Komentar Domovina.je

VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

infopolitikakomentardomovina

Komentar Domovina.je

Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.
VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar

infopolitikakomentardomovina

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 6. 2019
Komentar Aleša Hojsa na kazensko ovadbo zoper Milana Kučana

Proti nekdanjemu predsedniku Slovenije Milanu Kučanu je bila v Srbiji vložena kazenska ovadba za domnevne vojne zločine in genocid nad pripadniki JLA in drugimi vojnimi ujetniki v času osamosvajanja leta 1991. Za komentar o tem smo poklicali nekdanjega obrambnega ministra in aktualnega predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa.

Komentar Aleša Hojsa na kazensko ovadbo zoper Milana Kučana

Proti nekdanjemu predsedniku Slovenije Milanu Kučanu je bila v Srbiji vložena kazenska ovadba za domnevne vojne zločine in genocid nad pripadniki JLA in drugimi vojnimi ujetniki v času osamosvajanja leta 1991. Za komentar o tem smo poklicali nekdanjega obrambnega ministra in aktualnega predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa.

infopolitikakomentar

Informativni prispevki

Komentar Aleša Hojsa na kazensko ovadbo zoper Milana Kučana
Proti nekdanjemu predsedniku Slovenije Milanu Kučanu je bila v Srbiji vložena kazenska ovadba za domnevne vojne zločine in genocid nad pripadniki JLA in drugimi vojnimi ujetniki v času osamosvajanja leta 1991. Za komentar o tem smo poklicali nekdanjega obrambnega ministra in aktualnega predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa.
VEČ ...|28. 6. 2019
Komentar Aleša Hojsa na kazensko ovadbo zoper Milana Kučana
Proti nekdanjemu predsedniku Slovenije Milanu Kučanu je bila v Srbiji vložena kazenska ovadba za domnevne vojne zločine in genocid nad pripadniki JLA in drugimi vojnimi ujetniki v času osamosvajanja leta 1991. Za komentar o tem smo poklicali nekdanjega obrambnega ministra in aktualnega predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa.

Petra Stopar

infopolitikakomentar

Mladoskop

VEČ ...|21. 6. 2019
Naj prostovoljec iz Dijaškega Doma Antona Martina Slomška Maribor

Naj prostovoljec Ivan Praznik živi v Dijaškem domu Antona Martina Slomška Maribor. Ivan je zaradi izbora medijsko precej zaseden, zato smo v studio povabili ravnateljico Lidijo Hamler in Ivanova sostanovalca v Domu, Saro Nabernik ter Miho Polanška, ki Ivana dobro poznata. Prišla sta naravnost iz Medgeneracijskega tabora. Solidarnost, sprejetost, človekoljubnost so vrednote, ki jih negujejo. Rekli smo tudi kakšno počitniško.

Naj prostovoljec iz Dijaškega Doma Antona Martina Slomška Maribor

Naj prostovoljec Ivan Praznik živi v Dijaškem domu Antona Martina Slomška Maribor. Ivan je zaradi izbora medijsko precej zaseden, zato smo v studio povabili ravnateljico Lidijo Hamler in Ivanova sostanovalca v Domu, Saro Nabernik ter Miho Polanška, ki Ivana dobro poznata. Prišla sta naravnost iz Medgeneracijskega tabora. Solidarnost, sprejetost, človekoljubnost so vrednote, ki jih negujejo. Rekli smo tudi kakšno počitniško.

mladiodnosidružbapogovorvzgoja

Mladoskop

Naj prostovoljec iz Dijaškega Doma Antona Martina Slomška Maribor
Naj prostovoljec Ivan Praznik živi v Dijaškem domu Antona Martina Slomška Maribor. Ivan je zaradi izbora medijsko precej zaseden, zato smo v studio povabili ravnateljico Lidijo Hamler in Ivanova sostanovalca v Domu, Saro Nabernik ter Miho Polanška, ki Ivana dobro poznata. Prišla sta naravnost iz Medgeneracijskega tabora. Solidarnost, sprejetost, človekoljubnost so vrednote, ki jih negujejo. Rekli smo tudi kakšno počitniško.
VEČ ...|21. 6. 2019
Naj prostovoljec iz Dijaškega Doma Antona Martina Slomška Maribor
Naj prostovoljec Ivan Praznik živi v Dijaškem domu Antona Martina Slomška Maribor. Ivan je zaradi izbora medijsko precej zaseden, zato smo v studio povabili ravnateljico Lidijo Hamler in Ivanova sostanovalca v Domu, Saro Nabernik ter Miho Polanška, ki Ivana dobro poznata. Prišla sta naravnost iz Medgeneracijskega tabora. Solidarnost, sprejetost, človekoljubnost so vrednote, ki jih negujejo. Rekli smo tudi kakšno počitniško.

Nataša Ličen

mladiodnosidružbapogovorvzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 4. 2019
Župan Moravč pred praznovanjem 27. aprila: Do političnih zlorab ne bomo več strpni

Pred 27. aprilom in tudi na sam dan potekajo po državi številne proslave, ki jih organizira Zveza borcev NOB. Dokler na približno letno 400 proslavah, 130 pohodih in 600 komemoracijah sodelujejo njihovi člani ni posebne polemike, ta pa nastane, ko ideološko naravnana organizacija pri tem uporablja otroke iz osnovnih šol. Odločen »ne« je temu rekel župan Moravč Milan Balažic. Župan Balažic se je v pismu objavljenem na spletni strani občine odzval na zapis svetnice Liste nekdanjega župana Martina Rebolja Brigite Barlič. Ta je na družbenih omrežjih razširila po njegovih besedah neresnično vest, da je župan Moravč Balažic Pihalni godbi Moravče in otrokom iz Osnovne šole Jurija Vege prepovedal nastopati na proslavi, ki bo 26. aprila v Češnjicah. Za naš radio je pojasnil, da je ravnateljici omenjene šole res svetoval, da naj otroci ne nastopijo, razlog je: »Pojdimo po vrsti: res je, da sem predsedniku Pihalne godbe Moravče gospodu Vojku Zajcu in ravnateljici Osnovne šole Jurija Vege gospe Nuši Pohlin Schwarzbartl svetoval, da na omenjeni prireditvi godba in učenci ne nastopijo. Razlog za to je preprost: ne gre za »proslavo«, kot pravi Barličeva, ampak za prireditev Zveze borcev, ki jo sklicuje in izrablja predsednik občinske stranke Socialnih demokratov (SD) Martin Rebolj za promocijo svoje stranke in za začetek predvolilne kampanje kandidatke za evropsko poslanko SD Tanje Fajon. 26. april je namreč prvi dan predvolilne kampanje, zato gre po Zakonu o volitvah pri tej prireditvi za predvolilni shod.«Zapisal je, da je narodno-osvobodilni boj v času druge svetovne vojne last velike večine slovenskega naroda, ne pa zasluga ene stranke, ki se trka po prsih, da edina nosi vrednote upora proti okupatorju. Ali velja enako za našo osamosvojitveno vojno? »Da, to je delo celotnega slovenskega naroda, ne pa peščice takratnih vodilnih politikov, ki bi si radi lastili vse zasluge. Slovenski zgodovinarji so dokumentirano pokazali, kako je Partija (KPS) izrabila NOB za nasilno komunistično revolucijo in vzpostavitev povojne diktature. Dedinja KPS, stranka SD, še danes podobno izrablja NOB zgolj za promocijo svoje tranzicijske politike. Vrednote upora proti okupatorju so naše skupne vrednote, tudi moje. Prav zato sem še posebej občutljiv za izrabo le-teh v aktualne politične cilje te ali one stranke. Jasno in glasno je treba povedati, da imajo stranke svoje določeno, vendar omejeno mesto.«Osnovna šola je politično nevtralen prostor, zato učitelji in učenci s politiko ne smejo imeti nobenega opravka, menite. Na vprašanje, ali nekako ni te meje, da otroci pogosto nastopajo oz. so zlorabljeni v te namene praznovanj, je odgovoril pritrdilno. »Občinska godba nastopa na občinskih prireditvah, kjer nastopa tudi župan, ne pa na strankarskih shodih in predvolilnih nastopih. Kultura s politiko nima skupaj kaj početi. Društva so politično nevtralne združbe vseh občank in občanov, zato noben predsednik občinske stranke ne bi smel biti na čelu društva. Vem, da je bila doslejšnja praksa drugačna in da so se politične izrabe šole, učiteljev, učencev, godbe, občinske uprave in društev pogosto dogajale. Čas je, da tudi na tem področju vzpostavimo višja merila politične kulture. Kot župan nameravam varovati politično nevtralnost vsega naštetega in zagotavljati enakost v prostoru civilne družbe, šole in občinske uprave. To velja za vse. Tudi za vse politične stranke in liste brez razlike. Do političnih zlorab ne bomo več strpni, zato godba in učenci ne bodo nastopili v Češnjicah na predvolilnem shodu SD. Enkrat je treba stvari postaviti na svoje mesto.«

Župan Moravč pred praznovanjem 27. aprila: Do političnih zlorab ne bomo več strpni

Pred 27. aprilom in tudi na sam dan potekajo po državi številne proslave, ki jih organizira Zveza borcev NOB. Dokler na približno letno 400 proslavah, 130 pohodih in 600 komemoracijah sodelujejo njihovi člani ni posebne polemike, ta pa nastane, ko ideološko naravnana organizacija pri tem uporablja otroke iz osnovnih šol. Odločen »ne« je temu rekel župan Moravč Milan Balažic. Župan Balažic se je v pismu objavljenem na spletni strani občine odzval na zapis svetnice Liste nekdanjega župana Martina Rebolja Brigite Barlič. Ta je na družbenih omrežjih razširila po njegovih besedah neresnično vest, da je župan Moravč Balažic Pihalni godbi Moravče in otrokom iz Osnovne šole Jurija Vege prepovedal nastopati na proslavi, ki bo 26. aprila v Češnjicah. Za naš radio je pojasnil, da je ravnateljici omenjene šole res svetoval, da naj otroci ne nastopijo, razlog je: »Pojdimo po vrsti: res je, da sem predsedniku Pihalne godbe Moravče gospodu Vojku Zajcu in ravnateljici Osnovne šole Jurija Vege gospe Nuši Pohlin Schwarzbartl svetoval, da na omenjeni prireditvi godba in učenci ne nastopijo. Razlog za to je preprost: ne gre za »proslavo«, kot pravi Barličeva, ampak za prireditev Zveze borcev, ki jo sklicuje in izrablja predsednik občinske stranke Socialnih demokratov (SD) Martin Rebolj za promocijo svoje stranke in za začetek predvolilne kampanje kandidatke za evropsko poslanko SD Tanje Fajon. 26. april je namreč prvi dan predvolilne kampanje, zato gre po Zakonu o volitvah pri tej prireditvi za predvolilni shod.«Zapisal je, da je narodno-osvobodilni boj v času druge svetovne vojne last velike večine slovenskega naroda, ne pa zasluga ene stranke, ki se trka po prsih, da edina nosi vrednote upora proti okupatorju. Ali velja enako za našo osamosvojitveno vojno? »Da, to je delo celotnega slovenskega naroda, ne pa peščice takratnih vodilnih politikov, ki bi si radi lastili vse zasluge. Slovenski zgodovinarji so dokumentirano pokazali, kako je Partija (KPS) izrabila NOB za nasilno komunistično revolucijo in vzpostavitev povojne diktature. Dedinja KPS, stranka SD, še danes podobno izrablja NOB zgolj za promocijo svoje tranzicijske politike. Vrednote upora proti okupatorju so naše skupne vrednote, tudi moje. Prav zato sem še posebej občutljiv za izrabo le-teh v aktualne politične cilje te ali one stranke. Jasno in glasno je treba povedati, da imajo stranke svoje določeno, vendar omejeno mesto.«Osnovna šola je politično nevtralen prostor, zato učitelji in učenci s politiko ne smejo imeti nobenega opravka, menite. Na vprašanje, ali nekako ni te meje, da otroci pogosto nastopajo oz. so zlorabljeni v te namene praznovanj, je odgovoril pritrdilno. »Občinska godba nastopa na občinskih prireditvah, kjer nastopa tudi župan, ne pa na strankarskih shodih in predvolilnih nastopih. Kultura s politiko nima skupaj kaj početi. Društva so politično nevtralne združbe vseh občank in občanov, zato noben predsednik občinske stranke ne bi smel biti na čelu društva. Vem, da je bila doslejšnja praksa drugačna in da so se politične izrabe šole, učiteljev, učencev, godbe, občinske uprave in društev pogosto dogajale. Čas je, da tudi na tem področju vzpostavimo višja merila politične kulture. Kot župan nameravam varovati politično nevtralnost vsega naštetega in zagotavljati enakost v prostoru civilne družbe, šole in občinske uprave. To velja za vse. Tudi za vse politične stranke in liste brez razlike. Do političnih zlorab ne bomo več strpni, zato godba in učenci ne bodo nastopili v Češnjicah na predvolilnem shodu SD. Enkrat je treba stvari postaviti na svoje mesto.«

27. aprilNOBmilan balažičmoravčeproslavainfopolitikapogovor

Informativni prispevki

Župan Moravč pred praznovanjem 27. aprila: Do političnih zlorab ne bomo več strpni
Pred 27. aprilom in tudi na sam dan potekajo po državi številne proslave, ki jih organizira Zveza borcev NOB. Dokler na približno letno 400 proslavah, 130 pohodih in 600 komemoracijah sodelujejo njihovi člani ni posebne polemike, ta pa nastane, ko ideološko naravnana organizacija pri tem uporablja otroke iz osnovnih šol. Odločen »ne« je temu rekel župan Moravč Milan Balažic. Župan Balažic se je v pismu objavljenem na spletni strani občine odzval na zapis svetnice Liste nekdanjega župana Martina Rebolja Brigite Barlič. Ta je na družbenih omrežjih razširila po njegovih besedah neresnično vest, da je župan Moravč Balažic Pihalni godbi Moravče in otrokom iz Osnovne šole Jurija Vege prepovedal nastopati na proslavi, ki bo 26. aprila v Češnjicah. Za naš radio je pojasnil, da je ravnateljici omenjene šole res svetoval, da naj otroci ne nastopijo, razlog je: »Pojdimo po vrsti: res je, da sem predsedniku Pihalne godbe Moravče gospodu Vojku Zajcu in ravnateljici Osnovne šole Jurija Vege gospe Nuši Pohlin Schwarzbartl svetoval, da na omenjeni prireditvi godba in učenci ne nastopijo. Razlog za to je preprost: ne gre za »proslavo«, kot pravi Barličeva, ampak za prireditev Zveze borcev, ki jo sklicuje in izrablja predsednik občinske stranke Socialnih demokratov (SD) Martin Rebolj za promocijo svoje stranke in za začetek predvolilne kampanje kandidatke za evropsko poslanko SD Tanje Fajon. 26. april je namreč prvi dan predvolilne kampanje, zato gre po Zakonu o volitvah pri tej prireditvi za predvolilni shod.«Zapisal je, da je narodno-osvobodilni boj v času druge svetovne vojne last velike večine slovenskega naroda, ne pa zasluga ene stranke, ki se trka po prsih, da edina nosi vrednote upora proti okupatorju. Ali velja enako za našo osamosvojitveno vojno? »Da, to je delo celotnega slovenskega naroda, ne pa peščice takratnih vodilnih politikov, ki bi si radi lastili vse zasluge. Slovenski zgodovinarji so dokumentirano pokazali, kako je Partija (KPS) izrabila NOB za nasilno komunistično revolucijo in vzpostavitev povojne diktature. Dedinja KPS, stranka SD, še danes podobno izrablja NOB zgolj za promocijo svoje tranzicijske politike. Vrednote upora proti okupatorju so naše skupne vrednote, tudi moje. Prav zato sem še posebej občutljiv za izrabo le-teh v aktualne politične cilje te ali one stranke. Jasno in glasno je treba povedati, da imajo stranke svoje določeno, vendar omejeno mesto.«Osnovna šola je politično nevtralen prostor, zato učitelji in učenci s politiko ne smejo imeti nobenega opravka, menite. Na vprašanje, ali nekako ni te meje, da otroci pogosto nastopajo oz. so zlorabljeni v te namene praznovanj, je odgovoril pritrdilno. »Občinska godba nastopa na občinskih prireditvah, kjer nastopa tudi župan, ne pa na strankarskih shodih in predvolilnih nastopih. Kultura s politiko nima skupaj kaj početi. Društva so politično nevtralne združbe vseh občank in občanov, zato noben predsednik občinske stranke ne bi smel biti na čelu društva. Vem, da je bila doslejšnja praksa drugačna in da so se politične izrabe šole, učiteljev, učencev, godbe, občinske uprave in društev pogosto dogajale. Čas je, da tudi na tem področju vzpostavimo višja merila politične kulture. Kot župan nameravam varovati politično nevtralnost vsega naštetega in zagotavljati enakost v prostoru civilne družbe, šole in občinske uprave. To velja za vse. Tudi za vse politične stranke in liste brez razlike. Do političnih zlorab ne bomo več strpni, zato godba in učenci ne bodo nastopili v Češnjicah na predvolilnem shodu SD. Enkrat je treba stvari postaviti na svoje mesto.«
VEČ ...|26. 4. 2019
Župan Moravč pred praznovanjem 27. aprila: Do političnih zlorab ne bomo več strpni
Pred 27. aprilom in tudi na sam dan potekajo po državi številne proslave, ki jih organizira Zveza borcev NOB. Dokler na približno letno 400 proslavah, 130 pohodih in 600 komemoracijah sodelujejo njihovi člani ni posebne polemike, ta pa nastane, ko ideološko naravnana organizacija pri tem uporablja otroke iz osnovnih šol. Odločen »ne« je temu rekel župan Moravč Milan Balažic. Župan Balažic se je v pismu objavljenem na spletni strani občine odzval na zapis svetnice Liste nekdanjega župana Martina Rebolja Brigite Barlič. Ta je na družbenih omrežjih razširila po njegovih besedah neresnično vest, da je župan Moravč Balažic Pihalni godbi Moravče in otrokom iz Osnovne šole Jurija Vege prepovedal nastopati na proslavi, ki bo 26. aprila v Češnjicah. Za naš radio je pojasnil, da je ravnateljici omenjene šole res svetoval, da naj otroci ne nastopijo, razlog je: »Pojdimo po vrsti: res je, da sem predsedniku Pihalne godbe Moravče gospodu Vojku Zajcu in ravnateljici Osnovne šole Jurija Vege gospe Nuši Pohlin Schwarzbartl svetoval, da na omenjeni prireditvi godba in učenci ne nastopijo. Razlog za to je preprost: ne gre za »proslavo«, kot pravi Barličeva, ampak za prireditev Zveze borcev, ki jo sklicuje in izrablja predsednik občinske stranke Socialnih demokratov (SD) Martin Rebolj za promocijo svoje stranke in za začetek predvolilne kampanje kandidatke za evropsko poslanko SD Tanje Fajon. 26. april je namreč prvi dan predvolilne kampanje, zato gre po Zakonu o volitvah pri tej prireditvi za predvolilni shod.«Zapisal je, da je narodno-osvobodilni boj v času druge svetovne vojne last velike večine slovenskega naroda, ne pa zasluga ene stranke, ki se trka po prsih, da edina nosi vrednote upora proti okupatorju. Ali velja enako za našo osamosvojitveno vojno? »Da, to je delo celotnega slovenskega naroda, ne pa peščice takratnih vodilnih politikov, ki bi si radi lastili vse zasluge. Slovenski zgodovinarji so dokumentirano pokazali, kako je Partija (KPS) izrabila NOB za nasilno komunistično revolucijo in vzpostavitev povojne diktature. Dedinja KPS, stranka SD, še danes podobno izrablja NOB zgolj za promocijo svoje tranzicijske politike. Vrednote upora proti okupatorju so naše skupne vrednote, tudi moje. Prav zato sem še posebej občutljiv za izrabo le-teh v aktualne politične cilje te ali one stranke. Jasno in glasno je treba povedati, da imajo stranke svoje določeno, vendar omejeno mesto.«Osnovna šola je politično nevtralen prostor, zato učitelji in učenci s politiko ne smejo imeti nobenega opravka, menite. Na vprašanje, ali nekako ni te meje, da otroci pogosto nastopajo oz. so zlorabljeni v te namene praznovanj, je odgovoril pritrdilno. »Občinska godba nastopa na občinskih prireditvah, kjer nastopa tudi župan, ne pa na strankarskih shodih in predvolilnih nastopih. Kultura s politiko nima skupaj kaj početi. Društva so politično nevtralne združbe vseh občank in občanov, zato noben predsednik občinske stranke ne bi smel biti na čelu društva. Vem, da je bila doslejšnja praksa drugačna in da so se politične izrabe šole, učiteljev, učencev, godbe, občinske uprave in društev pogosto dogajale. Čas je, da tudi na tem področju vzpostavimo višja merila politične kulture. Kot župan nameravam varovati politično nevtralnost vsega naštetega in zagotavljati enakost v prostoru civilne družbe, šole in občinske uprave. To velja za vse. Tudi za vse politične stranke in liste brez razlike. Do političnih zlorab ne bomo več strpni, zato godba in učenci ne bodo nastopili v Češnjicah na predvolilnem shodu SD. Enkrat je treba stvari postaviti na svoje mesto.«

Alen Salihović

27. aprilNOBmilan balažičmoravčeproslavainfopolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 3. 2019
Veteranske organizacije nekdanjega režima od države prejele več kot 600 tisoč evrov

11 društev in zvez, ki delujejo na področju vojnih veteranov, si bo razdelilo 1,5 milijona evrov. Več kot 600 tisočakov bodo prejela društva, ki z osamosvojitvijo nimajo nič. Po besedah predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa gre za veliko anomalijo v sistemu.

Veteranske organizacije nekdanjega režima od države prejele več kot 600 tisoč evrov

11 društev in zvez, ki delujejo na področju vojnih veteranov, si bo razdelilo 1,5 milijona evrov. Več kot 600 tisočakov bodo prejela društva, ki z osamosvojitvijo nimajo nič. Po besedah predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa gre za veliko anomalijo v sistemu.

infopolitikaveteranske organizacije

Informativni prispevki

Veteranske organizacije nekdanjega režima od države prejele več kot 600 tisoč evrov
11 društev in zvez, ki delujejo na področju vojnih veteranov, si bo razdelilo 1,5 milijona evrov. Več kot 600 tisočakov bodo prejela društva, ki z osamosvojitvijo nimajo nič. Po besedah predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa gre za veliko anomalijo v sistemu.
VEČ ...|19. 3. 2019
Veteranske organizacije nekdanjega režima od države prejele več kot 600 tisoč evrov
11 društev in zvez, ki delujejo na področju vojnih veteranov, si bo razdelilo 1,5 milijona evrov. Več kot 600 tisočakov bodo prejela društva, ki z osamosvojitvijo nimajo nič. Po besedah predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa gre za veliko anomalijo v sistemu.

Alen Salihović

infopolitikaveteranske organizacije

Iz Betanije

VEČ ...|25. 1. 2019
Kako prenašati vero in vrednote na mlajše

G. Slavko Rebec je nadaljeval razmišljanje iz prejšnjih tednov - o tem kako vero in druge vrednote prenesti na svoje otroke in vnuke.

Kako prenašati vero in vrednote na mlajše

G. Slavko Rebec je nadaljeval razmišljanje iz prejšnjih tednov - o tem kako vero in druge vrednote prenesti na svoje otroke in vnuke.

duhovnostveramladi

Iz Betanije

Kako prenašati vero in vrednote na mlajše
G. Slavko Rebec je nadaljeval razmišljanje iz prejšnjih tednov - o tem kako vero in druge vrednote prenesti na svoje otroke in vnuke.
VEČ ...|25. 1. 2019
Kako prenašati vero in vrednote na mlajše
G. Slavko Rebec je nadaljeval razmišljanje iz prejšnjih tednov - o tem kako vero in druge vrednote prenesti na svoje otroke in vnuke.

Mateja Subotičanec

duhovnostveramladi

Iz Betanije

VEČ ...|21. 1. 2019
Kako prenesti vero

Vzgoja je zahtevna stvar. Starši skušamo na svoje otroke prenesti dobre modele za življenje. Vrednote. Vero. A smo večkrat v zadregi, kakšen je pravi način.Odgovor smo slišali v rubriki Iz Betanije, z nami je bil g. Slavko Rebec.

Kako prenesti vero

Vzgoja je zahtevna stvar. Starši skušamo na svoje otroke prenesti dobre modele za življenje. Vrednote. Vero. A smo večkrat v zadregi, kakšen je pravi način.Odgovor smo slišali v rubriki Iz Betanije, z nami je bil g. Slavko Rebec.

pogovorduhovnostdružba

Iz Betanije

Kako prenesti vero
Vzgoja je zahtevna stvar. Starši skušamo na svoje otroke prenesti dobre modele za življenje. Vrednote. Vero. A smo večkrat v zadregi, kakšen je pravi način.Odgovor smo slišali v rubriki Iz Betanije, z nami je bil g. Slavko Rebec.
VEČ ...|21. 1. 2019
Kako prenesti vero
Vzgoja je zahtevna stvar. Starši skušamo na svoje otroke prenesti dobre modele za življenje. Vrednote. Vero. A smo večkrat v zadregi, kakšen je pravi način.Odgovor smo slišali v rubriki Iz Betanije, z nami je bil g. Slavko Rebec.

Mateja Subotičanec

pogovorduhovnostdružba

Naš gost

VEČ ...|5. 1. 2019
Mojca Senčar, vse bi ponovila

V oddajo Naš gost smo povabili Mojco Senčar, zdravnico, upokojeno anestizeologinjo, ki je veliko svojega dela in energije vložila v združenje Europa Donna. Je oseba mnogih svetlih presežkov. Ženska, ki s svojim zgledom, ne glede na vse, vedno znova pričuje za življenje, spodbuja in opogumlja predvsem k prebujajočemu in polnemu odnosu do življenja. Je zagovornica preizkušenih v bolezni, ki jih ne samo sliši, temveč čuti z vsakim, ki se sooča z bremenom diagnoze. Že tretjič se z boleznijo bori tudi sama.

Mojca Senčar, vse bi ponovila

V oddajo Naš gost smo povabili Mojco Senčar, zdravnico, upokojeno anestizeologinjo, ki je veliko svojega dela in energije vložila v združenje Europa Donna. Je oseba mnogih svetlih presežkov. Ženska, ki s svojim zgledom, ne glede na vse, vedno znova pričuje za življenje, spodbuja in opogumlja predvsem k prebujajočemu in polnemu odnosu do življenja. Je zagovornica preizkušenih v bolezni, ki jih ne samo sliši, temveč čuti z vsakim, ki se sooča z bremenom diagnoze. Že tretjič se z boleznijo bori tudi sama.

pogovorizobraževanjevrednotevzgojadružbazdravjebolezen

Naš gost

Mojca Senčar, vse bi ponovila
V oddajo Naš gost smo povabili Mojco Senčar, zdravnico, upokojeno anestizeologinjo, ki je veliko svojega dela in energije vložila v združenje Europa Donna. Je oseba mnogih svetlih presežkov. Ženska, ki s svojim zgledom, ne glede na vse, vedno znova pričuje za življenje, spodbuja in opogumlja predvsem k prebujajočemu in polnemu odnosu do življenja. Je zagovornica preizkušenih v bolezni, ki jih ne samo sliši, temveč čuti z vsakim, ki se sooča z bremenom diagnoze. Že tretjič se z boleznijo bori tudi sama.
VEČ ...|5. 1. 2019
Mojca Senčar, vse bi ponovila
V oddajo Naš gost smo povabili Mojco Senčar, zdravnico, upokojeno anestizeologinjo, ki je veliko svojega dela in energije vložila v združenje Europa Donna. Je oseba mnogih svetlih presežkov. Ženska, ki s svojim zgledom, ne glede na vse, vedno znova pričuje za življenje, spodbuja in opogumlja predvsem k prebujajočemu in polnemu odnosu do življenja. Je zagovornica preizkušenih v bolezni, ki jih ne samo sliši, temveč čuti z vsakim, ki se sooča z bremenom diagnoze. Že tretjič se z boleznijo bori tudi sama.

Nataša Ličen

pogovorizobraževanjevrednotevzgojadružbazdravjebolezen

Za sožitje

VEČ ...|25. 12. 2018
Praznovanje je duša sožitja

Z dr. Jožetom Ramovšem smo na božični večer govorili o nujnosti družinskega praznovanja, ki je ob razraščajoči potrošniški noriji v krizi, ter o osredninjenosti v božič, ki sta pogoj za osebno rast. Ob sklepu oddaje smo pred vstopom v novo enoletno obdobje še poudarili, da če usmerjamo pozornost v slabo, takšni vse bolj postajamo tudi sami. Odločajmo se za dobro, s tem koristimo vsem, družbi, drugim in seveda sebi.

Praznovanje je duša sožitja

Z dr. Jožetom Ramovšem smo na božični večer govorili o nujnosti družinskega praznovanja, ki je ob razraščajoči potrošniški noriji v krizi, ter o osredninjenosti v božič, ki sta pogoj za osebno rast. Ob sklepu oddaje smo pred vstopom v novo enoletno obdobje še poudarili, da če usmerjamo pozornost v slabo, takšni vse bolj postajamo tudi sami. Odločajmo se za dobro, s tem koristimo vsem, družbi, drugim in seveda sebi.

pogovorizobraževanjevrednotevzgojadružba

Za sožitje

Praznovanje je duša sožitja
Z dr. Jožetom Ramovšem smo na božični večer govorili o nujnosti družinskega praznovanja, ki je ob razraščajoči potrošniški noriji v krizi, ter o osredninjenosti v božič, ki sta pogoj za osebno rast. Ob sklepu oddaje smo pred vstopom v novo enoletno obdobje še poudarili, da če usmerjamo pozornost v slabo, takšni vse bolj postajamo tudi sami. Odločajmo se za dobro, s tem koristimo vsem, družbi, drugim in seveda sebi.
VEČ ...|25. 12. 2018
Praznovanje je duša sožitja
Z dr. Jožetom Ramovšem smo na božični večer govorili o nujnosti družinskega praznovanja, ki je ob razraščajoči potrošniški noriji v krizi, ter o osredninjenosti v božič, ki sta pogoj za osebno rast. Ob sklepu oddaje smo pred vstopom v novo enoletno obdobje še poudarili, da če usmerjamo pozornost v slabo, takšni vse bolj postajamo tudi sami. Odločajmo se za dobro, s tem koristimo vsem, družbi, drugim in seveda sebi.

Nataša Ličen

pogovorizobraževanjevrednotevzgojadružba

Naš gost

VEČ ...|8. 12. 2018
Sestri Helena in Katarina Urh: Močan zgled sodelovanja in iskrene povezanosti

Na praznik Brezmadežne smo v Radovljici obiskali sestri Katarino in Heleno Urh. Čeprav ali prav zato, ker ju je bolezen že v mladosti za vedno posadila na invalidski voziček, sta polni življenjskega naboja, navdiha in veselja. Ustvarjalni vsaka na svojem področju, šah, vezenje, ilustracije, pisanje, uganke in še mnogo drugega so njune dejavnosti, opravljata jih z vso mero strokovnosti in volje, ki ju premoreta.

Sestri Helena in Katarina Urh: Močan zgled sodelovanja in iskrene povezanosti

Na praznik Brezmadežne smo v Radovljici obiskali sestri Katarino in Heleno Urh. Čeprav ali prav zato, ker ju je bolezen že v mladosti za vedno posadila na invalidski voziček, sta polni življenjskega naboja, navdiha in veselja. Ustvarjalni vsaka na svojem področju, šah, vezenje, ilustracije, pisanje, uganke in še mnogo drugega so njune dejavnosti, opravljata jih z vso mero strokovnosti in volje, ki ju premoreta.

pogovorizobraževanjevrednotevzgojadružba

Naš gost

Sestri Helena in Katarina Urh: Močan zgled sodelovanja in iskrene povezanosti
Na praznik Brezmadežne smo v Radovljici obiskali sestri Katarino in Heleno Urh. Čeprav ali prav zato, ker ju je bolezen že v mladosti za vedno posadila na invalidski voziček, sta polni življenjskega naboja, navdiha in veselja. Ustvarjalni vsaka na svojem področju, šah, vezenje, ilustracije, pisanje, uganke in še mnogo drugega so njune dejavnosti, opravljata jih z vso mero strokovnosti in volje, ki ju premoreta.
VEČ ...|8. 12. 2018
Sestri Helena in Katarina Urh: Močan zgled sodelovanja in iskrene povezanosti
Na praznik Brezmadežne smo v Radovljici obiskali sestri Katarino in Heleno Urh. Čeprav ali prav zato, ker ju je bolezen že v mladosti za vedno posadila na invalidski voziček, sta polni življenjskega naboja, navdiha in veselja. Ustvarjalni vsaka na svojem področju, šah, vezenje, ilustracije, pisanje, uganke in še mnogo drugega so njune dejavnosti, opravljata jih z vso mero strokovnosti in volje, ki ju premoreta.

Nataša Ličen

pogovorizobraževanjevrednotevzgojadružba

Od slike do besede

VEČ ...|4. 12. 2018
Pesnica Ljubka Šorli in njene Goriške pesmi

Ob 25. obletnici smrti pomembne slovenske pesnice, katere pravo mesto bo v literarnem in pesniškem svetu šele dobilo pravo vrednost in vrednotenje, Ljubke Šorli, je letos izšla zbirka Goriške pesmi, izbrana pesniška dela iz njene bogate zapuščine, ki obsega 1030 pesmi. Izbral in uredil jih je njen nečak, ki je bil tudi naš sogovornik, Igor Tuta.

Pesnica Ljubka Šorli in njene Goriške pesmi

Ob 25. obletnici smrti pomembne slovenske pesnice, katere pravo mesto bo v literarnem in pesniškem svetu šele dobilo pravo vrednost in vrednotenje, Ljubke Šorli, je letos izšla zbirka Goriške pesmi, izbrana pesniška dela iz njene bogate zapuščine, ki obsega 1030 pesmi. Izbral in uredil jih je njen nečak, ki je bil tudi naš sogovornik, Igor Tuta.

kulturadružbaduhovnost

Od slike do besede

Pesnica Ljubka Šorli in njene Goriške pesmi
Ob 25. obletnici smrti pomembne slovenske pesnice, katere pravo mesto bo v literarnem in pesniškem svetu šele dobilo pravo vrednost in vrednotenje, Ljubke Šorli, je letos izšla zbirka Goriške pesmi, izbrana pesniška dela iz njene bogate zapuščine, ki obsega 1030 pesmi. Izbral in uredil jih je njen nečak, ki je bil tudi naš sogovornik, Igor Tuta.
VEČ ...|4. 12. 2018
Pesnica Ljubka Šorli in njene Goriške pesmi
Ob 25. obletnici smrti pomembne slovenske pesnice, katere pravo mesto bo v literarnem in pesniškem svetu šele dobilo pravo vrednost in vrednotenje, Ljubke Šorli, je letos izšla zbirka Goriške pesmi, izbrana pesniška dela iz njene bogate zapuščine, ki obsega 1030 pesmi. Izbral in uredil jih je njen nečak, ki je bil tudi naš sogovornik, Igor Tuta.

Nataša Ličen

kulturadružbaduhovnost

Za sožitje

VEČ ...|23. 10. 2018
Osem generacij se je vzgajalo v iskanju razlik

Osem generacij se je v Sloveniji vzgajalo v iskanju razlik med nami in pri sebi. To miselnost, ki je globoko zakoreninjena, lahko premoščamo samo z iskanjem skupnega imenovalca vseh nas, skupnih interesov in podobnosti, v dobro vseh. S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili tudi o zakoreninjenosti v družino, jezik, narod in izročilo. Okolje, v katerem rastemo in se razvijamo, nas določa in oblikuje.

Osem generacij se je vzgajalo v iskanju razlik

Osem generacij se je v Sloveniji vzgajalo v iskanju razlik med nami in pri sebi. To miselnost, ki je globoko zakoreninjena, lahko premoščamo samo z iskanjem skupnega imenovalca vseh nas, skupnih interesov in podobnosti, v dobro vseh. S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili tudi o zakoreninjenosti v družino, jezik, narod in izročilo. Okolje, v katerem rastemo in se razvijamo, nas določa in oblikuje.

pogovorizobraževanjevrednotevzgojadružba

Za sožitje

Osem generacij se je vzgajalo v iskanju razlik
Osem generacij se je v Sloveniji vzgajalo v iskanju razlik med nami in pri sebi. To miselnost, ki je globoko zakoreninjena, lahko premoščamo samo z iskanjem skupnega imenovalca vseh nas, skupnih interesov in podobnosti, v dobro vseh. S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili tudi o zakoreninjenosti v družino, jezik, narod in izročilo. Okolje, v katerem rastemo in se razvijamo, nas določa in oblikuje.
VEČ ...|23. 10. 2018
Osem generacij se je vzgajalo v iskanju razlik
Osem generacij se je v Sloveniji vzgajalo v iskanju razlik med nami in pri sebi. To miselnost, ki je globoko zakoreninjena, lahko premoščamo samo z iskanjem skupnega imenovalca vseh nas, skupnih interesov in podobnosti, v dobro vseh. S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili tudi o zakoreninjenosti v družino, jezik, narod in izročilo. Okolje, v katerem rastemo in se razvijamo, nas določa in oblikuje.

Nataša Ličen

pogovorizobraževanjevrednotevzgojadružba

Iz Betanije

VEČ ...|15. 10. 2018
Delovanje skupnosti Mir

Skupnost MiR pomaga spoznavati duhovno področje in zakonitosti hagioterapije (medicine duha). Duhovno prenovljen človek je odprt za transcendenco in moralne vrednote ter jih želi živeti tudi, če ni član Cerkve.

Delovanje skupnosti Mir

Skupnost MiR pomaga spoznavati duhovno področje in zakonitosti hagioterapije (medicine duha). Duhovno prenovljen človek je odprt za transcendenco in moralne vrednote ter jih želi živeti tudi, če ni član Cerkve.

duhovnostzdravjeSkupnost Mir

Iz Betanije

Delovanje skupnosti Mir
Skupnost MiR pomaga spoznavati duhovno področje in zakonitosti hagioterapije (medicine duha). Duhovno prenovljen človek je odprt za transcendenco in moralne vrednote ter jih želi živeti tudi, če ni član Cerkve.
VEČ ...|15. 10. 2018
Delovanje skupnosti Mir
Skupnost MiR pomaga spoznavati duhovno področje in zakonitosti hagioterapije (medicine duha). Duhovno prenovljen človek je odprt za transcendenco in moralne vrednote ter jih želi živeti tudi, če ni član Cerkve.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjeSkupnost Mir

Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 10. 2018
V ozadju primera Kavanaugh poteka globalni boj za vrednote in interpretacijo človekovih pravic

Na ravni Zahodne civilizacije se bije boj za temelje družbe. Gre za ključno dejstvo, saj se usoda Slovenije ne odloča zgolj na domačih tleh, ampak globalno. Gost Domen Mezeg pri tem navaja tudi konkretne primere.

V ozadju primera Kavanaugh poteka globalni boj za vrednote in interpretacijo človekovih pravic

Na ravni Zahodne civilizacije se bije boj za temelje družbe. Gre za ključno dejstvo, saj se usoda Slovenije ne odloča zgolj na domačih tleh, ampak globalno. Gost Domen Mezeg pri tem navaja tudi konkretne primere.

politika

Komentar Domovina.je

V ozadju primera Kavanaugh poteka globalni boj za vrednote in interpretacijo človekovih pravic
Na ravni Zahodne civilizacije se bije boj za temelje družbe. Gre za ključno dejstvo, saj se usoda Slovenije ne odloča zgolj na domačih tleh, ampak globalno. Gost Domen Mezeg pri tem navaja tudi konkretne primere.
VEČ ...|8. 10. 2018
V ozadju primera Kavanaugh poteka globalni boj za vrednote in interpretacijo človekovih pravic
Na ravni Zahodne civilizacije se bije boj za temelje družbe. Gre za ključno dejstvo, saj se usoda Slovenije ne odloča zgolj na domačih tleh, ampak globalno. Gost Domen Mezeg pri tem navaja tudi konkretne primere.

Jure Sešek

politika

Mladoskop

VEČ ...|20. 9. 2018
Inovativni kmet leta 2017 s kmetije z vizijo

V Sloveniji ne naredimo dovolj za vrednotenje vseh poklicev. Pred velikim izzivom so mlajši kmetovalci, ki morda ne prepoznajo svoje prihodnosti na kmetiji. Pa se vendarle da. To dokazuje zelo uspešen, najinovativnejši kmet lanskega leta Matic Vizjak. Preden se je vrnil na domačo kmetijo, se je preizkusil v več poklicih. Tujina ni obljubljena dežela, pravi in dodaja, ni ovir v življenju, so le izzivi, ki jih je treba premagati. Gotovo bo navdušil tudi vas s svojimi pogledi in uspehi.

Inovativni kmet leta 2017 s kmetije z vizijo

V Sloveniji ne naredimo dovolj za vrednotenje vseh poklicev. Pred velikim izzivom so mlajši kmetovalci, ki morda ne prepoznajo svoje prihodnosti na kmetiji. Pa se vendarle da. To dokazuje zelo uspešen, najinovativnejši kmet lanskega leta Matic Vizjak. Preden se je vrnil na domačo kmetijo, se je preizkusil v več poklicih. Tujina ni obljubljena dežela, pravi in dodaja, ni ovir v življenju, so le izzivi, ki jih je treba premagati. Gotovo bo navdušil tudi vas s svojimi pogledi in uspehi.

Izobraževanjemladivzgoja

Mladoskop

Inovativni kmet leta 2017 s kmetije z vizijo
V Sloveniji ne naredimo dovolj za vrednotenje vseh poklicev. Pred velikim izzivom so mlajši kmetovalci, ki morda ne prepoznajo svoje prihodnosti na kmetiji. Pa se vendarle da. To dokazuje zelo uspešen, najinovativnejši kmet lanskega leta Matic Vizjak. Preden se je vrnil na domačo kmetijo, se je preizkusil v več poklicih. Tujina ni obljubljena dežela, pravi in dodaja, ni ovir v življenju, so le izzivi, ki jih je treba premagati. Gotovo bo navdušil tudi vas s svojimi pogledi in uspehi.
VEČ ...|20. 9. 2018
Inovativni kmet leta 2017 s kmetije z vizijo
V Sloveniji ne naredimo dovolj za vrednotenje vseh poklicev. Pred velikim izzivom so mlajši kmetovalci, ki morda ne prepoznajo svoje prihodnosti na kmetiji. Pa se vendarle da. To dokazuje zelo uspešen, najinovativnejši kmet lanskega leta Matic Vizjak. Preden se je vrnil na domačo kmetijo, se je preizkusil v več poklicih. Tujina ni obljubljena dežela, pravi in dodaja, ni ovir v življenju, so le izzivi, ki jih je treba premagati. Gotovo bo navdušil tudi vas s svojimi pogledi in uspehi.

Nataša Ličen

Izobraževanjemladivzgoja

Moja zgodba

VEČ ...|5. 8. 2018
Pogovor po oddaji intervju Jožeta Možine in Jožeta Dežmana na RTV Slovenija

Dr. Jože Možina je pred kratkim v Intervjuju na RTV Slovenija gostil zgodovinarja dr. Jožeta Dežmana. Ta je v pogovoru o naši polpretekli zgodovini povedal vrsto stvari, ki smo jih v oddaji Moja zgodba sicer že večkrat slišali. To pa je bil povod za medijski napad, ki ga je proti oddaji in televiziji sprožila Zveza združenj borcev za vrednote NOB.V oddaji Moja zgodba smo se pogovarjali z dr. Jožetom Možino in dr. Jožetom Dežmanom.

Pogovor po oddaji intervju Jožeta Možine in Jožeta Dežmana na RTV Slovenija

Dr. Jože Možina je pred kratkim v Intervjuju na RTV Slovenija gostil zgodovinarja dr. Jožeta Dežmana. Ta je v pogovoru o naši polpretekli zgodovini povedal vrsto stvari, ki smo jih v oddaji Moja zgodba sicer že večkrat slišali. To pa je bil povod za medijski napad, ki ga je proti oddaji in televiziji sprožila Zveza združenj borcev za vrednote NOB.V oddaji Moja zgodba smo se pogovarjali z dr. Jožetom Možino in dr. Jožetom Dežmanom.

družbapogovorpolitikazgodovinapolemikajože možinajože dežman

Moja zgodba

Pogovor po oddaji intervju Jožeta Možine in Jožeta Dežmana na RTV Slovenija
Dr. Jože Možina je pred kratkim v Intervjuju na RTV Slovenija gostil zgodovinarja dr. Jožeta Dežmana. Ta je v pogovoru o naši polpretekli zgodovini povedal vrsto stvari, ki smo jih v oddaji Moja zgodba sicer že večkrat slišali. To pa je bil povod za medijski napad, ki ga je proti oddaji in televiziji sprožila Zveza združenj borcev za vrednote NOB.V oddaji Moja zgodba smo se pogovarjali z dr. Jožetom Možino in dr. Jožetom Dežmanom.
VEČ ...|5. 8. 2018
Pogovor po oddaji intervju Jožeta Možine in Jožeta Dežmana na RTV Slovenija
Dr. Jože Možina je pred kratkim v Intervjuju na RTV Slovenija gostil zgodovinarja dr. Jožeta Dežmana. Ta je v pogovoru o naši polpretekli zgodovini povedal vrsto stvari, ki smo jih v oddaji Moja zgodba sicer že večkrat slišali. To pa je bil povod za medijski napad, ki ga je proti oddaji in televiziji sprožila Zveza združenj borcev za vrednote NOB.V oddaji Moja zgodba smo se pogovarjali z dr. Jožetom Možino in dr. Jožetom Dežmanom.

Jože Bartolj

družbapogovorpolitikazgodovinapolemikajože možinajože dežman

Pogovor o

VEČ ...|23. 5. 2018
Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018

V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.

Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018

V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.

Pogovor o

Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018
V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.
VEČ ...|23. 5. 2018
Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018
V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.

Tanja DominkoAndrej Šinko

Svetovalnica

VEČ ...|20. 3. 2018
Gregor Čušin - Kristjan v današnji družbi

Biti kristjan je del človeka, ne prostočasna dejavnost, zato smo v misijonsko Svetovalnico k pogovoru povabili zelo aktivnega kristjana v današnji družbi, igralca Gregorja Čušina.

Gregor Čušin - Kristjan v današnji družbi

Biti kristjan je del človeka, ne prostočasna dejavnost, zato smo v misijonsko Svetovalnico k pogovoru povabili zelo aktivnega kristjana v današnji družbi, igralca Gregorja Čušina.

Svetovalnica

Gregor Čušin - Kristjan v današnji družbi
Biti kristjan je del človeka, ne prostočasna dejavnost, zato smo v misijonsko Svetovalnico k pogovoru povabili zelo aktivnega kristjana v današnji družbi, igralca Gregorja Čušina.
VEČ ...|20. 3. 2018
Gregor Čušin - Kristjan v današnji družbi
Biti kristjan je del človeka, ne prostočasna dejavnost, zato smo v misijonsko Svetovalnico k pogovoru povabili zelo aktivnega kristjana v današnji družbi, igralca Gregorja Čušina.

Marjan Bunič

Pogovor o

VEČ ...|14. 3. 2018
Katoliško šolstvo - Anton Česen, Ivan Štuhec, Peter Polc, Vladimir Anžel

Govorili smo katoliškem šolstvu. Med drugim smo spregovorili o njegovem pomenu za družbo in Cerkev ter se dotaknili uspehov in priložnosti katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov. Gostje tokratne oddaje so bili direktor Zavoda sv. Stanislava Anton Česen, rektor vikariata Antona Martina Slomška Ivan Štuhec, direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega Peter Polc in ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava Vladimir Anžel.

Katoliško šolstvo - Anton Česen, Ivan Štuhec, Peter Polc, Vladimir Anžel

Govorili smo katoliškem šolstvu. Med drugim smo spregovorili o njegovem pomenu za družbo in Cerkev ter se dotaknili uspehov in priložnosti katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov. Gostje tokratne oddaje so bili direktor Zavoda sv. Stanislava Anton Česen, rektor vikariata Antona Martina Slomška Ivan Štuhec, direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega Peter Polc in ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava Vladimir Anžel.

Pogovor o

Katoliško šolstvo - Anton Česen, Ivan Štuhec, Peter Polc, Vladimir Anžel
Govorili smo katoliškem šolstvu. Med drugim smo spregovorili o njegovem pomenu za družbo in Cerkev ter se dotaknili uspehov in priložnosti katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov. Gostje tokratne oddaje so bili direktor Zavoda sv. Stanislava Anton Česen, rektor vikariata Antona Martina Slomška Ivan Štuhec, direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega Peter Polc in ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava Vladimir Anžel.
VEČ ...|14. 3. 2018
Katoliško šolstvo - Anton Česen, Ivan Štuhec, Peter Polc, Vladimir Anžel
Govorili smo katoliškem šolstvu. Med drugim smo spregovorili o njegovem pomenu za družbo in Cerkev ter se dotaknili uspehov in priložnosti katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov. Gostje tokratne oddaje so bili direktor Zavoda sv. Stanislava Anton Česen, rektor vikariata Antona Martina Slomška Ivan Štuhec, direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega Peter Polc in ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava Vladimir Anžel.

Andrej Šinko

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|18. 2. 2018
Evropa izgublja skupen evropski duh - Pal Toth

Po mnenju nekaterih Evropa ni sposobna odgovoriti na pomembne izzive, izgublja pa se tudi skupen evropski duh. Ima morda krščanstvo odgovor na te izzive? Pogovarjali smo se s prof. Palom Tothom s Teološke fakultete v Budimpešti. Spregovorili pa smo tudi o pobudi Skupaj za Evropo.

Evropa izgublja skupen evropski duh - Pal Toth

Po mnenju nekaterih Evropa ni sposobna odgovoriti na pomembne izzive, izgublja pa se tudi skupen evropski duh. Ima morda krščanstvo odgovor na te izzive? Pogovarjali smo se s prof. Palom Tothom s Teološke fakultete v Budimpešti. Spregovorili pa smo tudi o pobudi Skupaj za Evropo.

duhovnostEvropaPal Toth

Iz življenja vesoljne Cerkve

Evropa izgublja skupen evropski duh - Pal Toth
Po mnenju nekaterih Evropa ni sposobna odgovoriti na pomembne izzive, izgublja pa se tudi skupen evropski duh. Ima morda krščanstvo odgovor na te izzive? Pogovarjali smo se s prof. Palom Tothom s Teološke fakultete v Budimpešti. Spregovorili pa smo tudi o pobudi Skupaj za Evropo.
VEČ ...|18. 2. 2018
Evropa izgublja skupen evropski duh - Pal Toth
Po mnenju nekaterih Evropa ni sposobna odgovoriti na pomembne izzive, izgublja pa se tudi skupen evropski duh. Ima morda krščanstvo odgovor na te izzive? Pogovarjali smo se s prof. Palom Tothom s Teološke fakultete v Budimpešti. Spregovorili pa smo tudi o pobudi Skupaj za Evropo.

Marta JerebičMarjana Debevec

duhovnostEvropaPal Toth

Radijski misijon

VEČ ...|0. 0. 0
Gregor Čušin - Kristjan v današnji družbi

Biti kristjan je del človeka, ne prostočasna dejavnost, zato smo v misijonsko Svetovalnico k pogovoru povabili zelo aktivnega kristjana v današnji družbi, igralca Gregorja Čušina.

Gregor Čušin - Kristjan v današnji družbi

Biti kristjan je del človeka, ne prostočasna dejavnost, zato smo v misijonsko Svetovalnico k pogovoru povabili zelo aktivnega kristjana v današnji družbi, igralca Gregorja Čušina.

Radijski misijon

Gregor Čušin - Kristjan v današnji družbi
Biti kristjan je del človeka, ne prostočasna dejavnost, zato smo v misijonsko Svetovalnico k pogovoru povabili zelo aktivnega kristjana v današnji družbi, igralca Gregorja Čušina.
VEČ ...|0. 0. 0
Gregor Čušin - Kristjan v današnji družbi
Biti kristjan je del človeka, ne prostočasna dejavnost, zato smo v misijonsko Svetovalnico k pogovoru povabili zelo aktivnega kristjana v današnji družbi, igralca Gregorja Čušina.

Marjan Bunič

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 8. 2019
FS Kres in VS Plamen

Folklorna skupina Kres iz Clevelanda je praznovala 65. obletnico, Vokalna skupina Plamen iz Toronta prihaja v Slovenijo, v Porabju so potekali letošnji Višarski dnevi mladih, v Tinjah govorili o ravnovesju v Evropi.

FS Kres in VS Plamen

Folklorna skupina Kres iz Clevelanda je praznovala 65. obletnico, Vokalna skupina Plamen iz Toronta prihaja v Slovenijo, v Porabju so potekali letošnji Višarski dnevi mladih, v Tinjah govorili o ravnovesju v Evropi.

Matjaž Merljak

inforojaki

Kmetijska oddaja

VEČ ...|18. 8. 2019
Prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov kot dopolnilna dejavnost na kmetiji

V oddaji smo se v luči prihajajočega sejma Agra z gospo Andrejko Krt pogovarjali o trženju in prodaji kmetijskih pridelkov in izdelkov na kmetiji.

Prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov kot dopolnilna dejavnost na kmetiji

V oddaji smo se v luči prihajajočega sejma Agra z gospo Andrejko Krt pogovarjali o trženju in prodaji kmetijskih pridelkov in izdelkov na kmetiji.

Robert Božič

kmetijstvonaravapogovorsvetovanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|12. 8. 2019
Pogovarjali smo se s teologom in filozofom dr. Janezom Juhantom

Dotaknili smo se papeževega pisma duhovnikom, pri čemer je dr. Juhant komentiral tudi razmere, v katerih delujejo župniki v Sloveniji. Dotaknili smo se tudi političnih tem in tako spregovorili o integriteti ministrov, pa tudi o načrtih političnih strank za jesen. Dr. Juhant jepredstavil tudi svoj pogled na bližajoči se dan spomina na žrtve totalitarizmov.

Pogovarjali smo se s teologom in filozofom dr. Janezom Juhantom

Dotaknili smo se papeževega pisma duhovnikom, pri čemer je dr. Juhant komentiral tudi razmere, v katerih delujejo župniki v Sloveniji. Dotaknili smo se tudi političnih tem in tako spregovorili o integriteti ministrov, pa tudi o načrtih političnih strank za jesen. Dr. Juhant jepredstavil tudi svoj pogled na bližajoči se dan spomina na žrtve totalitarizmov.

Tanja Dominko

papežžupnikpoloitikatotalitarizem

Za življenje

VEČ ...|10. 8. 2019
Samo-prevare?

Alenka Rebula, psihologinja, pesnica, pisateljica, publicistka, predavateljica je v oddaje Za življenje, za danes in jutri vnesla ženski pogled na življenje, predvsem na odnose v njem. Slediti sebi, si biti zvest, širiti ljubezen do sebe in drugih, biti občutljiv za sporočila narave, ki nas obkroža in vabi v svoje naročje, je le nekaj tehtnih spodbud v pogovorih z njo. V oddaji smo posebej izpostavili prevare, tudi samo-prevare, v katere se pogosto ujamemo, ne da bi se tega zavedali.

Samo-prevare?

Alenka Rebula, psihologinja, pesnica, pisateljica, publicistka, predavateljica je v oddaje Za življenje, za danes in jutri vnesla ženski pogled na življenje, predvsem na odnose v njem. Slediti sebi, si biti zvest, širiti ljubezen do sebe in drugih, biti občutljiv za sporočila narave, ki nas obkroža in vabi v svoje naročje, je le nekaj tehtnih spodbud v pogovorih z njo. V oddaji smo posebej izpostavili prevare, tudi samo-prevare, v katere se pogosto ujamemo, ne da bi se tega zavedali.

Nataša Ličen

duhovnostdružbaizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Moja zgodba

VEČ ...|18. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.

Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.

Jože Bartolj

Ivo JevnikarJanez Suhadolc

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 8. 2019
Danes se začenja Likovna Kolonija Umetniki za Karitas

Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino se danes začenja 25. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA »UMETNIKI ZA KARITAS« - z geslom: »Odrinimo na globoko«. Voditeljica projekta je ravnateljica škofijske Karitas Koper Jožica Ličen.

Danes se začenja Likovna Kolonija Umetniki za Karitas

Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino se danes začenja 25. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA »UMETNIKI ZA KARITAS« - z geslom: »Odrinimo na globoko«. Voditeljica projekta je ravnateljica škofijske Karitas Koper Jožica Ličen.

Jože Bartolj

kultura

Svetovalnica

VEČ ...|19. 8. 2019
Izdelava lastne krušne peči

Svetovalnica je bila tokrat namenjena vsem, ki ste že kdaj pomislili na izdelavo lastne krušne peči. Stvar je lahko zabavna in za preprosto uporabo ni potrebno veliko - dela se lahko lotimo tudi z otroki. Z nami je bil mojster peke kruha Jože Senegačnik.

Izdelava lastne krušne peči

Svetovalnica je bila tokrat namenjena vsem, ki ste že kdaj pomislili na izdelavo lastne krušne peči. Stvar je lahko zabavna in za preprosto uporabo ni potrebno veliko - dela se lahko lotimo tudi z otroki. Z nami je bil mojster peke kruha Jože Senegačnik.

Blaž Lesnik

pogovorsvetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|19. 8. 2019
Hôdi za menoj!

Jezus mu je rekel: Ako hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj! Ko je mladenič slišal to besedo, je odšel žalosten; imel je namreč veliko premoženje. (Mt 19, 21-22)

Hôdi za menoj!

Jezus mu je rekel: Ako hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj! Ko je mladenič slišal to besedo, je odšel žalosten; imel je namreč veliko premoženje. (Mt 19, 21-22)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|19. 8. 2019
Veseli del

Molili so bogoslovci.

Veseli del

Molili so bogoslovci.

Radio Ognjišče

duhovnost

S svetnikom na ti

VEČ ...|19. 8. 2019
Sv. Janez Eudes

Sv. Janez Eudes

Gregor Čušin

duhovnost