Zakaj se je vlada odločila skrajšati karanteno iz 14 na deset dni iz rdečih držav smo vprašali vodjo svetovalne skupine infektologinjo dr. Bojano Beović. Ta je tako kot zdravnik dr. Erik Brecelj povabila k odgovornemu ravnanju in razkrivanju stikov, saj se dogaja da nekatere ne želijo povedati s kom so se družili. Brecelj pa je bil kritičen tudi do tistih, ki trdijo, da bolezni covid-19 ni.

Poveljnik Sil Slovenske vojske (SV) brigadir Miha Škerbinc je govoril o možeh, ki so ubranili našo suverenost leta 1991, zakaj je SV tako pomembna za slovensko suverenost, zakaj vlagati v organizacijo, če nas nihče ne ogroža, ter v mednarosne strukture, na katerih misijah se nahajajo naši vojaki. Predstavil je letošnjo osrednjo vajo SV Preskok med epidemiojo novega koronavirusa in svojo izkušnjo dela v Natovem poveljstvu v Bruslju. Kako je uspešnost SV odvisna od financ, ki naj bi ji jih namenila nova vlada?

V teh dneh se spominjamo začetka prve svetovne vojne, zato naj omenimo, da je avstrijski zunanji minister Brechtold napisal Srbiji ultimat, ki ga ta ni mogla sprejeti.To je gotovo eno od dejstev, ki niso tako znana kot sam sarajevski atentat.

Ena izmed modrosti zgodovine je, da se vojne ne končajo tako, kot so si zamislili tisti, ki so jih začeli. Mnogi vladarji so to sicer vedeli, a bili so prepričani, da bo pri njih drugače; da bo prav njihova vojaška avantura izjema, ki bo potrdila sicer trdno pravilo.

Medtem ko je bil Franc Ferdinand nasprotnik vojne s Srbijo, to ni veljalo za mnoge na dunajskem dvoru. Vrhovni poveljnik generalštaba (Franz Conrad) je bil eden izmed tistih, ki je že leta 1913 predlagal zasedbo Srbije, pač po vzoru tega, kako so si priključili Bosno.

Conrad je zunanjega ministra Brechtolda nagovarjal k vojni, medtem ko je Franc Ferdinand ministru pisal, da Rusija ob tem ne bi mirno stala ob strani. Morebitna zmaga bi pomenila mnogo žrtev; pridobili bi nekaj nasadov sliv in kozjih pašnikov, za povrhu pa še precej ubijalskih upornikov.

Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.

Jezus pa jih je poklical k sebi in jim rekel: Veste, da vladarji narodov gospodujejo nad njimi in da velikaši izvajajo nad njimi oblast. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati med vami velik, naj bo vaš strežnik; in kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik.(Mt 20, 25-27)

Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Nedavno je vlada uredila brezplačne vozovnice v javnem potniškem prometu. Kdo je upravičen, kako urediti prevoz in kaj vse je potrebno upoštevati ob trenutnih omejitvenih ukrepih je razložil današnji gost, sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok.

Poteze ministra Hojsa in posledično premiera Janše niso znak politične krize, ampak akt za njeno ublažitev tudi kot poteza politične zrelosti. Hkrati je to deklarativni signal koaliciji, da se je »fronta« sedanje vlade, ki je obkrožena z virusno krizo, mediji in opozicijo, dejansko razširila še na odkrit spopad z globoko državo. O njenem obstoju vsaj malo poučeni ne dvomijo več. Posebej dve koalicijski stranki, SMC in DeSUS, doživljata poskuse discipliniranja, ko se nomenklatura do njiju obnaša, kot da sta to njena politična satelita, ne pa samostojna politična subjekta. Če bo strankama to politično samostojnost uspelo ohraniti, se bosta dejansko okrepili in z njima tudi vlada.

Zaradi povečanja števila novih okužb v državi je vlada na današnji seji sprejela nekatere ukrepe za zamejitev širjenja virusa covid-19. Med drugim bo spet obvezno nošenje zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih in v javnem prevozu. To je po mnenju ministra za zdravje Tomaža Gantarja nujen ukrep.

Osamosvojitvena vlada: Kako so gradili državoTak je naslov knjige zgodovinarke dr. Rosvite Pesek, v pogovoru z avtorico o začetkih naše samostojne poti.

Ta konec tedna je minilo 100 dni od nastopa 14. slovenske vlade, ki je svoj mandat začela dan po razglasitvi epidemije covida-19. Že prvo noč po zaprisegi je začela razpravo o protikoronskih ukrepih, ki so zaznamovali njeno dosedanje delo, in se doslej sestala na 21 rednih in 56 dopisnih sejah. Po ocenah mnogih se je vlada z zajezitvijo virusa dobro spopadla. Urednik spletnega portala Domovina.je Rok Čakš je ob 100 dneh vlade izpostavil njeno trdnost. V pogovoru za naš radio je dejal, da vlado krepi in povezuje zunanji politični, medijski in protestniški pritisk.

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Predsednik NSi in minister za obrambo mag. Matej Tonin je za Mozaik dneva na Radiu Ognjišče spregovoril o delovanju vlade v času epidemije in prednostnih nalogah v prihodnje. Izrazil je zadovoljstvo nad opravljenim ter dodal, da bo sedaj čas, da od besed preidejo k dejanjem. Uvodoma nas je zanimalo ali si je ogledal prelet vojaških letal v zahvalo vsem sodelujočim v boju proti epidemiji novemu koronavirusu. Ti so preleteli slovenske kraje, ki jih je epidemija najbolj zaznamovala, tudi kliniko na Golniku, Šmarje pri Jelšah in Metliko. Povedal je, da si je prelet ogledal: »Gre za simbolno dejanje slovenskih in pa ameriških letalcev, ki so želeli izkazati solidarnost in pa tudi zahvalo vsem zdravstvenim delavcem in tudi vsem tistim ostalim, ki so tako ali drugače pripomogli, da je Slovenija prvo bitko zoper koronavirus dobila.« Nato je kot dobro označil delo ministrske peki, ki jo je v novo vlado prispevala NSi. Kot presenečenje je omenil ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja pa tudi ministra za infrastrukturo Mateja Tonina. »NSi je tudi v tej vladni koaliciji steber koalicije. Brez NSi ni koalicije. Mi smo res nekoliko manj glasni smo pa zato toliko bolj pridni, če pogledate rezultate naših ministrstev boste videli, da imamo kaj pokazati,« je dejal Tonin in dodal, da se kot koalicijski partner obnašajo timsko. »Mi smo kot nogometna reprezentanca, ki energično igra. Seveda smo tudi nezadovoljni s kakšnimi napakami naših soigralcev. Vendar te stvari vedno razčiščujemo v slačilnici.« Kot enega večjih problemov te vlade je omenil to, da prva dva meseca sploh ni imela manevrskega prostora, da bi delovala v nekih normalnih okoliščinah. »Mi se nismo mogli ukvarjati s stvarmi, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo ampak je bil več ali manj pretežni fokus na soočanju s koronavirusom, s preprečevanjem širjenja koronavirusa. To je torej tisto, kar nas je najbolj zaposlovalo in žal tudi oddaljevalo od drugih projektov, ki so prav tako pomembni. Sedaj prihaja čas tudi za njih,« je povedal. Kritičen je do posameznikov, ki bi radi storili vse, da bi ta vlada padla: »Je pa zagotovo ena izmed težav tudi to, da imate številne sile in silnice v tej državi, ki bi storile vse, da bi to vladno koalicijo razbili. Lotili so se mene, lotili so se SMC, DeSUS-a, skratka poskušajo razbiti koalicijske partnerje zaradi tega, da bi na takšen način sesuli tudi vlado. Ampak na to smo pripravljeni.« Glede dela v prihodnje pa je Tonin dejal: »Ko smo bili v opozicij smo govorili marsikaj, kaj bi morali. Sedaj imamo v rokah škarje in platno in sedaj bo treba s konkretnimi dejanji pokazati, kaj zmoremo. Ena izmed stvari, ki jo je ta vlada pokazal je, da ima zelo sposobno in motivirano ekipo. Samo poglejte naše rezultate pri koronavirusu. Smo med najuspešnejšimi državami.« Tonin je spregovoril še o delovanju Slovenske vojske. Spomnil je, da so njegove ključne prioritete kadrovska popolnitev in boljša opremljenost SV. Znova se je zavzel za aktivacijo 37a člena zakona o obrambi, ki bi vojakom na meji podelil večja pooblastila.

Zadnji dan tega meseca bo Sloveniji prinesel uradni konec epidemije novega koronavirusa. Naša država je prvo bitko z nevidnim sovražnikom, kot mu pravijo mnogi, dobila v 80 dneh. Končne zmage še ne moremo slaviti, saj strokovnjaki opozarjajo, da se nam poleti ali jeseni obeta drugi val, morda bo sledil še tretji. Prav tako se bo treba soočiti s posledicami omejitev, ki jih je bilo treba sprejeti za zajezitev širjenja okužb. Premier Janez Janša je v Pogovoru o na Radiu Ognjišče ugotavljal, da je aktualna vlada preprečila kaos, čeprav so ga nekateri skušali ustvariti in se še trudijo v tej smeri.

Spomnimo se, kaj se je zgodilo maja in junija leta 1945. Zaradi prodiranja partizanov sta se slovenska narodna vlada, ki je bila ustanovljena na Taboru v Ljubljani 3. maja 1945, in večina Slovenske narodne vojske umaknili v britansko okupacijsko cono na Koroškem. Tam so Britanci domobrance nastanili v taborišču Vetrinj. Niso pa odšli samo domobranci, temveč tudi četniki, domobrani, ustaši. Spremljali so jih številni civilisti. Britanci so vse te jugoslovanske enote predali Titovim četam. Repatriacija se je začela 18. maja, trajala pa je do konca meseca.

Pred 30. leti je bila v takratni skupščini potrjena Demosova vlada, ki je Slovenijo vodila po prvih demokratičnih volitvah aprila 1990. Izpeljala je osamosvojitev in začrtala temelje za razvoj države. Ob tej priložnosti je bila v predsedniški palači slovesnost, na kateri sta spregovorila predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle in predsednik republike Borut Pahor.

Pred 30. leti je bila v takratni skupščini potrjena Demosova vlada, ki je Slovenijo vodila po prvih demokratičnih volitvah aprila 1990. Izpeljala je osamosvojitev in začrtala temelje za razvoj države. Ob tej priložnosti je bila v predsedniški palači slovesnost, na kateri sta spregovorila predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle in predsednik republike Borut Pahor.

V podporo vladi je bila oblikovana peticija z naslovom Potrebujemo vlado, ki zna in zmore - in taka vlada potrebuje nas! To je po besedah ene izmed prvopodpisnic Metke Zevnik do danes podpisalo že 21.000 ljudi. K podpisu je v pogovoru za Radio Ognjišče povabila tudi evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke/Slovenske demokratske stranke Romana Tomc, ki je tudi članica obora za pripravo protikoronskih ukrepov. Tomčeva je spregovorila tudi o sklepih majskega zasedanje Evropskega parlamenta.

Številne družine so se zaradi preventivnih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa znašle v položaju, ki ga niso vajene. Že v tistih, kjer so odnosi dobri, zato prihaja do napetosti in prepirov. Kjer vladajo neurejene razmere, je tega še več, lahko tudi v najhujših oblikah. Stisk ni malo, poudarja psihoterapevtka dr. Katarina Kompan Erzar. Izredna profesorica za zakonsko in družinsko terapijo na ljubljanski teološki fakulteti, ima za vse prav konkretno priporočilo: Nič ni pomembnejšega od tega, da se družina poveže. Na srcepolaga tudi: Nikamor se nam ne mudi.

Še v začetku leta bi vsakemu, ki bi govoril, da bodo čez tri mesece potrebni ukrepi, ki bodo morali na pomoč priskočiti milijonu državljanom Slovenije rekel, da ne živi na realnih tleh. V petek sprejet paket ukrepov pri soočanju z epidemijo koronavirusa pa to prinaša. Vlada Janeza Janše ga je pripravila skupaj z vsemi deležniki. Sedaj je v nastajanju že protikoronski zakon 2. Kaj prinaša prvi in kakšne so želje pri drugem smo se pogovarjali z državnim sekretarjem na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cvetom Uršičem in ministrom za obrambo Matejem Toninom. Ta je spregovoril tudi o potrebi po aktivaciji 37a člena zakona o obrambi. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali izjavo predsednika vlade Janeza Janše o stanju v državi v času epidemije bolezni covid-19 in o postopnem aktiviranju gospodars

Živeti v prestolnici. To je od nekdaj mitski sen večine ljudi. Kajti v mestih je življenje boljše in svobodnejše. To nagiba vladarje vseh časov, da izgrajujejo svoj Babilon in vanj pritegnejo znanost, umetnost in kapital.

Nadškof Stansilav Zore je sodeloval na novinarski konferenci o aktualnem dogajanju v zvezi z novim koronavirusom. Poleg njega so nastopili še predstavniki drugih verskih skupnosti.

Nadškof Stanislav Zore je na vladni novinarski konferenci odgovarjal tudi na vprašanje Radia Ognjišče o duhovnem doživljanju epidemije.

Vlada RS je v soboto pozno zvečer sprejela Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa, s katerim želi omiliti gospodarske posledice pandemije. Včeraj je vse ukrepe pojasnila ministrica dr. Aleksandra Pivec.

Vlada v okviru prvega paketa ukrepov v boju proti gospodarskim posledicam koronavirusa predlaga tudi ukrepe za kmetijsko področje.

Predsednik vlade Janez Janša je ustavne pravnike vprašal, kje vidijo rešitev, da bi v trenutnih razmerah, ko se država sooča s koronavirusom, skrajšali čas od sprejetja interventnih zakonov v državnem zboru do njihove razglasitve. Trenutni najkrajši možni čas je namreč osem dni. To po navedbah premierja v času spopadanja s koronavirusom ne glede na možno soglasje oz. večino v državnem zboru preprečuje hitro intervencijo preko zakona. To roke je mogoče skrajšati, je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal nekdanji ustavni sodnik dr. Mitja Deisinger.

Medtem ko v zadnjih dneh prihajajo novice, da zaradi pojava koronavirusa tudi v ZDA vlada panika in prekomirno kopičenje zalog v gospodinjstvih, kar prispeva k velikim težavam tamkajšnjega trgovinskega oziroma oskrbovalnega sistema, pa na KGZS pozivajo vse kmetije, da svojo ponudbo pridelkov in predelanih izdelkov iz njih, predstavijo na posebni spletni strani Kupujmo domače www.kupujmodomace.si. Več v rubriki!

Vlada je sprejela dva dokumenta z namenom zagotovitve oskrbe s hrano za prebivalce Republike Slovenije zaradi posledic epidemije koronavirusa , in sicer: predlog Zakona o interventnih ukrepih na trgu kmetijskih pridelkov, živil, živali in gozdno lesnih sortimentov ter Sklep za povečanje blagovnih rezerv.

Ukrepi za zajezitev širjenja coronavirusa so pripeljali do viškov mleka, ki jih ni mogoče izvoziti v Italijo. V oddaji smo poročali o sklenjenem dogovoru za predelavo v domačih mlekarnah. Vlada je sprejela tudi interventni zakon na področju kmetijstva in gozdarstva ter ukrep povečanja blagovnih rezerv.

Aktualni komentar o dogajanju v naši družbi.

Medtem ko je druga polovica Slovenije smučala v severni Italiji in so doma zadrževali dih, kdaj bodo v ambulante začeli kapljati s koronavirusom okuženi smučarji prvega počitniškega tedna, se je mimogrede sestavila nova, 3. Janševa vlada. Zunanji opazovalci so bili še minuli vikend skeptični, a bolje poučeni so vedeli, da so stvari bolj ali manj dogovorjene, vse drugo pa je stvar tehnične izvedbe in umetniškega vtisa. No, potem ko je Marjan Šarec v kamere resignirano priznal, da iz njegovih obetov “ne bo nič” in se seli v opozicijo, so upanje na predčasne volitve izgubili tudi zadnji optimisti.

Ponoči je v severnoameriški košarkarski ligi NBA potekal težko pričakovani obračun slovenskih zvezdnikov. Miami Heat Gorana Dragića je gostil Dallas Mavericks Luke Dončića. S 126:118 so na Dončićev 21. rojstni dan slavili domači. Dragić je dosegel 16 točk, pet podaj in štiri skoke, slavljenec Dončić pa 23 točk, deset podaj in štiri skoke. Na tekmi je vladalo posebno vzdušje, saj je zaradi srečanja slovenskih košarkarjev v obeh moštvih dvoboj obiskalo okoli 2000 slovenskih navijačev. Tako kot lani, ko je v dvoboju slovenskih košarkarjev v Miamiju prav tako slavil Dragić in Miami, je bilo tudi tokrat boljše domače moštvo. Odločilno prednost si je Miami priigral na začetku zadnje četrtine, ko je naredil niz 13:0. S tem si je zagotovil šele tretjo zmago na zadnjih desetih tekmah. Da je bila tekma nekaj posebnega, pa ne zaradi točk ampak zaradi tega, kar so Slovenci prinesli s seboj, pa je dejal sodelavec Jure Sešek, ki si je tekmo ogledal v dvorani. »Kadar se je slišalo kaj slovenskega, to je bilo v tem večeru zelo pogosto, smo Slovenci vstali, zapeli, navijali in ropotali, vriskali, vse tisto kar slovenski navijači premorejo je bilo tukaj,« je dejal Jure. Z navdušenjem so slovenski navijači sprejeli tudi prizore na velikem ekranu v dvorani na katerem je bilo mogoče videti lepote Slovenije. »Po sami tekmi sta nas pričakala Dončić in Dragić prišla pozdravit, se nam zahvalila, da je kar 2000 Slovencev in Slovencev prišlo tako daleč, da si je ogledalo tekmo,« je dejal Jure.

Nova vlada še sploh ni sestavljena pa je civilnodružbena Koalicija Brez strahu že napovedala protest. Naslovili so ga z besedami: Shod proti koaliciji sovraštva. Že prejšnji teden pa je zelo preroško današnje dogajanje napovedal moralni teolog Ivan Štuhec, ki nam je danes v pogovoru to ponovil

Predsednik republike Borut Pahor je državnemu zboru predlagal prvaka SDS Janeza Janšo za novega predsednika vlade. Stranke SDS, SMC, NSi in DeSUS so namreč že podpisale koalicijsko pogodbo, s čimer se, kot kaže, Janši obeta dovolj glasov za izvolitev. Izjava Pahorja in Janše.

Nove vlade pod vodstvom Janeza Janše ne čaka lahko delo. O tem so za Radio Ognjišče spregovorili profesorja Žiga Turk in Jernej Letnar Černič, nekdanji predsednik SLS in minister Janez Podobnik, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver, nekdanji minister Lovro Šturm in prvi župan Ljubljane v samostojni Sloveniji Jože Strgar.

»Mislim, da je bolje, da se formira vlada iz strank, ki so sedaj v parlamentu. Iz preprostega razloga: sodeč po razmerju sil, ki ga sam zaznavam na terenu, bi z volitvami spet dobili status quo.« Tako je predsednik državnega sveta Alojz Kovšca odgovoril na dilemo ali predčasne volitve ali koalicija.

Po približno polovici političnega procesa, ki sledi odstopu vlade in vodi bodisi do odločanja o novem mandatarju ali pa mimo tega neposredno na predčasne volitve, so želje in namere različnih akterjev bolj ali manj jasne. Na volitve se mudi Marjanu Šarcu, formalno morda še Dejanu Židanu in Luki Mescu, ne bi se jih branil tudi Matej Tonin, medtem ko je Janši bolj ali manj vseeno. Za vse ostale, vključno z večino poslancev strank zgoraj naštetih predsednikov, pa velja kot je iskreno povedal poslanec SAB Marko Bandelli: “Res je, da si vsi želijo novih volitev, a še bolj res je, si jih nihče ne želi.”

Predstavila se nam je štiričlanska družina Hočevar iz Venezuele. Zaradi nevzdržnih razmer, ki vladajo v tej južnoameriški državi, je zaprosila za repatriacijo v Slovenijo. Kaj so Andrés, Ámal, Daniela in Sofia pustili za sabo ter kakšno življenje pričakujejo v domovini svojih prednikov?

Potem ko je domače politično ozračje razburkal odstop premierja Marjana Šarca, zdaj vlada zatišje. Stranke bodo svoja stališča oblikovale na sejah organov. Nekatere so bolj naklonjene predčasnim volitvam, nekatere upajo, da je mogoče oblikovati alternativno vlado. O možnostih, ki so pred nami, smo med drugim vprašali urednika spletnega portala Domovina.je Roka Čakša.

Premier Marjan Šarec je danes odstopil s položaja. S temi poslanci in s to koalicijo pričakovanj ljudi ta hip ne morem izpolniti, lahko pa jih izpolnim po volitvah, je dejal v današnji izjavi za javnost in napovedal, da bo odstopno izjavo še danes poslal v DZ. Pozval je tudi k čimprejšnjim predčasnim volitvam.

Povabili smo predstavnike političnih strank SDS, LMŠ, NSi in DeSUS. Nas čaka rekonstrukcija vlade, je manjšinska vlada dovolj trdna, nas čakajo predčasne volitve in katere reforme bi morala izpeljati vlada, so vprašanja, ki smo si jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Vabilu sta se odzvala poslanca SDS in NSi Danijel Krivec in Jožef Horvat, stranki LMŠ in DeSUS nam sogovornika nista zagotovili. Politično dogajanje je komentiral tudi sodelavec Inštituta za politični menedžment Alem Maksuti.

22. januarja mineva 30 let od odhoda delegatov tedanje slovenske zveze komunistov z zadnjega, 14. kongresa ZKJ. Direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver je za Radio Ognjišče dejala, da so se za odhod odločili glede na razmere, ki so bile v Evropski in so za komuniste pomenile grožnjo obstoja in nadaljnjega vladanja.

Pritisk na premiera Marjana Šarca, da zahteva odstop državnega sekretarja Jerneja Štromajerja, se stopnjuje. Voščilo: »Srečen božič, umazane živali«, ni primerno za tako funkcijo, pa naj je želel zveneti kakorkoli. Da bo s tem žalil čustva vernikov in nevernikov, bi se moral zavedati ne glede na svojo mladost in zaletavost. Peticijo za njegov odstop je podpisalo že pet tisoč ljudi.

Prva novica je lahko slovo od generala Solejmanija, a za katoličane ima prednost praznik Gospodovega razglašenja, za pravoslavne pa »badnjak«, predvečer njihovega božiča. Nismo na pragu tretje svetovne vojne, ker so interesi vpletenih drugačni kot se zdi. Novi predsednik Hrvaške in nova vlada v sosednji Avstriji. To so teme, ki jih je tokrat komentiral Ernest Petrič v oddaji »Spoznanje več ...« Med domačimi temami pa manjšinska vlada, nova kohezijska ministrica iz uvoza in tridesetletni jubilej, ko smo Slovenci stopili na pot samostojnosti.

Priznam, ob smeri, v katero se razvija debata o ministrovanju Angelike Mlinar, mi je nelagodno. Nehote se spomnim na podobno usmeritev prevladujoče razprave, ko je slovensko vlado leta 2000 oblikoval pokojni Andrej Bajuk. Ob vsej gnojnici, ki jo je tedaj nanj kot »tujca« zlilo vse slovensko naprednjaštvo, zbledijo vsi do tujcev prijazni toni iz njihovih ust v poznejših letih. Aja, saj res, Bajuk je bil pač “domobranec”. V glavnem, ni ga bilo mogoče obravnavati kot čisto pravega človeka.Zanj so veljali drugačni standardi in v njihovem svetu takrat izražena ksenofobija tudi ni bila prava ksenofobija. Eden od razlogov za to je bil menda, da poznejši premier in finančni minister sploh ni bil reven kot cerkvena miš, kot bi se za pravega Slovenca spodobilo. Ob ministrski kandidaturi Angelike Mlinar se iz nekoliko drugačnih logov oglašajo enaki toni, češ, kaj nam je treba ministre iskati v tujini, za nameček pa je baje živela še v bogatem meščanskem stanju.Ne vem, morda je moje nelagodje ob tej miniponovitvi zgodovine sad moje naivnosti. Od malih nog boleham za »koroško boleznijo«, kar pomeni, da, podobno kot Stane Granda, ki se je že razpisal o isti temi, z navdušenjem hlastam za vsem, kar se pozitivnega dogaja med koroškimi Slovenci. V tem smislu sem seveda očaran ob misli, da bi skoraj sočasno, ko bo koroški Slovenec zasedel škofovski tron krške škofije, koroška Slovenka postala ministrica v slovenski vladi. Da gre za povrh še za visokoraslo blondinko, vsej zadevi vsaj v mojih očeh nič ne škodi.Kajpak se zavedam pasti. Najprej je iluzorno pričakovati, da stoletje življenja v različnih državah ni naredilo svojega. Desetletja obstoja v pogojih večino časa zaničevane manjšine so povzročila sorazmerno velik razkorak med pripadniki tistega, kar je bila nekoč skupna konservativna ali krščanskodemokratska usmeritev, v Sloveniji in na Koroškem.Toda zame je osnovni problem dosedanje politične kariere Angelike Mlinar v Sloveniji drugje. Kako je mogoče, da liberalka evropskega kova in nekdanja generalna sekretarka konservativnega Narodnega sveta koroških Slovencev pristane v eni od satelitskih strank vladajočega bloka brez lastnega jaza? Celo kot izpričana občudovalka Justina Trudeauja bi morala Mlinarjeva prepoznati razliko med evropsko liberalno stranko in psevdoliberalnim in psevdosredinskim političnim projektom za enkratno uporabo. Če tega ni bila zmožna, so njene domnevne politične kompetence bistveno precenjene. In gre v najboljšem primeru za manj tragično ponovitev zgodbe predvojnega liberalca Ljuba Sirca in njegove predsedniške kandidature za LDS iz leta 1992. Potem seveda tudi konec pri Mlinarjevi ne bo mogel bistveno drugačen kot pri žrtvi Nagodetovega procesa.Če je vladajoči blok nima morda v naslednji fazi namena postaviti za predsednico vlade (ampak sem precej prepričan, da so tisti, ki v vladajoči opciji odločajo o tem, kdo je lahko predsednik vlade, za takšno potezo dejansko preveč ksenofobni, predvsem pa jih je nagonsko preveč strah vsega, kar prihaja s »kapitalističnega zapada«), bo po sorazmerno kratkotrajni uporabi pač pristala na političnem smetišču ali, kar bo zanjo osebno veliko bolje, politično pa v isti kategoriji, na kakšni državni sinekuri. Njeno ime pa bo resda pri majhni skupini ljudi s političnim spominom vselej povezano z instantno strančico, na katero se je navezala in katere kratice verjetno kmalu ne bo več prav lahko razvozlati.Kajpak si sploh ne upam pomisliti na drugo možnost. Da so povezave političarke, ki je med koroškimi Slovenci nekakšna konservativka in v Evropi liberalka, s stebri vladajočega bloka dejansko globlje, kot je vidno na prvi pogled, in njen pristanek na političnem satelitu ni zgolj sad naključja ali naivnosti. Če je tako, je moja »koroška bolezen« res huda.Ampak trenutno me pač drži. Zato bi se mi zdelo pametneje, če bi se v vsebinski opoziciji manj ukvarjali s »tujstvom« koroške Slovenke Angelike Mlinar, bolj pa s spraševanjem, zakaj je z evropskega političnega »trga« niso raje pobrali oni.

»Privatizacija«, ena najbolj osovraženih besed, kar jih lahko zasliši uho pravega socialista. Takoj ga spravi k otorinolaringologu.Gre namreč za postopek, pri katerem podjetje, ki je naše, beri v rokah vladajoči eliti naklonjenih prvoborcev, preide k lastniku, ki ga taista elita ne more nadzorovati ter mu ukazovati. Adijo čudaške pogodbe, ki denarce pretakajo v žepe pravih, zbogom rente zaslužnim. Ob čisto vsaki privatizaciji se zato zažene plaz črnogledih napovedi o zlobnežih, ki kupujejo našo srebrnino, zlata vendarle ni, izključno zato, da jo bodo nemudoma uničili.

Repatriacija Slovencev iz Venezuele se lahko začne, vlada je sprejela akcijski načrt. V oddaji tudi o drugem delu obiska ministra Česnika pri rojakih v Avstraliji ter o tem, da mladi odhajajo in prihajajo, o morebitnih rešitvah in izkušnjah tistih, ki že vrsto let živijo v tujini - predvajali smo nekaj posnetkov z letošnjega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Habemus Papam ali če to preoblikujemo v slovenske razmere, imamo reformo. Več kot leto dni je Šarčeva vlada porabila za pripravo davčne reforme. Sicer tako skromne, da bi bilo spremembam spodobneje reči popravki, ampak v sili zlodej še muhe žre, zato se bomo pač razveselili celo drobtinic.

Kdo nam torej vlada? Moti se Šarec in motijo se tisti, ki mislijo, da vlada on. O tem nam je spregovoril današnji komentator.

Vsaka oblast je danes bolj ko ne odvisna od dostopa, ki ga ima do medijev. Prav vidimo in čutimo, kako sedanja vlada lahko dela ali pa ne dela (kakor vam je ljubše) dobesedno karkoli hoče.