Utrip dneva dne 24. 10.

• Stekla uradna kampanja pred referendum o zakonu o pomoči pri asistiranem samomoru. Kdo vse bo sodeloval, bo znano prihodnji teden.
• Opozicija pri interpelaciji ministru Maljevcu: „Če ne znate in če ne zmorete, odidite!
• Trump napovedal umik ameriške podpore Izraelu, če si bo ta priključil Zahodni breg.
• ŠPORT: Nogometaši Celja na Irskem na drugi tekmi Konferenčne lige še do druge zmage.
• VREME: Danes bo še deloma sončno z občasno spremenljivo oblačnostjo. Podobno jutri, z najvišjimi dnevnimi temperaturami od 12 do 18 °C.
• Politolog Igor Lukšič o aktualnem političnem dogajanju.
• Voditelji Evropske unije brez dogovora o 140 milijard evrov težkem posojilu Ukrajini.
• Guterres ob 80. obletnici OZN: čas je, da stopimo skupaj.

Zadnji nastop Glasbene matice

Glasbena matica v Clevelandu je bila ustanovljena leta 1930 kot Samostojna Zarja, kot poganjek Socialistične Zarje, ki pa je bila ustanovljena leta 1916. Ta velika slovenska pevska skupina je leta 1940 uradno spremenila ime v Glasbena matica in imela sedež v Slovenskem narodnem domu na aveniji St. Clair. V tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja je bil ta pevski zbor, predvsem pod vodstvom Antona Schubla iz Metropolitanske opere in Ivana Zormana, glasbenega direktorja in organista župnije sv. Lovrenca v Clevelandu, znan po številnih opernih in slovenskih predstavah. Toda zlata leta so se spremenila v leta somraka, z upadanjem števila članov in obiskovalcev. Jutri, v soboto, 18. oktobra, popoldne, bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Clevelandu, še zadnji Hura. Glasbena matica bo imela svoj zadnji koncert v zgodovini.

Madžarski pisatelj Laszlo Krasznahorkai je dobitnik Nobelove nagrade za literaturo

V današnji oddaji o kulturi smo izpostavili tri novice: Madžarski avtor Laszlo Krasznahorkai je letošnji dobitnik Nobelove nagrade za literaturo. Skupnost muzejev Slovenije organizira akcijo muzejev in galerij pod naslovom Naprej v preteklost. Mesto Ptuj pa je uradno prejelo naziv najboljšega mesta kulturne dediščine v Evropi za leto 2026. 

V kakšnem stanju je danes Blejsko jezero in kako je bilo nekoč?

Posvetili smo se Blejskemu jezeru in njegovi kakovosti, ki jo spremljajo že pol stoletja. Ob jubileju je novo podobo dobila čolnarna ob jezeru, ki povezuje tradicijo, naravo in sodobno skrb za okolje. Naša gostja je bila direktorica Urada za stanje okolja dr. Nataša Sovič, ki je predstavila, kaj kažejo podatki in zakaj je dolgoročno spremljanje voda ključno za varovanje okolja. V uvodu pa je podpredsednik Gorske reševalne zveze Miha Primc opozoril na razmere v gorah s pogledom na tragično nesrečo pod Toscem.

105. obletnica koroškega plebicita

Jutri bo minilo 105 let od koroškega plebiscita, s katerim je bilo izgubljeno enajst odstotkov slovenskega ozemlja in precejšen del slovenskega naroda. Čeprav v zadnjih letih na uradnih prireditvah ob 10. oktobru v Celovcu in drugje po deželi sodelujejo tudi koroški Slovenci, ta dan še vedno obuja spomine na poveličevanje enojezičnosti Koroške in na politiko, ki vidi manjšino kot kamen spotike. Mlajša generacija znotraj narodne skupnosti skupaj s kulturnimi društvi pripravlja prireditev, na kateri bodo spomnili, da letos mineva 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki v 7. členu vsebuje pravice za slovensko, pa tudi druge narodne skupnosti v Avstriji. Te pravice še niti zdaj niso v celoti uresničene. Na to opozarja tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič in naglaša, da je dolžnost države Slovenije, da opozarja in zahteva, da se zapisano v pogodbi tudi dejansko uresničuje. Ne zaradi preteklosti, ampak zlasti zaradi prihodnosti Slovencev, ki živijo v Avstriji. Ob tem velja poudariti, da so se v zadnjih desetletjih zgodili tudi pozitivni premiki, ki so pomembni, a žal še vedno premalo, da bi lahko govorili o polni uresničitvi pravic slovenske manjšine, še navaja Marko Lotrič. Vse Slovence doma ter po svetu nagovarja: ohranjajmo jezik, kulturo in narodno zavest kot skupno vez, ki nas povezuje čez meje in čez čas. Bodimo solidarni s Slovenci zunaj meja in hkrati utrjujmo mostove s sosedi.

50 let Slovenske skupnosti

Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, bo ta konec tedna praznovala zlati jubilej. Stranka lipove vejice, kot ji tudi pravijo, si na krajevni, državni in meddržavni ravni ter z nastopi svojih predstavnikov v izvoljenih telesih prizadeva za spoštovanje narodnostnih pravic Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini, kot jih določajo italijanska ustava in državne ter deželne zaščitne norme, meddržavni sporazumi ter splošne konvencije. Skrbi tudi za vsestranski napredek slovenske narodnostne skupnosti, za sožitje med Slovenci in Italijani ter sodelovanje med Italijo in Slovenijo, za reševanje splošnih vprašanj na območju, kjer živi slovenska manjšina. Jutrišnje slovesnosti na devinskem gradu se bo udeležil tudi podpredsednik slovenske vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki bo stranki podelil priznanje in zahvalo Urada za vztrajno uveljavljanje slovenskega glasu v političnem prostoru ter za utrjevanje vezi z matično domovino.

Odprta prva zamejska pisarna olimpijskega komiteja

Na Opčinah pri Trstu so danes odprli prvo zamejsko regijsko pisarno Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez. Pisarna se nahaja v prostorih deželnega sedeža Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Odprtje predstavlja pomemben korak za slovensko skupnost v zamejstvu. Gre za nadaljevanje procesa, ki se je začel že decembra lani s podpisom ustanovne listine Zamejske športne koordinacije. Regijske pisarne bodo dobili še v Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem. To bo okrepilo sodelovanje med matično domovino in zamejskimi športniki. Odprtja na Opčinah se je udeležila državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki je v svojem govoru poudarila, da je takšno dejanje »res revolucija«. To ni le besedno, to je konkretno sporočilo zamejcem, da so del narodnega prostora na vseh ravneh in v vseh pogledih.

Slovenska vas na Okusih ob meji 2025

Na največjem kulinaričnem dogodku v Gorici Okusi ob meji se bo tudi predstavila Zveza slovenske katoliške prosvete z včlanjenimi društvi, in sicer v tako imenovani Slovenski vasi. Od jutri do nedelje bodo v velikem šotoru stojnice postavila društva iz Doberdoba, Štmavra in Števerjana. Vsako bo predstavilo najbolj pristne okuse svojega kraja – od kmečkega piva in briških vin do jedi iz divjačine ter drugih specialitet. Ob kulinarični ponudbi bo poskrbljeno tudi za spremljevalni program, in sicer bodo jutri na uradnem odprtju Slovenske vasi nastopili gojenci Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, v petek bo potekal pogovor o pomenu ohranjanja slovenskih navad, običajev in tradicij, raziskovanja lokalne gastronomske dediščine ter predajanja izkušenj, vrednot in življenjske modrosti mlajšim generacijam. Na štiridnevnem dogodku v Slovenski vasi bo sodelovalo več kot sto prostovoljcev. Zahtevne priprave, od dokumentacije do najrazličnejših načrtov, so se začele že pred poletjem. Za usklajeno organizacijo je skrbela posebna delovna skupina. Društva bodo z udeležbo okrepila svojo prepoznavnost in utrdila vezi med člani, ob tem pa pridobila dragoceno podporo za nadaljnje kulturno delovanje.