100 let Ameriških Brezij in 30 let Slovenskega katoliškega centra so praznovali naši rojaki v Lemontu pri Chicagu. Spomnili so se tudi 80. obletnice konca druge svetovne vojne, ki je za mnoge pomenila začetek begunske poti. V vseh težkih preizkušnjah so naši rojaki tolažbo, milosti in blagoslov prejemali pri Mariji Pomagaj. Njen dom v ZDA je v Lemontu. Tam že 75 let deluje dom duhovnih vaj, kamor so radi prihajali rojaki iz vseh koncev ZDA in Kanade. Na včerajšnjo misijonsko nedeljo se je na praznovanju zbralo več kot 400 rojakov. Slovesno somaševanje v cerkvi Marije Pomagaj je vodil škof za Slovence po svetu Anton Jamnik, ki je starejšim, mladim in otrokom, prav teh je bilo res veliko, polagal na srce, naj si iskreno prizadevajo, da ohranjajo in na nov način živijo vero, ki jim je bila podarjena preko staršev, duhovnikov in prijateljev. Ob tem je še kako pomembna skrb za jezik, kulturo in hvaležnost za korenine, iz katerih rastejo. Generalna konzulka naše države v Clevelandu Suzana Češarek je frančiškanu p. Metodu Ogorevcu, ki že 24 let skrbi za slovensko skupnost v Lemontu, izročila posebno priznanje USZS frančiškanski skupnosti ob 100-letnici Ameriških Brezij za vse njihovo požrtvovalno in državotvorno delovanje. Priznanje je prejel tudi Slovenski katoliški center.

Osrednje srečanje rojakov z vsega sveta letos v obeh Goricah. Prireditev Dobrodošli doma 2025, na kateri pričakujejo več kot 200 nastopajočih, med njimi Ansambel Saša Avsenika in več kot 1500 udeležencev s petih kontinentov sveta, bo potekala kar dvanajst dni in jo gosti Evropska prestolnica kulture EPK GO! 2025. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je za naš radio poudarila, da urad želi mednarodno javnost opozoriti na čezmejnost slovenskega kulturnega prostora. Na Dobrodošli doma 2025 bodo tudi podpisali listino o ustanovitvi zamejske kulturne koordinacije.

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je tudi letos razpisal nagradni natečaj za raziskovalce, ki jih zanimajo zamejske in izseljenske tematike. Z natečajem želijo tudi krepiti zavest o pomembnosti teh tematik za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na natečaj - tokratni je že triindvajseti - se lahko prijavite vsi, ki ste letos oz. še boste do 31. decembra uspešno zagovarjali svoje doktorske, magistrske in diplomske naloge na katerikoli univerzi v Sloveniji ali po svetu in so napisane v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali španščini. Urad bo dela sprejemal do vključno 7. februarja, rezultati natečaja bodo znani do konca meseca maja. Najboljša tri dela s posameznega področja bodo prejela denarne nagrade v višini 800, 600 in 400 evrov. Celotno besedilo nagradnega natečaja je na spletni strani USZS.

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu USZS je nagradil najboljša doktorska, magistrska in diplomska dela s področja zamejstva in izseljenstva. Slovesnost je potekala danes v dvorani državnega sveta v Ljubljani. Zbrane sta nagovorila podpredsednik sveta Matjaž Švagan in minister Matej Arčon. Slednji je za naš radio izrazil veliko zadovoljstvo … Na dosedanjih dvaindvajset nagradnih natečajev je prispelo blizu 400 nalog. Prispela dela na tokratni natečaj je ocenjevala strokovna komisija pod vodstvom Helene Janežič. Nagrade so prejeli: Tanya Jones, Neža Hlebanja, David Hazemali, Marco Dorigo, Ester Gomisel in Danijel Fabi Pahor.

V Ljubljani je včeraj potekalo XIX. zasedanje mešane komisije za spremljanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske v Sloveniji. Sejo sta vodila minister Matej Arčon in ministrski komisar Ferenc Kalmár. Kot so sporočili iz USZS, je v osrednjem delu komisija pregledala in ocenila, kako se uresničujejo določila sporazuma ter uskladila in oblikovala nova priporočila in predloge za izboljšanje položaja obeh narodnih skupnosti. Slovenska stran je izpostavila potrebo po ustreznem upravljanju cestnih povezav v Porabju, zavzela se je za zagotovitev študija slovenskega narodnostnega programa za vzgojiteljice, izpostavila potrebo po posebni skrbi in večji finančni podpori Radiu Monošter, si prizadevala za zagotovitev sredstev za zaposlitev referenta za turizem in mladinske zadeve, zavzela se je tudi za povečanje sredstev za Državno slovensko samoupravo in Zvezo Slovencev na Madžarskem in se strinjala z nadaljevanjem vladnih gospodarskih razvojnih programov v Porabju in Pomurju.

V Parizu bo jutri otvoritvena slovesnost letošnjih olimpijskih iger. Teh se veselijo tudi naši rojaki, ki živijo v Franciji in v njenem glavnem mestu. Tako Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravlja Slovenski večer. Tako je o tem na letošnjem Vseslovenskem srečanju v državnem zboru spregovoril minister Matej Arčon: »Mladim moramo dati priložnost, da se izkažejo, zato Urad slovesnost za Slovence v Franciji ob Olimpijskih igrah v Parizu pripravlja skupaj z društvoma Mladi Pariz in Vtis.« Dogodek, ki bo v torek, 30. 7. 2024, potekal v olimpijski Slovenski hiši, bo namenjen Slovencem iz Francije in ostalim rojakom, ki se bodo ta dan mudili v francoski prestolnici. Sicer pa je minister Arčon na že omenjenem vseslovenskem srečanju podčrtal še: »Z jesenjo bo ob kmetijski in gospodarski zaživela tudi zamejska športna koordinacija. Zavedamo se, še posebej ko obiščemo klube v zamejstvu, da je šport včasih najkrajša in najboljša pot do mladega srca. Ter da so treningi in tekme priložnost, da se slovenska identiteta in jezik krepita – na najmanj dolgočasen način. Nenazadnje, če končno omenim najpomembnejšo temo teh dni  – h kvalifikaciji slovenske nogometne reprezentance na Euro je pripomogel tudi argentinski Slovenec Andrej Vombergar.« Glede slednjega morda še to: po eni sezoni v Združenih arabskih emiratih se vrača v Argentino. Znova bo oblekel dres San Lorenza, za katerega je že igral v sezoni 2022/23 in bil kar 11-krat natančen. Nekdanji član Olimpije in občasni slovenski reprezentant, zbral je tri nastope v državnem dresu, je podpisal pogodbo, ki velja do decembra 2025.

Za lažje spremljanje gledališke dejavnosti med koroškimi Slovenci je zaživel SloGled.at. V okviru Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani ga je predstavila podpredsednica Slovenske prosvetne zveze Julija Schellander-Obid [0:57]. Slišali ste še, kako v Babnem Polju ohranjajo spomin na izseljenca Franka Troho Rihtarjevega. Več nam je povedala njegova pranečakinja Alenka Veber, ki vodi zavod Rihtarjeva domačija [20:38]. V oddaji še nekaj novic, tudi o tem, da so Zadrugi Most, ki izdaja petnajstdnevnik Dom, na USZS letos namenili za 21-odstotkov manj sredstev kot lansko leto [38:28].  

Letos je osem raziskovalnih del o zamejstvu in izseljenstvu prejelo nagrado oziroma posebno priznanje Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zaključno slovesnost je potekala včeraj v dvorani Državnega sveta v Ljubljani. Prvo nagrado na področju izseljenstva je prejela Nadia Molek za doktorsko disertacijo o procesih vzpostavljanja identitete Slovencev v Argentini. Med drugim je podčrtala pomembno vlogo Cerkve. “Ko Slovenija še ni bila država, je imela vlogo slovenizirati kmete svoje prebivalstvo in to so nekako replicitiralo tudi migracijskih kontekstih. Rafaelova družba jih na začetku 20. stoletja bila zelo pomembna inštitucija, ki je imela na skrbi migrante v tujini. Meni je bilo to zelo zanimivo. Slediti torej pomen Cerkve, da so poslali tudi svoje župnike v tujino je bilo zelo pomembno.” K ohranjanju slovenstva je pripomoglo tudi prebiranje knjig Mohorjeve družbe. “Jaz sem študirala, kaj je Hladnik pisal v reviji Duhovno življenje in mi je bilo zelo, zelo zanimivo. Kar on je obiskoval vse Slovence, od tam sem tudi lahko izčrpala, da so bili povezani z drugimi Slovenci po Čilu, v Paragvaju, v Urugvaju, tudi v severni Ameriki, ZDA in v Kanadi in Franciji.