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!

Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan

Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!

družbaduhovnostmladiotrocivzgoja

Sobotna iskrica

Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan
Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!
VEČ ...|7. 12. 2019
Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan
Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!

Jure Sešek

družbaduhovnostmladiotrocivzgoja

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Komentar Domovina.je

Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.
VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Radijska kateheza

VEČ ...|30. 11. 2019
Nadškof Marjan Turnšek: sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju...

Oktobrska sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju in nekatera vprašanja, ki jih je odprl papež, je razburila nekatere katoličane, predvsem na socialnih omrežjih. Da ni papež zaradi tega nič manj Kristusov, ter o tem, kaj je o Božjem razodetju v nekrščanskih verstvih povedal že Drugi vatikanski koncil, smo govorili z nadškofom Marjanom Turnškom.

Nadškof Marjan Turnšek: sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju...

Oktobrska sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju in nekatera vprašanja, ki jih je odprl papež, je razburila nekatere katoličane, predvsem na socialnih omrežjih. Da ni papež zaradi tega nič manj Kristusov, ter o tem, kaj je o Božjem razodetju v nekrščanskih verstvih povedal že Drugi vatikanski koncil, smo govorili z nadškofom Marjanom Turnškom.

družbaduhovnostpapež

Radijska kateheza

Nadškof Marjan Turnšek: sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju...
Oktobrska sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju in nekatera vprašanja, ki jih je odprl papež, je razburila nekatere katoličane, predvsem na socialnih omrežjih. Da ni papež zaradi tega nič manj Kristusov, ter o tem, kaj je o Božjem razodetju v nekrščanskih verstvih povedal že Drugi vatikanski koncil, smo govorili z nadškofom Marjanom Turnškom.
VEČ ...|30. 11. 2019
Nadškof Marjan Turnšek: sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju...
Oktobrska sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju in nekatera vprašanja, ki jih je odprl papež, je razburila nekatere katoličane, predvsem na socialnih omrežjih. Da ni papež zaradi tega nič manj Kristusov, ter o tem, kaj je o Božjem razodetju v nekrščanskih verstvih povedal že Drugi vatikanski koncil, smo govorili z nadškofom Marjanom Turnškom.

Silvestra Sadar

družbaduhovnostpapež

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|27. 11. 2019
Pridelava mikrozelenjave nudi vitamine čez zimo

Tako je v naši jutranji rubriki opozorila Miša Puešnjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Maribor. Opisala je tudi najpogostejše vrste zelenajve, ki jo do faze dveh pravih listov lahko v ta namen gojimo v naših stanovanjih.

Pridelava mikrozelenjave nudi vitamine čez zimo

Tako je v naši jutranji rubriki opozorila Miša Puešnjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Maribor. Opisala je tudi najpogostejše vrste zelenajve, ki jo do faze dveh pravih listov lahko v ta namen gojimo v naših stanovanjih.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pridelava mikrozelenjave nudi vitamine čez zimo
Tako je v naši jutranji rubriki opozorila Miša Puešnjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Maribor. Opisala je tudi najpogostejše vrste zelenajve, ki jo do faze dveh pravih listov lahko v ta namen gojimo v naših stanovanjih.
VEČ ...|27. 11. 2019
Pridelava mikrozelenjave nudi vitamine čez zimo
Tako je v naši jutranji rubriki opozorila Miša Puešnjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Maribor. Opisala je tudi najpogostejše vrste zelenajve, ki jo do faze dveh pravih listov lahko v ta namen gojimo v naših stanovanjih.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|21. 11. 2019
Permakultura v praksi

O tem, kaj permakultura pomeni v praksi smo je pogovarjali z gostom Slavkom Turšičem, sadjarjem in predavateljem z veliko izkušnjami na področju ekološkega, biodinamičnega in permakulturnega sadjarstva.

Permakultura v praksi

O tem, kaj permakultura pomeni v praksi smo je pogovarjali z gostom Slavkom Turšičem, sadjarjem in predavateljem z veliko izkušnjami na področju ekološkega, biodinamičnega in permakulturnega sadjarstva.

naravakmetijstvovrtsvetovanje

Svetovalnica

Permakultura v praksi
O tem, kaj permakultura pomeni v praksi smo je pogovarjali z gostom Slavkom Turšičem, sadjarjem in predavateljem z veliko izkušnjami na področju ekološkega, biodinamičnega in permakulturnega sadjarstva.
VEČ ...|21. 11. 2019
Permakultura v praksi
O tem, kaj permakultura pomeni v praksi smo je pogovarjali z gostom Slavkom Turšičem, sadjarjem in predavateljem z veliko izkušnjami na področju ekološkega, biodinamičnega in permakulturnega sadjarstva.

Slavi Košir

naravakmetijstvovrtsvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 11. 2019
Širitev vzgojne ponudbe Mohorjeve družbe Celovec

Mohorjeva družba Celovec je nedavno v glavnem mestu avstrijske Koroške kupila dodatno poslopje, v katerem bo od začetka prihodnjega šolskega leta Slomškova hiša z dodatno dvojezično skupino v otroškem vrtcu, prvimi dvojezičnimi otroškimi jaslimi v Celovcu ter novim prostorom za dvojezični dijaški dom. Pogovarjali smo se z direktorjem dr. Karlom Hrenom.

Širitev vzgojne ponudbe Mohorjeve družbe Celovec

Mohorjeva družba Celovec je nedavno v glavnem mestu avstrijske Koroške kupila dodatno poslopje, v katerem bo od začetka prihodnjega šolskega leta Slomškova hiša z dodatno dvojezično skupino v otroškem vrtcu, prvimi dvojezičnimi otroškimi jaslimi v Celovcu ter novim prostorom za dvojezični dijaški dom. Pogovarjali smo se z direktorjem dr. Karlom Hrenom.

info

Informativni prispevki

Širitev vzgojne ponudbe Mohorjeve družbe Celovec
Mohorjeva družba Celovec je nedavno v glavnem mestu avstrijske Koroške kupila dodatno poslopje, v katerem bo od začetka prihodnjega šolskega leta Slomškova hiša z dodatno dvojezično skupino v otroškem vrtcu, prvimi dvojezičnimi otroškimi jaslimi v Celovcu ter novim prostorom za dvojezični dijaški dom. Pogovarjali smo se z direktorjem dr. Karlom Hrenom.
VEČ ...|21. 11. 2019
Širitev vzgojne ponudbe Mohorjeve družbe Celovec
Mohorjeva družba Celovec je nedavno v glavnem mestu avstrijske Koroške kupila dodatno poslopje, v katerem bo od začetka prihodnjega šolskega leta Slomškova hiša z dodatno dvojezično skupino v otroškem vrtcu, prvimi dvojezičnimi otroškimi jaslimi v Celovcu ter novim prostorom za dvojezični dijaški dom. Pogovarjali smo se z direktorjem dr. Karlom Hrenom.

Matjaž Merljak

info

Vabilo na pot

VEČ ...|15. 11. 2019
Pohod po poteh Soseske zidanice

V Vabilu na pot so na sporedu Pohod po poteh Soseske zidanice in pohoda po Vertovčevih [izg. vŕtovčevih] poteh ter radgonskih gričih.

Pohod po poteh Soseske zidanice

V Vabilu na pot so na sporedu Pohod po poteh Soseske zidanice in pohoda po Vertovčevih [izg. vŕtovčevih] poteh ter radgonskih gričih.

naravadružba

Vabilo na pot

Pohod po poteh Soseske zidanice
V Vabilu na pot so na sporedu Pohod po poteh Soseske zidanice in pohoda po Vertovčevih [izg. vŕtovčevih] poteh ter radgonskih gričih.
VEČ ...|15. 11. 2019
Pohod po poteh Soseske zidanice
V Vabilu na pot so na sporedu Pohod po poteh Soseske zidanice in pohoda po Vertovčevih [izg. vŕtovčevih] poteh ter radgonskih gričih.

Blaž Lesnik

naravadružba

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 11. 2019
Kolobar je temelj dobrega gospodarjenja

Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo še posebej v pridelavi vrtnih dobro zasnovati kolobar in zakaj je pomembno opravljati analize zemlje.

Kolobar je temelj dobrega gospodarjenja

Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo še posebej v pridelavi vrtnih dobro zasnovati kolobar in zakaj je pomembno opravljati analize zemlje.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kolobar je temelj dobrega gospodarjenja
Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo še posebej v pridelavi vrtnih dobro zasnovati kolobar in zakaj je pomembno opravljati analize zemlje.
VEČ ...|15. 11. 2019
Kolobar je temelj dobrega gospodarjenja
Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo še posebej v pridelavi vrtnih dobro zasnovati kolobar in zakaj je pomembno opravljati analize zemlje.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|14. 11. 2019
Pomembnost apnenja in prisotnosti zraka v tleh

Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo spremljati kislost zemlje in kako pomemben je zrak v tleh.

Pomembnost apnenja in prisotnosti zraka v tleh

Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo spremljati kislost zemlje in kako pomemben je zrak v tleh.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pomembnost apnenja in prisotnosti zraka v tleh
Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo spremljati kislost zemlje in kako pomemben je zrak v tleh.
VEČ ...|14. 11. 2019
Pomembnost apnenja in prisotnosti zraka v tleh
Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo spremljati kislost zemlje in kako pomemben je zrak v tleh.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|13. 11. 2019
Pomen dobrega zaoravanja ostankov zelenjave

Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je opozorila, da je za preprečevanje prenosa bolezni iz ene v drugo pridelovalno sezono zelo pomembno, da ostanke zelenjave dobro zaorjemo.

Pomen dobrega zaoravanja ostankov zelenjave

Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je opozorila, da je za preprečevanje prenosa bolezni iz ene v drugo pridelovalno sezono zelo pomembno, da ostanke zelenjave dobro zaorjemo.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pomen dobrega zaoravanja ostankov zelenjave
Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je opozorila, da je za preprečevanje prenosa bolezni iz ene v drugo pridelovalno sezono zelo pomembno, da ostanke zelenjave dobro zaorjemo.
VEČ ...|13. 11. 2019
Pomen dobrega zaoravanja ostankov zelenjave
Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je opozorila, da je za preprečevanje prenosa bolezni iz ene v drugo pridelovalno sezono zelo pomembno, da ostanke zelenjave dobro zaorjemo.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Za življenje

VEČ ...|9. 11. 2019
Delamo z otrokom in ne za otroka

Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

Delamo z otrokom in ne za otroka

Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

družbaizobraževanjekulturamladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Delamo z otrokom in ne za otroka
Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.
VEČ ...|9. 11. 2019
Delamo z otrokom in ne za otroka
Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Sobotna iskrica

VEČ ...|9. 11. 2019
Jesen, Hruška debeluška in glasbene želje

V dopoldanski program smo vstopili s Sobotno iskrico, ki med počitnicami ni izkoristila priložnosti kramljanja z vami in vrtenja glasbenih želja. Izvedeli ste tudi kaj zanimivega o človeku, njegovih spretnih rokah in pokončni drži.

Jesen, Hruška debeluška in glasbene želje

V dopoldanski program smo vstopili s Sobotno iskrico, ki med počitnicami ni izkoristila priložnosti kramljanja z vami in vrtenja glasbenih želja. Izvedeli ste tudi kaj zanimivega o človeku, njegovih spretnih rokah in pokončni drži.

glasbaotrocimladi

Sobotna iskrica

Jesen, Hruška debeluška in glasbene želje
V dopoldanski program smo vstopili s Sobotno iskrico, ki med počitnicami ni izkoristila priložnosti kramljanja z vami in vrtenja glasbenih želja. Izvedeli ste tudi kaj zanimivega o človeku, njegovih spretnih rokah in pokončni drži.
VEČ ...|9. 11. 2019
Jesen, Hruška debeluška in glasbene želje
V dopoldanski program smo vstopili s Sobotno iskrico, ki med počitnicami ni izkoristila priložnosti kramljanja z vami in vrtenja glasbenih želja. Izvedeli ste tudi kaj zanimivega o človeku, njegovih spretnih rokah in pokončni drži.

Jure Sešek

glasbaotrocimladi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|21. 10. 2019
Jesen na zeliščnem vrtu

Nekaj nasvetov za jesenska opravila v zeliščnem vrtu je pripravila svetovalka specialistka Jožica Kapun Maršik s KGZ Murska Sobota!

Jesen na zeliščnem vrtu

Nekaj nasvetov za jesenska opravila v zeliščnem vrtu je pripravila svetovalka specialistka Jožica Kapun Maršik s KGZ Murska Sobota!

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Jesen na zeliščnem vrtu
Nekaj nasvetov za jesenska opravila v zeliščnem vrtu je pripravila svetovalka specialistka Jožica Kapun Maršik s KGZ Murska Sobota!
VEČ ...|21. 10. 2019
Jesen na zeliščnem vrtu
Nekaj nasvetov za jesenska opravila v zeliščnem vrtu je pripravila svetovalka specialistka Jožica Kapun Maršik s KGZ Murska Sobota!

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|8. 10. 2019
Zelenjavni vrt pred zimo

V tokratni oddaji smo se pogovarjali o zelenjavnem vrtu v času pred zimo. Z nami je bila strokovnjakinja Fanči Perdih, ki je znana po tem, da upošteva naravne zakonitosti in setveni koledar po Marii Thun, rastline pa krepi in neguje z biodinamičnimi pripravki. Seje in sadi pa le ekološka semena ter sadike.

Zelenjavni vrt pred zimo

V tokratni oddaji smo se pogovarjali o zelenjavnem vrtu v času pred zimo. Z nami je bila strokovnjakinja Fanči Perdih, ki je znana po tem, da upošteva naravne zakonitosti in setveni koledar po Marii Thun, rastline pa krepi in neguje z biodinamičnimi pripravki. Seje in sadi pa le ekološka semena ter sadike.

svetovanjevrt

Svetovalnica

Zelenjavni vrt pred zimo
V tokratni oddaji smo se pogovarjali o zelenjavnem vrtu v času pred zimo. Z nami je bila strokovnjakinja Fanči Perdih, ki je znana po tem, da upošteva naravne zakonitosti in setveni koledar po Marii Thun, rastline pa krepi in neguje z biodinamičnimi pripravki. Seje in sadi pa le ekološka semena ter sadike.
VEČ ...|8. 10. 2019
Zelenjavni vrt pred zimo
V tokratni oddaji smo se pogovarjali o zelenjavnem vrtu v času pred zimo. Z nami je bila strokovnjakinja Fanči Perdih, ki je znana po tem, da upošteva naravne zakonitosti in setveni koledar po Marii Thun, rastline pa krepi in neguje z biodinamičnimi pripravki. Seje in sadi pa le ekološka semena ter sadike.

Matjaž Merljak

svetovanjevrt

Svetovalnica

VEČ ...|12. 9. 2019
Prihodnost vrtnega orodja

Za delo na vrtu potrebujemo različno orodje. Ni nepomembno, kakšno kosilnico imamo, kako je z orodjem za obžagovanje drevja in podobno. Gostili smo strokovnjaka, ki se že več desetletij ukvarja s tem področjem, direktorja podjetja Tabakum Goceja Taseva. Med drugim je predstavil tudi prednosti baterijskega orodja.

Prihodnost vrtnega orodja

Za delo na vrtu potrebujemo različno orodje. Ni nepomembno, kakšno kosilnico imamo, kako je z orodjem za obžagovanje drevja in podobno. Gostili smo strokovnjaka, ki se že več desetletij ukvarja s tem področjem, direktorja podjetja Tabakum Goceja Taseva. Med drugim je predstavil tudi prednosti baterijskega orodja.

svetovanjevrtorodjekosilnicebaterijske žage

Svetovalnica

Prihodnost vrtnega orodja
Za delo na vrtu potrebujemo različno orodje. Ni nepomembno, kakšno kosilnico imamo, kako je z orodjem za obžagovanje drevja in podobno. Gostili smo strokovnjaka, ki se že več desetletij ukvarja s tem področjem, direktorja podjetja Tabakum Goceja Taseva. Med drugim je predstavil tudi prednosti baterijskega orodja.
VEČ ...|12. 9. 2019
Prihodnost vrtnega orodja
Za delo na vrtu potrebujemo različno orodje. Ni nepomembno, kakšno kosilnico imamo, kako je z orodjem za obžagovanje drevja in podobno. Gostili smo strokovnjaka, ki se že več desetletij ukvarja s tem področjem, direktorja podjetja Tabakum Goceja Taseva. Med drugim je predstavil tudi prednosti baterijskega orodja.

Blaž Lesnik

svetovanjevrtorodjekosilnicebaterijske žage

Svetovalnica

VEČ ...|10. 9. 2019
Učenci s specifičnimi učnimi težavami

Predstavljajte si sebe v vrtcu. Vsi sovrstniki znajo zavezati čevlje, zapeti gumbe, vam pa to predstavlja nepremagljivo oviro. Še knjige ne znate listati v pravo smer. Z vsem tem se srečujejo dislektiki. Kako jih prepoznati in jim pomagati, da razvijejo tudi druge lastnosti po katerih so znani, da so namreč kreativni in imajo dobro prostorsko predstavo? O tem smo v tokratni oddaji govorili z gostjo dr. Marijo Kavkler, ki se že več kot 30 let ukvarja s tem področjem.

Učenci s specifičnimi učnimi težavami

Predstavljajte si sebe v vrtcu. Vsi sovrstniki znajo zavezati čevlje, zapeti gumbe, vam pa to predstavlja nepremagljivo oviro. Še knjige ne znate listati v pravo smer. Z vsem tem se srečujejo dislektiki. Kako jih prepoznati in jim pomagati, da razvijejo tudi druge lastnosti po katerih so znani, da so namreč kreativni in imajo dobro prostorsko predstavo? O tem smo v tokratni oddaji govorili z gostjo dr. Marijo Kavkler, ki se že več kot 30 let ukvarja s tem področjem.

svetovanjeizobraževanjemladi

Svetovalnica

Učenci s specifičnimi učnimi težavami
Predstavljajte si sebe v vrtcu. Vsi sovrstniki znajo zavezati čevlje, zapeti gumbe, vam pa to predstavlja nepremagljivo oviro. Še knjige ne znate listati v pravo smer. Z vsem tem se srečujejo dislektiki. Kako jih prepoznati in jim pomagati, da razvijejo tudi druge lastnosti po katerih so znani, da so namreč kreativni in imajo dobro prostorsko predstavo? O tem smo v tokratni oddaji govorili z gostjo dr. Marijo Kavkler, ki se že več kot 30 let ukvarja s tem področjem.
VEČ ...|10. 9. 2019
Učenci s specifičnimi učnimi težavami
Predstavljajte si sebe v vrtcu. Vsi sovrstniki znajo zavezati čevlje, zapeti gumbe, vam pa to predstavlja nepremagljivo oviro. Še knjige ne znate listati v pravo smer. Z vsem tem se srečujejo dislektiki. Kako jih prepoznati in jim pomagati, da razvijejo tudi druge lastnosti po katerih so znani, da so namreč kreativni in imajo dobro prostorsko predstavo? O tem smo v tokratni oddaji govorili z gostjo dr. Marijo Kavkler, ki se že več kot 30 let ukvarja s tem področjem.

Tanja Dominko

svetovanjeizobraževanjemladi

Svetovalnica

VEČ ...|30. 8. 2019
Mag. Jože Mohar o dosejevanju in obnovi travnikov

Tokrat smo govorili o dosejavanju in obnovi travnikov, ter poskušali opozoriti na pravilno sosledje korakov za uspeh. Naš gost je bil mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.

Mag. Jože Mohar o dosejevanju in obnovi travnikov

Tokrat smo govorili o dosejavanju in obnovi travnikov, ter poskušali opozoriti na pravilno sosledje korakov za uspeh. Naš gost je bil mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.

kmetijstvonaravavrttrava

Svetovalnica

Mag. Jože Mohar o dosejevanju in obnovi travnikov
Tokrat smo govorili o dosejavanju in obnovi travnikov, ter poskušali opozoriti na pravilno sosledje korakov za uspeh. Naš gost je bil mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.
VEČ ...|30. 8. 2019
Mag. Jože Mohar o dosejevanju in obnovi travnikov
Tokrat smo govorili o dosejavanju in obnovi travnikov, ter poskušali opozoriti na pravilno sosledje korakov za uspeh. Naš gost je bil mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrttrava

Komentar Časnik.si

VEČ ...|28. 8. 2019
Andrej Tomelj: Avtogoli slovenske zunanje politike

Avtogoli slovenske zunanje politike, je naslov komentarja, ki ga je za portal Časnik.si napisal Andrej Tomelj. Govori o novi ameriški veleposlanici v ZDA. Končno smo s srcu Evrope in popku sveta učakali prihod nove ameriške veleposlanice in jadra slovenskega žurnalizma so se napela v močnem vetru, ki je zavel ob njenih prvih korakih na sončni stran Alp. Še z nobenim veleposlanikom doslej si ob njegovem prihodu nismo dali toliko opraviti. V komentarjih je moč zaznati vse, od podcenjevanja nove veleposlanice do užaljenosti zaradi nezanimanja ameriške zunanje politike za Slovenijo.Veleposlanica Lynda Blanchard ni karierna diplomatka. Zato ji številni komentatorji očitajo, da si je veleposlaniško mesto kupila s težkimi milijoni, ki jih je darovala republikancem in Donaldu Trumpu v njegovi volilni kampanji. Je s tem kaj narobe? Nič; to je ameriški način financiranja politike. Slovenski žurnalisti, pometajte raje pred domačim pragom. Vendar ne pod preprogo! Pometajte raje na kup, ki ga bo lahko videl kdorkoli, tudi iz letala. Raziščite, kaj je z rdečimi številkami, v katerih je umirala LDS, kako krije izgubo parlamentarna stranka SD itd. Potrudili ste se le pri vprašljivem posojilu SDS-u, ki pa ga je stranka takoj poplačala in vrtoglavo drago preplačala.Povsem smo pozabili na Lyndinega soseda, veleposlanika Ruske federacije. Z njim postaja soseda, čeprav je ameriška ambasada na Prešernovi cesti, ruska pa na Tomšičevi. Kako zgovorna naslova: genialni Slovenec in svetovljan nasproti partijskemu sekretarju!Skoraj bo že deset let, kar Doku Gapurovič Zavgajev zaseda mesto veleposlanika v Sloveniji. Putin in Medvedjev sta vedela koga, kam, zakaj in za kaj sta ga poslala v Ljubljano. Putin še predobro ve, zakaj je Zavgajev, kljub starosti (decembra bo dopolnil devetinsedemdeset let) nenadomestljiv. Zavgajev v Kremelj ni prinesel milijonov. V nahrbtniku je imel le bleščečo partijsko kariero ter problematična in nečastna dejanja v Čečeniji. Ne naši oblastniki ne žurnalisti provladnih medijev niso mogli in/ali si upali odločno ugovarjati temu, koga Rusi pošiljajo v Ljubljano. Zunanji minister Žbogar je bil ob ruski nameri celo naravnost navdušen. Pozdravil je dejstvo, da k nam prihaja za veleposlanika celo namestnik ruskega zunanjega ministra.V kateri resnično demokratični državi bi Zavgajev užival gostoljubje? Ni problematičen samo njegov življenjepis ampak tudi njegove čudne predstave o delu veleposlanika. Na odprti sceni se je bratil s Turnškovimi borci, s podporo navezi Janković-Erjavec se je vtikal v zadnje državnozborske volitve. Z zaskrbljenostjo lahko ugibamo, kakšne poteze je vlekel v zaodrju. Njegovo nezaslišano početje pred volitvami je med drugimi močno razburilo Damirja Črnčeca. Prav zanimivo bi bilo današnje videnje predrznega veleposlanikovega ravnanja v očeh aktualnega vladnega sekretarja.Po Erjavčevi vroči ljubezni z Rusijo smo si od novega zunanjega ministra obetali bolj uravnoteženo zunanjo politiko. Žal je Cerar človek, za katerega ljudska modrost pravi, da kar z glavo naredi, z ritjo podre. Minister Cerar se je vendarle odpravil v ZDA in že prvi dan zabil Sloveniji avtogol. V Washingtonu se je srečal z demokratsko senatorko Klobucharjevo, ki jo nekateri omenjajo kot kandidatko z predsednico, torej Trumpovo izzivalko. Kaj sta govorila s političarko belokranjskih korenin, ali sta jedla potico ali belokranjsko pogačo, ni pomembno. Pomembna je usodna napaka, da je po dolgoletnem diplomatskem zatišju slovenski zunanji minister pohitel v Trumpu sovražni tabor.Nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da je Klobucharjeva v senatu glasovala proti imenovanju Lynde Blanchard za veleposlanico, glasovala je proti prijateljici in zaupnici Melanije Trump. In potem jokamo, da Melanija ničesar ne postori za Slovenijo. Naj gre v slovenski gol in brani domovino svoje mladosti pred avtogoli? Naj občuduje grobo obtesano plavo skulpturo nad Sevnico, s katero se ji posmehujejo »umetnik« in slovenski amerikanofobi?Kaj Slovenci v teh dneh sporočamo urbi et orbi? Večina nebrzdano vpije, da v slovensko postmoderno, z levičarstvom omreženo, družbo prihaja skrajno starokopitna oseba, tako rekoč iz časa ameriške državljanske vojne: kristjanka, mati sedmih otrok, humanitarna aktivistka. Hudo! Je premožna in nekoruptivna. Še huje!Prijateljuje z družino Trump. Najhuje!

Andrej Tomelj: Avtogoli slovenske zunanje politike

Avtogoli slovenske zunanje politike, je naslov komentarja, ki ga je za portal Časnik.si napisal Andrej Tomelj. Govori o novi ameriški veleposlanici v ZDA. Končno smo s srcu Evrope in popku sveta učakali prihod nove ameriške veleposlanice in jadra slovenskega žurnalizma so se napela v močnem vetru, ki je zavel ob njenih prvih korakih na sončni stran Alp. Še z nobenim veleposlanikom doslej si ob njegovem prihodu nismo dali toliko opraviti. V komentarjih je moč zaznati vse, od podcenjevanja nove veleposlanice do užaljenosti zaradi nezanimanja ameriške zunanje politike za Slovenijo.Veleposlanica Lynda Blanchard ni karierna diplomatka. Zato ji številni komentatorji očitajo, da si je veleposlaniško mesto kupila s težkimi milijoni, ki jih je darovala republikancem in Donaldu Trumpu v njegovi volilni kampanji. Je s tem kaj narobe? Nič; to je ameriški način financiranja politike. Slovenski žurnalisti, pometajte raje pred domačim pragom. Vendar ne pod preprogo! Pometajte raje na kup, ki ga bo lahko videl kdorkoli, tudi iz letala. Raziščite, kaj je z rdečimi številkami, v katerih je umirala LDS, kako krije izgubo parlamentarna stranka SD itd. Potrudili ste se le pri vprašljivem posojilu SDS-u, ki pa ga je stranka takoj poplačala in vrtoglavo drago preplačala.Povsem smo pozabili na Lyndinega soseda, veleposlanika Ruske federacije. Z njim postaja soseda, čeprav je ameriška ambasada na Prešernovi cesti, ruska pa na Tomšičevi. Kako zgovorna naslova: genialni Slovenec in svetovljan nasproti partijskemu sekretarju!Skoraj bo že deset let, kar Doku Gapurovič Zavgajev zaseda mesto veleposlanika v Sloveniji. Putin in Medvedjev sta vedela koga, kam, zakaj in za kaj sta ga poslala v Ljubljano. Putin še predobro ve, zakaj je Zavgajev, kljub starosti (decembra bo dopolnil devetinsedemdeset let) nenadomestljiv. Zavgajev v Kremelj ni prinesel milijonov. V nahrbtniku je imel le bleščečo partijsko kariero ter problematična in nečastna dejanja v Čečeniji. Ne naši oblastniki ne žurnalisti provladnih medijev niso mogli in/ali si upali odločno ugovarjati temu, koga Rusi pošiljajo v Ljubljano. Zunanji minister Žbogar je bil ob ruski nameri celo naravnost navdušen. Pozdravil je dejstvo, da k nam prihaja za veleposlanika celo namestnik ruskega zunanjega ministra.V kateri resnično demokratični državi bi Zavgajev užival gostoljubje? Ni problematičen samo njegov življenjepis ampak tudi njegove čudne predstave o delu veleposlanika. Na odprti sceni se je bratil s Turnškovimi borci, s podporo navezi Janković-Erjavec se je vtikal v zadnje državnozborske volitve. Z zaskrbljenostjo lahko ugibamo, kakšne poteze je vlekel v zaodrju. Njegovo nezaslišano početje pred volitvami je med drugimi močno razburilo Damirja Črnčeca. Prav zanimivo bi bilo današnje videnje predrznega veleposlanikovega ravnanja v očeh aktualnega vladnega sekretarja.Po Erjavčevi vroči ljubezni z Rusijo smo si od novega zunanjega ministra obetali bolj uravnoteženo zunanjo politiko. Žal je Cerar človek, za katerega ljudska modrost pravi, da kar z glavo naredi, z ritjo podre. Minister Cerar se je vendarle odpravil v ZDA in že prvi dan zabil Sloveniji avtogol. V Washingtonu se je srečal z demokratsko senatorko Klobucharjevo, ki jo nekateri omenjajo kot kandidatko z predsednico, torej Trumpovo izzivalko. Kaj sta govorila s političarko belokranjskih korenin, ali sta jedla potico ali belokranjsko pogačo, ni pomembno. Pomembna je usodna napaka, da je po dolgoletnem diplomatskem zatišju slovenski zunanji minister pohitel v Trumpu sovražni tabor.Nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da je Klobucharjeva v senatu glasovala proti imenovanju Lynde Blanchard za veleposlanico, glasovala je proti prijateljici in zaupnici Melanije Trump. In potem jokamo, da Melanija ničesar ne postori za Slovenijo. Naj gre v slovenski gol in brani domovino svoje mladosti pred avtogoli? Naj občuduje grobo obtesano plavo skulpturo nad Sevnico, s katero se ji posmehujejo »umetnik« in slovenski amerikanofobi?Kaj Slovenci v teh dneh sporočamo urbi et orbi? Večina nebrzdano vpije, da v slovensko postmoderno, z levičarstvom omreženo, družbo prihaja skrajno starokopitna oseba, tako rekoč iz časa ameriške državljanske vojne: kristjanka, mati sedmih otrok, humanitarna aktivistka. Hudo! Je premožna in nekoruptivna. Še huje!Prijateljuje z družino Trump. Najhuje!

časnikkomentarzdaveleposlaništvoinfoodnosipolitika

Komentar Časnik.si

Andrej Tomelj: Avtogoli slovenske zunanje politike
Avtogoli slovenske zunanje politike, je naslov komentarja, ki ga je za portal Časnik.si napisal Andrej Tomelj. Govori o novi ameriški veleposlanici v ZDA. Končno smo s srcu Evrope in popku sveta učakali prihod nove ameriške veleposlanice in jadra slovenskega žurnalizma so se napela v močnem vetru, ki je zavel ob njenih prvih korakih na sončni stran Alp. Še z nobenim veleposlanikom doslej si ob njegovem prihodu nismo dali toliko opraviti. V komentarjih je moč zaznati vse, od podcenjevanja nove veleposlanice do užaljenosti zaradi nezanimanja ameriške zunanje politike za Slovenijo.Veleposlanica Lynda Blanchard ni karierna diplomatka. Zato ji številni komentatorji očitajo, da si je veleposlaniško mesto kupila s težkimi milijoni, ki jih je darovala republikancem in Donaldu Trumpu v njegovi volilni kampanji. Je s tem kaj narobe? Nič; to je ameriški način financiranja politike. Slovenski žurnalisti, pometajte raje pred domačim pragom. Vendar ne pod preprogo! Pometajte raje na kup, ki ga bo lahko videl kdorkoli, tudi iz letala. Raziščite, kaj je z rdečimi številkami, v katerih je umirala LDS, kako krije izgubo parlamentarna stranka SD itd. Potrudili ste se le pri vprašljivem posojilu SDS-u, ki pa ga je stranka takoj poplačala in vrtoglavo drago preplačala.Povsem smo pozabili na Lyndinega soseda, veleposlanika Ruske federacije. Z njim postaja soseda, čeprav je ameriška ambasada na Prešernovi cesti, ruska pa na Tomšičevi. Kako zgovorna naslova: genialni Slovenec in svetovljan nasproti partijskemu sekretarju!Skoraj bo že deset let, kar Doku Gapurovič Zavgajev zaseda mesto veleposlanika v Sloveniji. Putin in Medvedjev sta vedela koga, kam, zakaj in za kaj sta ga poslala v Ljubljano. Putin še predobro ve, zakaj je Zavgajev, kljub starosti (decembra bo dopolnil devetinsedemdeset let) nenadomestljiv. Zavgajev v Kremelj ni prinesel milijonov. V nahrbtniku je imel le bleščečo partijsko kariero ter problematična in nečastna dejanja v Čečeniji. Ne naši oblastniki ne žurnalisti provladnih medijev niso mogli in/ali si upali odločno ugovarjati temu, koga Rusi pošiljajo v Ljubljano. Zunanji minister Žbogar je bil ob ruski nameri celo naravnost navdušen. Pozdravil je dejstvo, da k nam prihaja za veleposlanika celo namestnik ruskega zunanjega ministra.V kateri resnično demokratični državi bi Zavgajev užival gostoljubje? Ni problematičen samo njegov življenjepis ampak tudi njegove čudne predstave o delu veleposlanika. Na odprti sceni se je bratil s Turnškovimi borci, s podporo navezi Janković-Erjavec se je vtikal v zadnje državnozborske volitve. Z zaskrbljenostjo lahko ugibamo, kakšne poteze je vlekel v zaodrju. Njegovo nezaslišano početje pred volitvami je med drugimi močno razburilo Damirja Črnčeca. Prav zanimivo bi bilo današnje videnje predrznega veleposlanikovega ravnanja v očeh aktualnega vladnega sekretarja.Po Erjavčevi vroči ljubezni z Rusijo smo si od novega zunanjega ministra obetali bolj uravnoteženo zunanjo politiko. Žal je Cerar človek, za katerega ljudska modrost pravi, da kar z glavo naredi, z ritjo podre. Minister Cerar se je vendarle odpravil v ZDA in že prvi dan zabil Sloveniji avtogol. V Washingtonu se je srečal z demokratsko senatorko Klobucharjevo, ki jo nekateri omenjajo kot kandidatko z predsednico, torej Trumpovo izzivalko. Kaj sta govorila s političarko belokranjskih korenin, ali sta jedla potico ali belokranjsko pogačo, ni pomembno. Pomembna je usodna napaka, da je po dolgoletnem diplomatskem zatišju slovenski zunanji minister pohitel v Trumpu sovražni tabor.Nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da je Klobucharjeva v senatu glasovala proti imenovanju Lynde Blanchard za veleposlanico, glasovala je proti prijateljici in zaupnici Melanije Trump. In potem jokamo, da Melanija ničesar ne postori za Slovenijo. Naj gre v slovenski gol in brani domovino svoje mladosti pred avtogoli? Naj občuduje grobo obtesano plavo skulpturo nad Sevnico, s katero se ji posmehujejo »umetnik« in slovenski amerikanofobi?Kaj Slovenci v teh dneh sporočamo urbi et orbi? Večina nebrzdano vpije, da v slovensko postmoderno, z levičarstvom omreženo, družbo prihaja skrajno starokopitna oseba, tako rekoč iz časa ameriške državljanske vojne: kristjanka, mati sedmih otrok, humanitarna aktivistka. Hudo! Je premožna in nekoruptivna. Še huje!Prijateljuje z družino Trump. Najhuje!
VEČ ...|28. 8. 2019
Andrej Tomelj: Avtogoli slovenske zunanje politike
Avtogoli slovenske zunanje politike, je naslov komentarja, ki ga je za portal Časnik.si napisal Andrej Tomelj. Govori o novi ameriški veleposlanici v ZDA. Končno smo s srcu Evrope in popku sveta učakali prihod nove ameriške veleposlanice in jadra slovenskega žurnalizma so se napela v močnem vetru, ki je zavel ob njenih prvih korakih na sončni stran Alp. Še z nobenim veleposlanikom doslej si ob njegovem prihodu nismo dali toliko opraviti. V komentarjih je moč zaznati vse, od podcenjevanja nove veleposlanice do užaljenosti zaradi nezanimanja ameriške zunanje politike za Slovenijo.Veleposlanica Lynda Blanchard ni karierna diplomatka. Zato ji številni komentatorji očitajo, da si je veleposlaniško mesto kupila s težkimi milijoni, ki jih je darovala republikancem in Donaldu Trumpu v njegovi volilni kampanji. Je s tem kaj narobe? Nič; to je ameriški način financiranja politike. Slovenski žurnalisti, pometajte raje pred domačim pragom. Vendar ne pod preprogo! Pometajte raje na kup, ki ga bo lahko videl kdorkoli, tudi iz letala. Raziščite, kaj je z rdečimi številkami, v katerih je umirala LDS, kako krije izgubo parlamentarna stranka SD itd. Potrudili ste se le pri vprašljivem posojilu SDS-u, ki pa ga je stranka takoj poplačala in vrtoglavo drago preplačala.Povsem smo pozabili na Lyndinega soseda, veleposlanika Ruske federacije. Z njim postaja soseda, čeprav je ameriška ambasada na Prešernovi cesti, ruska pa na Tomšičevi. Kako zgovorna naslova: genialni Slovenec in svetovljan nasproti partijskemu sekretarju!Skoraj bo že deset let, kar Doku Gapurovič Zavgajev zaseda mesto veleposlanika v Sloveniji. Putin in Medvedjev sta vedela koga, kam, zakaj in za kaj sta ga poslala v Ljubljano. Putin še predobro ve, zakaj je Zavgajev, kljub starosti (decembra bo dopolnil devetinsedemdeset let) nenadomestljiv. Zavgajev v Kremelj ni prinesel milijonov. V nahrbtniku je imel le bleščečo partijsko kariero ter problematična in nečastna dejanja v Čečeniji. Ne naši oblastniki ne žurnalisti provladnih medijev niso mogli in/ali si upali odločno ugovarjati temu, koga Rusi pošiljajo v Ljubljano. Zunanji minister Žbogar je bil ob ruski nameri celo naravnost navdušen. Pozdravil je dejstvo, da k nam prihaja za veleposlanika celo namestnik ruskega zunanjega ministra.V kateri resnično demokratični državi bi Zavgajev užival gostoljubje? Ni problematičen samo njegov življenjepis ampak tudi njegove čudne predstave o delu veleposlanika. Na odprti sceni se je bratil s Turnškovimi borci, s podporo navezi Janković-Erjavec se je vtikal v zadnje državnozborske volitve. Z zaskrbljenostjo lahko ugibamo, kakšne poteze je vlekel v zaodrju. Njegovo nezaslišano početje pred volitvami je med drugimi močno razburilo Damirja Črnčeca. Prav zanimivo bi bilo današnje videnje predrznega veleposlanikovega ravnanja v očeh aktualnega vladnega sekretarja.Po Erjavčevi vroči ljubezni z Rusijo smo si od novega zunanjega ministra obetali bolj uravnoteženo zunanjo politiko. Žal je Cerar človek, za katerega ljudska modrost pravi, da kar z glavo naredi, z ritjo podre. Minister Cerar se je vendarle odpravil v ZDA in že prvi dan zabil Sloveniji avtogol. V Washingtonu se je srečal z demokratsko senatorko Klobucharjevo, ki jo nekateri omenjajo kot kandidatko z predsednico, torej Trumpovo izzivalko. Kaj sta govorila s političarko belokranjskih korenin, ali sta jedla potico ali belokranjsko pogačo, ni pomembno. Pomembna je usodna napaka, da je po dolgoletnem diplomatskem zatišju slovenski zunanji minister pohitel v Trumpu sovražni tabor.Nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da je Klobucharjeva v senatu glasovala proti imenovanju Lynde Blanchard za veleposlanico, glasovala je proti prijateljici in zaupnici Melanije Trump. In potem jokamo, da Melanija ničesar ne postori za Slovenijo. Naj gre v slovenski gol in brani domovino svoje mladosti pred avtogoli? Naj občuduje grobo obtesano plavo skulpturo nad Sevnico, s katero se ji posmehujejo »umetnik« in slovenski amerikanofobi?Kaj Slovenci v teh dneh sporočamo urbi et orbi? Večina nebrzdano vpije, da v slovensko postmoderno, z levičarstvom omreženo, družbo prihaja skrajno starokopitna oseba, tako rekoč iz časa ameriške državljanske vojne: kristjanka, mati sedmih otrok, humanitarna aktivistka. Hudo! Je premožna in nekoruptivna. Še huje!Prijateljuje z družino Trump. Najhuje!

Matej Tomelj

časnikkomentarzdaveleposlaništvoinfoodnosipolitika

Svetovalnica

VEČ ...|27. 8. 2019
Prvi dan v vrtcu

Novo šolsko leto bo nov začetek tudi za mnoge predšolske otroke, ki vstopajo v vrtec. Kako olajšati ta prehod, katera priporočala so pomembna za njihove starše, kako se odzvati na otrokove solze? To so vprašanja, ki smo jih zastavili gostji v Svetovalnici Neji Samar Brenčič iz zavoda IZriis

Prvi dan v vrtcu

Novo šolsko leto bo nov začetek tudi za mnoge predšolske otroke, ki vstopajo v vrtec. Kako olajšati ta prehod, katera priporočala so pomembna za njihove starše, kako se odzvati na otrokove solze? To so vprašanja, ki smo jih zastavili gostji v Svetovalnici Neji Samar Brenčič iz zavoda IZriis

vzgojaotrocisvetovanje

Svetovalnica

Prvi dan v vrtcu
Novo šolsko leto bo nov začetek tudi za mnoge predšolske otroke, ki vstopajo v vrtec. Kako olajšati ta prehod, katera priporočala so pomembna za njihove starše, kako se odzvati na otrokove solze? To so vprašanja, ki smo jih zastavili gostji v Svetovalnici Neji Samar Brenčič iz zavoda IZriis
VEČ ...|27. 8. 2019
Prvi dan v vrtcu
Novo šolsko leto bo nov začetek tudi za mnoge predšolske otroke, ki vstopajo v vrtec. Kako olajšati ta prehod, katera priporočala so pomembna za njihove starše, kako se odzvati na otrokove solze? To so vprašanja, ki smo jih zastavili gostji v Svetovalnici Neji Samar Brenčič iz zavoda IZriis

Tanja Dominko

vzgojaotrocisvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|31. 7. 2019
Divja hrana

Dario Cortese je vrhunski poznavalec samoniklih rastlin, ki jih sodobni človek žal premalo pozna. Številne so bogatejše z minerali in ostalimi koristnimi snovmi za organizem, od gojenih po vrtovih. Pa vendarle pozor, treba je poznati, preden trgamo.

Divja hrana

Dario Cortese je vrhunski poznavalec samoniklih rastlin, ki jih sodobni človek žal premalo pozna. Številne so bogatejše z minerali in ostalimi koristnimi snovmi za organizem, od gojenih po vrtovih. Pa vendarle pozor, treba je poznati, preden trgamo.

svetovanjenaravadružbazdravstvo

Svetovalnica

Divja hrana
Dario Cortese je vrhunski poznavalec samoniklih rastlin, ki jih sodobni človek žal premalo pozna. Številne so bogatejše z minerali in ostalimi koristnimi snovmi za organizem, od gojenih po vrtovih. Pa vendarle pozor, treba je poznati, preden trgamo.
VEČ ...|31. 7. 2019
Divja hrana
Dario Cortese je vrhunski poznavalec samoniklih rastlin, ki jih sodobni človek žal premalo pozna. Številne so bogatejše z minerali in ostalimi koristnimi snovmi za organizem, od gojenih po vrtovih. Pa vendarle pozor, treba je poznati, preden trgamo.

Nataša Ličen

svetovanjenaravadružbazdravstvo

Doživetja narave

VEČ ...|26. 7. 2019
Soča, še naprej bistra hči planin?

Prepustili smo se smaragdni lepotici Soči in predstavili prizadevanja za to, da bi reka in njena okolica ostala nedotaknjena. V oddaji ste slišali tudi, česa se lahko v poletnih dneh poleg sence nadejate v Botaničnem vrtu v Ljubljani.

Soča, še naprej bistra hči planin?

Prepustili smo se smaragdni lepotici Soči in predstavili prizadevanja za to, da bi reka in njena okolica ostala nedotaknjena. V oddaji ste slišali tudi, česa se lahko v poletnih dneh poleg sence nadejate v Botaničnem vrtu v Ljubljani.

narava

Doživetja narave

Soča, še naprej bistra hči planin?
Prepustili smo se smaragdni lepotici Soči in predstavili prizadevanja za to, da bi reka in njena okolica ostala nedotaknjena. V oddaji ste slišali tudi, česa se lahko v poletnih dneh poleg sence nadejate v Botaničnem vrtu v Ljubljani.
VEČ ...|26. 7. 2019
Soča, še naprej bistra hči planin?
Prepustili smo se smaragdni lepotici Soči in predstavili prizadevanja za to, da bi reka in njena okolica ostala nedotaknjena. V oddaji ste slišali tudi, česa se lahko v poletnih dneh poleg sence nadejate v Botaničnem vrtu v Ljubljani.

Blaž Lesnik

narava

A štekaš?

VEČ ...|24. 7. 2019
Poletje in glasba, a štekaš?

Predvajane skladbe: Proper – Pesem o njej; Sara Bareilles - Fire; Lea Sirk – Po svoje; Nick Jonas - Home; James Bay feat. Julia Michaels – Peer pressure; BQL – Ko je ni; Zedd & Katy Perry - 365; Eva Boto - ZAVEDNO; Tom Walker feat. Zara Larsson – Now you‘re gone; Alejandro Sanz & Camila Camello – Mi persona favorita; Ellie Goulding - Sixteen; LANY & Julia Michaels - okay; Modrijani – Sreča je v naju; Kacey Musgraves – Oh, what a world; Okustični - Se vrti (Ko si na tleh); Lauren Daigle – You say;

Poletje in glasba, a štekaš?

Predvajane skladbe: Proper – Pesem o njej; Sara Bareilles - Fire; Lea Sirk – Po svoje; Nick Jonas - Home; James Bay feat. Julia Michaels – Peer pressure; BQL – Ko je ni; Zedd & Katy Perry - 365; Eva Boto - ZAVEDNO; Tom Walker feat. Zara Larsson – Now you‘re gone; Alejandro Sanz & Camila Camello – Mi persona favorita; Ellie Goulding - Sixteen; LANY & Julia Michaels - okay; Modrijani – Sreča je v naju; Kacey Musgraves – Oh, what a world; Okustični - Se vrti (Ko si na tleh); Lauren Daigle – You say;

mladiglasba

A štekaš?

Poletje in glasba, a štekaš?
Predvajane skladbe: Proper – Pesem o njej; Sara Bareilles - Fire; Lea Sirk – Po svoje; Nick Jonas - Home; James Bay feat. Julia Michaels – Peer pressure; BQL – Ko je ni; Zedd & Katy Perry - 365; Eva Boto - ZAVEDNO; Tom Walker feat. Zara Larsson – Now you‘re gone; Alejandro Sanz & Camila Camello – Mi persona favorita; Ellie Goulding - Sixteen; LANY & Julia Michaels - okay; Modrijani – Sreča je v naju; Kacey Musgraves – Oh, what a world; Okustični - Se vrti (Ko si na tleh); Lauren Daigle – You say;
VEČ ...|24. 7. 2019
Poletje in glasba, a štekaš?
Predvajane skladbe: Proper – Pesem o njej; Sara Bareilles - Fire; Lea Sirk – Po svoje; Nick Jonas - Home; James Bay feat. Julia Michaels – Peer pressure; BQL – Ko je ni; Zedd & Katy Perry - 365; Eva Boto - ZAVEDNO; Tom Walker feat. Zara Larsson – Now you‘re gone; Alejandro Sanz & Camila Camello – Mi persona favorita; Ellie Goulding - Sixteen; LANY & Julia Michaels - okay; Modrijani – Sreča je v naju; Kacey Musgraves – Oh, what a world; Okustični - Se vrti (Ko si na tleh); Lauren Daigle – You say;

Luka SešekJan Gerl

mladiglasba

Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 7. 2019
Orehova muha, travništvo in govedoreja

V prvem delu oddaje smo se z Matejo Strgulec, svetovalko specialistko s KGZ Novo mesto, ustavili ob pogledu na izzive travnatega sveta. V osrednjem delu je Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje pojasnila razvojne stadije orehove muhe, v tretjem delu pa je bil z nami Stane Bevc svetovalec specialist s KGZ Novo Mesto. Pojasnil je nujnost redne skrbi za parklje pri govedu.

Orehova muha, travništvo in govedoreja

V prvem delu oddaje smo se z Matejo Strgulec, svetovalko specialistko s KGZ Novo mesto, ustavili ob pogledu na izzive travnatega sveta. V osrednjem delu je Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje pojasnila razvojne stadije orehove muhe, v tretjem delu pa je bil z nami Stane Bevc svetovalec specialist s KGZ Novo Mesto. Pojasnil je nujnost redne skrbi za parklje pri govedu.

kmetijstvosvetovanjevrt

Kmetijska oddaja

Orehova muha, travništvo in govedoreja
V prvem delu oddaje smo se z Matejo Strgulec, svetovalko specialistko s KGZ Novo mesto, ustavili ob pogledu na izzive travnatega sveta. V osrednjem delu je Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje pojasnila razvojne stadije orehove muhe, v tretjem delu pa je bil z nami Stane Bevc svetovalec specialist s KGZ Novo Mesto. Pojasnil je nujnost redne skrbi za parklje pri govedu.
VEČ ...|14. 7. 2019
Orehova muha, travništvo in govedoreja
V prvem delu oddaje smo se z Matejo Strgulec, svetovalko specialistko s KGZ Novo mesto, ustavili ob pogledu na izzive travnatega sveta. V osrednjem delu je Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje pojasnila razvojne stadije orehove muhe, v tretjem delu pa je bil z nami Stane Bevc svetovalec specialist s KGZ Novo Mesto. Pojasnil je nujnost redne skrbi za parklje pri govedu.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjevrt

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|8. 7. 2019
Dekle na vrtu je rožice plela

V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.

Dekle na vrtu je rožice plela

V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Dekle na vrtu je rožice plela
V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.
VEČ ...|8. 7. 2019
Dekle na vrtu je rožice plela
V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 6. 2019
Vrtnice

V Arboretumu Volčji Potok imajo nov rožni vrt, v katerem lahko občudujemo tudi vrtnice poimenovane po papežih, romarskih krajih in drugih pomembnih cerkvenih mejnikih. Matjaž Mastnak je povedal, od kod tolikšna priljubljenost te kraljice med cvetovi in zakaj so to gartrože.

Vrtnice

V Arboretumu Volčji Potok imajo nov rožni vrt, v katerem lahko občudujemo tudi vrtnice poimenovane po papežih, romarskih krajih in drugih pomembnih cerkvenih mejnikih. Matjaž Mastnak je povedal, od kod tolikšna priljubljenost te kraljice med cvetovi in zakaj so to gartrože.

kmetijstvokulturanaravaizobraževanjeinfopogovordružba

Informativni prispevki

Vrtnice
V Arboretumu Volčji Potok imajo nov rožni vrt, v katerem lahko občudujemo tudi vrtnice poimenovane po papežih, romarskih krajih in drugih pomembnih cerkvenih mejnikih. Matjaž Mastnak je povedal, od kod tolikšna priljubljenost te kraljice med cvetovi in zakaj so to gartrože.
VEČ ...|30. 6. 2019
Vrtnice
V Arboretumu Volčji Potok imajo nov rožni vrt, v katerem lahko občudujemo tudi vrtnice poimenovane po papežih, romarskih krajih in drugih pomembnih cerkvenih mejnikih. Matjaž Mastnak je povedal, od kod tolikšna priljubljenost te kraljice med cvetovi in zakaj so to gartrože.

Nataša Ličen

kmetijstvokulturanaravaizobraževanjeinfopogovordružba

A štekaš?

VEČ ...|26. 6. 2019
Vroča sreda ob vroči novi glasbi

Predstavljene skladbe: Fed horses – Spremembe; Shawn Mendes feat. Camila Cabello – Senorita; Xequtifz – Iconic; Avicii feat. Chris Martin – Heaven; Okustični – Se vrti (Ko si na tleh); Saša Lešnjek – Nazaj v Piran; Kirk Franklin – F.A.V.O.R.;

Vroča sreda ob vroči novi glasbi

Predstavljene skladbe: Fed horses – Spremembe; Shawn Mendes feat. Camila Cabello – Senorita; Xequtifz – Iconic; Avicii feat. Chris Martin – Heaven; Okustični – Se vrti (Ko si na tleh); Saša Lešnjek – Nazaj v Piran; Kirk Franklin – F.A.V.O.R.;

mladiglasbanovosti

A štekaš?

Vroča sreda ob vroči novi glasbi
Predstavljene skladbe: Fed horses – Spremembe; Shawn Mendes feat. Camila Cabello – Senorita; Xequtifz – Iconic; Avicii feat. Chris Martin – Heaven; Okustični – Se vrti (Ko si na tleh); Saša Lešnjek – Nazaj v Piran; Kirk Franklin – F.A.V.O.R.;
VEČ ...|26. 6. 2019
Vroča sreda ob vroči novi glasbi
Predstavljene skladbe: Fed horses – Spremembe; Shawn Mendes feat. Camila Cabello – Senorita; Xequtifz – Iconic; Avicii feat. Chris Martin – Heaven; Okustični – Se vrti (Ko si na tleh); Saša Lešnjek – Nazaj v Piran; Kirk Franklin – F.A.V.O.R.;

Marjan BuničŽiga BuničJan Gerl

mladiglasbanovosti

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|26. 6. 2019
Pomen ukrepov za krepitev rastlin

Letošnje leto je nekaj posebnega. Imeli smo milo neznačilno zimo, ki mnogim rastlinam ni prinesla pravega zimskega počitka, tudi škodljivci so v večji meri preživeli, potem smo imeli tople in dobro namočen april, pa mrzel in namočen maj, in v juniju prvi vročinski val. Vse to vpliva tudi na naše gojene rastline in vrtnine pravi Igor Škerbot, svetovalec specialist s KGZ Celje, in povzroča velike ovire v njihovem razvoju.

Pomen ukrepov za krepitev rastlin

Letošnje leto je nekaj posebnega. Imeli smo milo neznačilno zimo, ki mnogim rastlinam ni prinesla pravega zimskega počitka, tudi škodljivci so v večji meri preživeli, potem smo imeli tople in dobro namočen april, pa mrzel in namočen maj, in v juniju prvi vročinski val. Vse to vpliva tudi na naše gojene rastline in vrtnine pravi Igor Škerbot, svetovalec specialist s KGZ Celje, in povzroča velike ovire v njihovem razvoju.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pomen ukrepov za krepitev rastlin
Letošnje leto je nekaj posebnega. Imeli smo milo neznačilno zimo, ki mnogim rastlinam ni prinesla pravega zimskega počitka, tudi škodljivci so v večji meri preživeli, potem smo imeli tople in dobro namočen april, pa mrzel in namočen maj, in v juniju prvi vročinski val. Vse to vpliva tudi na naše gojene rastline in vrtnine pravi Igor Škerbot, svetovalec specialist s KGZ Celje, in povzroča velike ovire v njihovem razvoju.
VEČ ...|26. 6. 2019
Pomen ukrepov za krepitev rastlin
Letošnje leto je nekaj posebnega. Imeli smo milo neznačilno zimo, ki mnogim rastlinam ni prinesla pravega zimskega počitka, tudi škodljivci so v večji meri preživeli, potem smo imeli tople in dobro namočen april, pa mrzel in namočen maj, in v juniju prvi vročinski val. Vse to vpliva tudi na naše gojene rastline in vrtnine pravi Igor Škerbot, svetovalec specialist s KGZ Celje, in povzroča velike ovire v njihovem razvoju.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|12. 6. 2019
Aktualna opravilia v vrtovih

Beseda je tekla o aktualnih opravilih v vrtovih, predvsem o tem, kako rastlinam pomagati, da bodo čimbolj zdrave. Svetovala sta strokovnjaka Barbara Lončar Vrhovec in Matej Zagoričnik is Semenarne Ljubljana.

Aktualna opravilia v vrtovih

Beseda je tekla o aktualnih opravilih v vrtovih, predvsem o tem, kako rastlinam pomagati, da bodo čimbolj zdrave. Svetovala sta strokovnjaka Barbara Lončar Vrhovec in Matej Zagoričnik is Semenarne Ljubljana.

svetovanjevrtnaravapogovor

Svetovalnica

Aktualna opravilia v vrtovih
Beseda je tekla o aktualnih opravilih v vrtovih, predvsem o tem, kako rastlinam pomagati, da bodo čimbolj zdrave. Svetovala sta strokovnjaka Barbara Lončar Vrhovec in Matej Zagoričnik is Semenarne Ljubljana.
VEČ ...|12. 6. 2019
Aktualna opravilia v vrtovih
Beseda je tekla o aktualnih opravilih v vrtovih, predvsem o tem, kako rastlinam pomagati, da bodo čimbolj zdrave. Svetovala sta strokovnjaka Barbara Lončar Vrhovec in Matej Zagoričnik is Semenarne Ljubljana.

Robert Božič

svetovanjevrtnaravapogovor

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|12. 6. 2019
Miša Pušenjak: Zastirke na vrtovih

Miša Pušenjak: Zastirke na vrtovih

kmetijstvovrt

Minute za kmetijstvo in podeželje

Miša Pušenjak: Zastirke na vrtovih
VEČ ...|12. 6. 2019
Miša Pušenjak: Zastirke na vrtovih

Robert Božič

kmetijstvovrt

Iz naših krajev

VEČ ...|8. 6. 2019
Ptuj, Bled, Bohinj, Koprivnica

V tokratni oddaji smo poročali, da v jeseni v okolici Ptuja začenjajo s projektom s katerim želijo spodbuditi k samooskrbi zelenjave z domačega vrta. Pripravili smo tudi prispevek o blejskem centru ponovne uporabe, spregovorili o mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju ter o obnovi osnovne šole v Koprivnici.

Ptuj, Bled, Bohinj, Koprivnica

V tokratni oddaji smo poročali, da v jeseni v okolici Ptuja začenjajo s projektom s katerim želijo spodbuditi k samooskrbi zelenjave z domačega vrta. Pripravili smo tudi prispevek o blejskem centru ponovne uporabe, spregovorili o mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju ter o obnovi osnovne šole v Koprivnici.

družbapolitikapogovorvrtizobraževanje

Iz naših krajev

Ptuj, Bled, Bohinj, Koprivnica
V tokratni oddaji smo poročali, da v jeseni v okolici Ptuja začenjajo s projektom s katerim želijo spodbuditi k samooskrbi zelenjave z domačega vrta. Pripravili smo tudi prispevek o blejskem centru ponovne uporabe, spregovorili o mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju ter o obnovi osnovne šole v Koprivnici.
VEČ ...|8. 6. 2019
Ptuj, Bled, Bohinj, Koprivnica
V tokratni oddaji smo poročali, da v jeseni v okolici Ptuja začenjajo s projektom s katerim želijo spodbuditi k samooskrbi zelenjave z domačega vrta. Pripravili smo tudi prispevek o blejskem centru ponovne uporabe, spregovorili o mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju ter o obnovi osnovne šole v Koprivnici.

Alen Salihović

družbapolitikapogovorvrtizobraževanje

Komentar Družina

VEČ ...|6. 6. 2019
Mojca Kepic: Zasebni vrtci so ogledalo

V teh dneh, ko so pred nami počitnice in se nam zdi, da je novo šolsko leto še daleč, se nadaljujejo razprave o spremembi zakona o vrtcih, ki med drugim spreminja tudi pravila o financiranju zasebnih vrtcev.

Mojca Kepic: Zasebni vrtci so ogledalo

V teh dneh, ko so pred nami počitnice in se nam zdi, da je novo šolsko leto še daleč, se nadaljujejo razprave o spremembi zakona o vrtcih, ki med drugim spreminja tudi pravila o financiranju zasebnih vrtcev.

komentarotrocivzgojaizobraževanje

Komentar Družina

Mojca Kepic: Zasebni vrtci so ogledalo
V teh dneh, ko so pred nami počitnice in se nam zdi, da je novo šolsko leto še daleč, se nadaljujejo razprave o spremembi zakona o vrtcih, ki med drugim spreminja tudi pravila o financiranju zasebnih vrtcev.
VEČ ...|6. 6. 2019
Mojca Kepic: Zasebni vrtci so ogledalo
V teh dneh, ko so pred nami počitnice in se nam zdi, da je novo šolsko leto še daleč, se nadaljujejo razprave o spremembi zakona o vrtcih, ki med drugim spreminja tudi pravila o financiranju zasebnih vrtcev.

Mojca Kepic

komentarotrocivzgojaizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|4. 6. 2019
Kako poskrbeti za naše vrtnine?

Za nami je deževna pomlad, na vrata trka poletje. V svetovalnici nam je o tem, kako poskrbeti za naše vrtnine svetovala Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

Kako poskrbeti za naše vrtnine?

Za nami je deževna pomlad, na vrata trka poletje. V svetovalnici nam je o tem, kako poskrbeti za naše vrtnine svetovala Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

kmetijstvovrtpogovor

Svetovalnica

Kako poskrbeti za naše vrtnine?
Za nami je deževna pomlad, na vrata trka poletje. V svetovalnici nam je o tem, kako poskrbeti za naše vrtnine svetovala Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.
VEČ ...|4. 6. 2019
Kako poskrbeti za naše vrtnine?
Za nami je deževna pomlad, na vrata trka poletje. V svetovalnici nam je o tem, kako poskrbeti za naše vrtnine svetovala Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

Robert Božič

kmetijstvovrtpogovor

Petkov večer

VEČ ...|31. 5. 2019
Junaki tretjega nadstopja

Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam

Junaki tretjega nadstopja

Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam

družbaotrocipogovoršport

Petkov večer

Junaki tretjega nadstopja
Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam
VEČ ...|31. 5. 2019
Junaki tretjega nadstopja
Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam

Mateja Feltrin Novljan

družbaotrocipogovoršport

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 5. 2019
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami

V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami

V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

parkdružbaizobraževanjekmetijstvovzgojavrtživali

Informativni prispevki

Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.
VEČ ...|31. 5. 2019
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Alen Salihović

parkdružbaizobraževanjekmetijstvovzgojavrtživali

Priporočamo
|
Aktualno

Dogodki

VEČ ...|27. 3. 2020
Klemen Jager: Maje se naš stolček mogočnosti

Duhovnik Klemen Jager je župnik župnije Jedrt nad Laškim, sv. Miklavž nad Laškim in sv. Marjeta pri Rimskih, spomnimo pa se ga tudi kot nastopajočega in zmagovalca na Ritmu srca. Tokrat se nam je oglasil v naši novi rubriki v teh časih Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov.

Klemen Jager: Maje se naš stolček mogočnosti

Duhovnik Klemen Jager je župnik župnije Jedrt nad Laškim, sv. Miklavž nad Laškim in sv. Marjeta pri Rimskih, spomnimo pa se ga tudi kot nastopajočega in zmagovalca na Ritmu srca. Tokrat se nam je oglasil v naši novi rubriki v teh časih Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov.

Marjan Bunič

duhovnostdružba

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 3. 2020
Covid-19 in rojaki

Prisluhnite, kako epidemijo zaradi novega koronavirusa doživljajo rojaki v zamejstvu, Argentini, na Švedskem in v Avstraliji. Med drugim smo poklicali eno od urednic Svobodne Slovenije Mariano Poznič ter slovenska župnika Zvoneta Podvinskega in p. Darka Žnidaršiča. Povezani smo bili tudi s Parizom.

Covid-19 in rojaki

Prisluhnite, kako epidemijo zaradi novega koronavirusa doživljajo rojaki v zamejstvu, Argentini, na Švedskem in v Avstraliji. Med drugim smo poklicali eno od urednic Svobodne Slovenije Mariano Poznič ter slovenska župnika Zvoneta Podvinskega in p. Darka Žnidaršiča. Povezani smo bili tudi s Parizom.

Matjaž Merljak

inforojakiargentinašvedskaavstralija

Kmetijska oddaja

VEČ ...|29. 3. 2020
Peter Pribožič: Izkoristimo vse možnosti za pridelavo!

Kriza z novim koronavirusom nas je postavila na realna tla, da bomo lažje razumeli kako pomembna je domača pridelava hrane. Tudi nekateri pogledi agrarnih ekonomistov v smeri koncentriranja proizvodnje v velikih sistemih in zanemarjanje vloge mali proizvajalcev hrane so sedaj treščili na realna tla, pravi Peter Pribožič, vodja JKSS na KGZ Ptuj. Prisluhnite nedeljski kmetijski oddaji!

Peter Pribožič: Izkoristimo vse možnosti za pridelavo!

Kriza z novim koronavirusom nas je postavila na realna tla, da bomo lažje razumeli kako pomembna je domača pridelava hrane. Tudi nekateri pogledi agrarnih ekonomistov v smeri koncentriranja proizvodnje v velikih sistemih in zanemarjanje vloge mali proizvajalcev hrane so sedaj treščili na realna tla, pravi Peter Pribožič, vodja JKSS na KGZ Ptuj. Prisluhnite nedeljski kmetijski oddaji!

Robert Božič

kmetijstvo

Globine

VEČ ...|11. 2. 2020
O zdravju in duhovnosti

Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

O zdravju in duhovnosti

Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjebolezenduhovna rasttrpljenjesmrtzakramenti

Komentar tedna

VEČ ...|27. 3. 2020
Ostati, ne zbežati

Tokratni komentar tedna je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.

Ostati, ne zbežati

Tokratni komentar tedna je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.

Emanuela Žerdin

komentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 4. 2020
Mednarodni dan knjig za otroke - Koncerti s kavča - Beethovnova 10. simfonija

Na današnji dan, ko se je rodil danski pravljičar Hans Christian Andersen, obeležujemo mednarodni dan knjig za otroke. Festival Ljubljana pripravlja prav poseben cikel KONCERTI S KAVČA. Mednarodna skupina muzikologov so s pomočjo umetne inteligence dokončali nedokončano deseto simfonijo Ludwiga van Beethovna.

Mednarodni dan knjig za otroke - Koncerti s kavča - Beethovnova 10. simfonija

Na današnji dan, ko se je rodil danski pravljičar Hans Christian Andersen, obeležujemo mednarodni dan knjig za otroke. Festival Ljubljana pripravlja prav poseben cikel KONCERTI S KAVČA. Mednarodna skupina muzikologov so s pomočjo umetne inteligence dokončali nedokončano deseto simfonijo Ludwiga van Beethovna.

Jože Bartolj

kulturaotrociglasba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|2. 4. 2020
Pomoč na dlani

V trenutnih razmerah mnogi potrebujejo pomoč. Morda pri varstvu otroka za nekaj ur, morda za hiter nakup hrane in dostavo ter podobno. V le štirinajstih dneh se je razvila brezplačna platforma Pomoč na dlani.

Pomoč na dlani

V trenutnih razmerah mnogi potrebujejo pomoč. Morda pri varstvu otroka za nekaj ur, morda za hiter nakup hrane in dostavo ter podobno. V le štirinajstih dneh se je razvila brezplačna platforma Pomoč na dlani.

Nataša Ličen

svetovanjedružba

Svetovalnica

VEČ ...|2. 4. 2020
Dr. Jože Plut

Kakšen izziv je to za duhovnike, ki bodo za največji krščanski praznik v praznih cerkvah? Z nami je bil v misijonski svetovalnici župnik s Police pri Grosupljem, dr. Jože Plut.

Dr. Jože Plut

Kakšen izziv je to za duhovnike, ki bodo za največji krščanski praznik v praznih cerkvah? Z nami je bil v misijonski svetovalnici župnik s Police pri Grosupljem, dr. Jože Plut.

Blaž Lesnik

duhovnostsvetovanjemisijonveselje

Bim bam bom

VEČ ...|2. 4. 2020
Bim bam bom dne 2. 4.

Bim bam bom dne 2. 4.

Jure Sešek

Duhovna misel

VEČ ...|2. 4. 2020
Se spomnite, kaj je rekel?

Tedaj so pograbili kamne, da bi jih vrgli vanj; Jezus pa se je skril in odšel iz templja. (Jn 8, 59)

Se spomnite, kaj je rekel?

Tedaj so pograbili kamne, da bi jih vrgli vanj; Jezus pa se je skril in odšel iz templja. (Jn 8, 59)

Gregor Čušin

duhovnost