Pogovor o

VEČ ...|13. 2. 2019
O problematiki uvoženega mesa in pomenu sledljivosti, ter previdnosti pri nakupu

Govorila sta direktor Uprave za varno hrano Janez Posedi in predsednik uprave Celjskih mesnin Izidor Krivec.

O problematiki uvoženega mesa in pomenu sledljivosti, ter previdnosti pri nakupu

Govorila sta direktor Uprave za varno hrano Janez Posedi in predsednik uprave Celjskih mesnin Izidor Krivec.

hranapolitikamesouvoz

Pogovor o

O problematiki uvoženega mesa in pomenu sledljivosti, ter previdnosti pri nakupu
Govorila sta direktor Uprave za varno hrano Janez Posedi in predsednik uprave Celjskih mesnin Izidor Krivec.
VEČ ...|13. 2. 2019
O problematiki uvoženega mesa in pomenu sledljivosti, ter previdnosti pri nakupu
Govorila sta direktor Uprave za varno hrano Janez Posedi in predsednik uprave Celjskih mesnin Izidor Krivec.

Tanja Dominko

hranapolitikamesouvoz

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|6. 2. 2019
Hrana iz sheme Izbrana kakovost Slovenija naj ima prednost

Delovna skupina za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije je na torkovem sestanku pozvala k javni objavi uvoznikov spornega poljskega govejega mesa. Zadružniki zahtevajo tudi takojšnjo spremembo zakonodaje, ki ureja javna naročila, kjer bi namesto najnižje cene imela prednost kakovost in sodelovanje v shemi izbrana kakovost Slovenija. V sporočilu za javnost, po sestanku omenjene komisije so zapisali, da že dalj časa opozarjajo na uvoz cenejšega govejega mesa iz tujine, ki največkrat pristane v javnih zavodih. Slovenske kmetijske zadruge, ki odkupujejo govedo izključno od slovenskih rejcev, in v večini meso označeno s shemo izbrana kakovost Slovenija, zaradi kriterija najnižje cene, pogosto niso cenovno zanimive za javne zavode, kljub temu, da lahko javni zavodi določen sklop živil nabavijo izven javnega naročila. Tako se v javnih zavodih bolni, ostareli, otroci, šolarji prehranjujejo s cenovno najugodnejšo hrano, ki je lahko vprašljiva glede kakovosti, še opozarjajo v Delovni skupini za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije in predlagajo, da se zakonodaja, ki ureja javno naročanje popravi tako, da bo prednost imela kakovost in ne cena, ali pa se oskrba s hrano v celoti izloči iz sistema javnega naročanja.

Hrana iz sheme Izbrana kakovost Slovenija naj ima prednost

Delovna skupina za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije je na torkovem sestanku pozvala k javni objavi uvoznikov spornega poljskega govejega mesa. Zadružniki zahtevajo tudi takojšnjo spremembo zakonodaje, ki ureja javna naročila, kjer bi namesto najnižje cene imela prednost kakovost in sodelovanje v shemi izbrana kakovost Slovenija. V sporočilu za javnost, po sestanku omenjene komisije so zapisali, da že dalj časa opozarjajo na uvoz cenejšega govejega mesa iz tujine, ki največkrat pristane v javnih zavodih. Slovenske kmetijske zadruge, ki odkupujejo govedo izključno od slovenskih rejcev, in v večini meso označeno s shemo izbrana kakovost Slovenija, zaradi kriterija najnižje cene, pogosto niso cenovno zanimive za javne zavode, kljub temu, da lahko javni zavodi določen sklop živil nabavijo izven javnega naročila. Tako se v javnih zavodih bolni, ostareli, otroci, šolarji prehranjujejo s cenovno najugodnejšo hrano, ki je lahko vprašljiva glede kakovosti, še opozarjajo v Delovni skupini za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije in predlagajo, da se zakonodaja, ki ureja javno naročanje popravi tako, da bo prednost imela kakovost in ne cena, ali pa se oskrba s hrano v celoti izloči iz sistema javnega naročanja.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Hrana iz sheme Izbrana kakovost Slovenija naj ima prednost
Delovna skupina za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije je na torkovem sestanku pozvala k javni objavi uvoznikov spornega poljskega govejega mesa. Zadružniki zahtevajo tudi takojšnjo spremembo zakonodaje, ki ureja javna naročila, kjer bi namesto najnižje cene imela prednost kakovost in sodelovanje v shemi izbrana kakovost Slovenija. V sporočilu za javnost, po sestanku omenjene komisije so zapisali, da že dalj časa opozarjajo na uvoz cenejšega govejega mesa iz tujine, ki največkrat pristane v javnih zavodih. Slovenske kmetijske zadruge, ki odkupujejo govedo izključno od slovenskih rejcev, in v večini meso označeno s shemo izbrana kakovost Slovenija, zaradi kriterija najnižje cene, pogosto niso cenovno zanimive za javne zavode, kljub temu, da lahko javni zavodi določen sklop živil nabavijo izven javnega naročila. Tako se v javnih zavodih bolni, ostareli, otroci, šolarji prehranjujejo s cenovno najugodnejšo hrano, ki je lahko vprašljiva glede kakovosti, še opozarjajo v Delovni skupini za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije in predlagajo, da se zakonodaja, ki ureja javno naročanje popravi tako, da bo prednost imela kakovost in ne cena, ali pa se oskrba s hrano v celoti izloči iz sistema javnega naročanja.
VEČ ...|6. 2. 2019
Hrana iz sheme Izbrana kakovost Slovenija naj ima prednost
Delovna skupina za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije je na torkovem sestanku pozvala k javni objavi uvoznikov spornega poljskega govejega mesa. Zadružniki zahtevajo tudi takojšnjo spremembo zakonodaje, ki ureja javna naročila, kjer bi namesto najnižje cene imela prednost kakovost in sodelovanje v shemi izbrana kakovost Slovenija. V sporočilu za javnost, po sestanku omenjene komisije so zapisali, da že dalj časa opozarjajo na uvoz cenejšega govejega mesa iz tujine, ki največkrat pristane v javnih zavodih. Slovenske kmetijske zadruge, ki odkupujejo govedo izključno od slovenskih rejcev, in v večini meso označeno s shemo izbrana kakovost Slovenija, zaradi kriterija najnižje cene, pogosto niso cenovno zanimive za javne zavode, kljub temu, da lahko javni zavodi določen sklop živil nabavijo izven javnega naročila. Tako se v javnih zavodih bolni, ostareli, otroci, šolarji prehranjujejo s cenovno najugodnejšo hrano, ki je lahko vprašljiva glede kakovosti, še opozarjajo v Delovni skupini za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije in predlagajo, da se zakonodaja, ki ureja javno naročanje popravi tako, da bo prednost imela kakovost in ne cena, ali pa se oskrba s hrano v celoti izloči iz sistema javnega naročanja.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|25. 3. 2018
Zakaj trgovci pred veliko nočjo uvažajo meso drobnice iz tujine?

Marjana Cvirn, urednica revije Drobnica je bila naša gostja v oddaji, z njo pa smo se pogovarjali o težavah rejcev drobnice zaradi dampinškega uvoza mesa iz tujine. V oddaji je Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana predstavil še pozne hibride koruze in nekaj alternativ, če koruze zaradi kolobarja ne moremo sejati.

Zakaj trgovci pred veliko nočjo uvažajo meso drobnice iz tujine?

Marjana Cvirn, urednica revije Drobnica je bila naša gostja v oddaji, z njo pa smo se pogovarjali o težavah rejcev drobnice zaradi dampinškega uvoza mesa iz tujine. V oddaji je Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana predstavil še pozne hibride koruze in nekaj alternativ, če koruze zaradi kolobarja ne moremo sejati.

drobnicamarjana cvirnrejci drobniceuvozmeso

Kmetijska oddaja

Zakaj trgovci pred veliko nočjo uvažajo meso drobnice iz tujine?
Marjana Cvirn, urednica revije Drobnica je bila naša gostja v oddaji, z njo pa smo se pogovarjali o težavah rejcev drobnice zaradi dampinškega uvoza mesa iz tujine. V oddaji je Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana predstavil še pozne hibride koruze in nekaj alternativ, če koruze zaradi kolobarja ne moremo sejati.
VEČ ...|25. 3. 2018
Zakaj trgovci pred veliko nočjo uvažajo meso drobnice iz tujine?
Marjana Cvirn, urednica revije Drobnica je bila naša gostja v oddaji, z njo pa smo se pogovarjali o težavah rejcev drobnice zaradi dampinškega uvoza mesa iz tujine. V oddaji je Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana predstavil še pozne hibride koruze in nekaj alternativ, če koruze zaradi kolobarja ne moremo sejati.

Robert Božič

drobnicamarjana cvirnrejci drobniceuvozmeso

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|12. 3. 2019
O sektah in kultu

Tokratna tema je odprla vpšranja o cerkvenih verskih skupnostih, kultih in sektah. Zakaj je slednjih na tisoče po svetu in kako pravzaprav nastanejo? Kakšna je njihova zgodovina znotraj krščanstva in kakšne kulte goji današnji človek? Z nami bil jezuit p. Damjan Ristić.

O sektah in kultu

Tokratna tema je odprla vpšranja o cerkvenih verskih skupnostih, kultih in sektah. Zakaj je slednjih na tisoče po svetu in kako pravzaprav nastanejo? Kakšna je njihova zgodovina znotraj krščanstva in kakšne kulte goji današnji človek? Z nami bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnostizobraževanjesektakult

Naš gost

VEČ ...|6. 4. 2019
Jurij Souček 90 letnik

5. aprila je praznoval 90. rojstni dan dramski igralec Jurij Souček. Ob tej priložnosti smo z njim posneli pogovor in ga povprašali o njegovem življenju. Kaj ga veseli, katere so njegove male radosti, s katerimi igralci in režiserji je rad sodeloval, katerih vlog se še posebej spominja? Kot vedno, nam je odgovarjal na svoj, humoren način z veliko zgodbami in anekdotami. Razkril nam je marsikatero skrito podrobnost iz življenja igralca in teh se je v devetih desetletjih življenja nabralo veliko.

Jurij Souček 90 letnik

5. aprila je praznoval 90. rojstni dan dramski igralec Jurij Souček. Ob tej priložnosti smo z njim posneli pogovor in ga povprašali o njegovem življenju. Kaj ga veseli, katere so njegove male radosti, s katerimi igralci in režiserji je rad sodeloval, katerih vlog se še posebej spominja? Kot vedno, nam je odgovarjal na svoj, humoren način z veliko zgodbami in anekdotami. Razkril nam je marsikatero skrito podrobnost iz življenja igralca in teh se je v devetih desetletjih življenja nabralo veliko.

Jože Bartolj

Jurij Souček

Duhovna misel

VEČ ...|18. 4. 2019
Tabernakelj. Najsvetejše.

VELIKI ČETRTEK, dan Gospodove zadnje večerje

Tabernakelj. Najsvetejše.

VELIKI ČETRTEK, dan Gospodove zadnje večerje

Gregor Čušin

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|18. 4. 2019
Liturgika in pomen svetega tridnevja

Kdaj se začne veliki teden, kaj je sveto tridnevje, katere pesmi so primerne v postnem času, ob kateri uri naj bi se začela vigilija in kako je z datumom velike noči? Odgovore na ta in še druga vprašanja v povezi z liturgijo središča bogoslužnega leta smo iskali v Svetovalnici na veliki četrtek. Naša gostja je bila asistentka pri Katedri za liturgiko Teološke fakultete v Ljubljani Cecilija Oblonšek.

Liturgika in pomen svetega tridnevja

Kdaj se začne veliki teden, kaj je sveto tridnevje, katere pesmi so primerne v postnem času, ob kateri uri naj bi se začela vigilija in kako je z datumom velike noči? Odgovore na ta in še druga vprašanja v povezi z liturgijo središča bogoslužnega leta smo iskali v Svetovalnici na veliki četrtek. Naša gostja je bila asistentka pri Katedri za liturgiko Teološke fakultete v Ljubljani Cecilija Oblonšek.

Blaž Lesnik

liturgijatridnevjevelika nočduhovnost

Pogovor o

VEČ ...|17. 4. 2019
Pastoralno spremljanje družin z majhnimi otroki.

Slovenska škofovska konferenca je posvetila tekoče pastoralno leto spremljanju družin z majhnimi otroki. V pastorali je namreč posebej opazna vrzel v odnosu med župnijo in družinami od časa, ko otroci prejmejo zakrament sv. krsta, do prvega razreda verouka.

Pastoralno spremljanje družin z majhnimi otroki.

Slovenska škofovska konferenca je posvetila tekoče pastoralno leto spremljanju družin z majhnimi otroki. V pastorali je namreč posebej opazna vrzel v odnosu med župnijo in družinami od časa, ko otroci prejmejo zakrament sv. krsta, do prvega razreda verouka.

Petra Stopar

pogovorduhovnostmladiodnosiotroci

Via positiva

VEČ ...|18. 4. 2019
Vzorno sodelovanje širše skupnosti

Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.

Vzorno sodelovanje širše skupnosti

Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.

Nataša Ličen

družbakulturaodnosipogovorvzgojaizobraževanje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|18. 4. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 4. 2019
Dr. Henrik Neubauer 90 let - Razstava Gradovi na slovenskem - Odzivi na požar v katedrali Notre Dame

Starosta slovenskega baleta dr. Henrik Neubauer je včeraj praznoval 90 let.Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava Mogočni varuhi preteklosti - gradovi na Slovenskem.Novice po požaru katedrale Notre Dame v Parizu, oglasil se je papež, v Franciji so zvonili zvonovi vseh cerkva.

Dr. Henrik Neubauer 90 let - Razstava Gradovi na slovenskem - Odzivi na požar v katedrali Notre Dame

Starosta slovenskega baleta dr. Henrik Neubauer je včeraj praznoval 90 let.Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava Mogočni varuhi preteklosti - gradovi na Slovenskem.Novice po požaru katedrale Notre Dame v Parizu, oglasil se je papež, v Franciji so zvonili zvonovi vseh cerkva.

Jože Bartolj

Henrik Neubauer

Komentar Družina

VEČ ...|18. 4. 2019
Vilice pa kar obdržite

Kako praznujemo praznike v 21. stoletju ter ali smo zmožni pri praznovanju pogledati dlje od polnih krožnikov in kozarce? O tem je v svojem komentarju za časopis Družina razmišljala sestra Emanuela Žerdin.

Vilice pa kar obdržite

Kako praznujemo praznike v 21. stoletju ter ali smo zmožni pri praznovanju pogledati dlje od polnih krožnikov in kozarce? O tem je v svojem komentarju za časopis Družina razmišljala sestra Emanuela Žerdin.

S. Emanuela Žerdin

praznovanjedružbakomentar

Spominjamo se

VEČ ...|18. 4. 2019
Spominjamo se dne 18. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 18. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup