Zakladi naše dediščine

VEČ ...|13. 8. 2019
Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?

France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.

Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?

France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnostromarski turizem

Zakladi naše dediščine

Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?
France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.
VEČ ...|13. 8. 2019
Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?
France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnostromarski turizem

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 8. 2019
Simfonija stekla na gradu Podsreda - Biblična razstava na Ptuju - Dnevi evropske kulturne dediščine

Odprtje razstave steklenih mojstrovin na gradu Podsreda, predstavila se bosta Zvone Drobnič in Matjaž Bornšek.Razstava »Od puščave do mize« v dominikanskem samostanu na Ptuju.Med avgustom in oktobrom po vsej Evropi potekajo Dnevi evropske kulturne dediščine. Letos bo tema Umetnost in razvedrilo.

Simfonija stekla na gradu Podsreda - Biblična razstava na Ptuju - Dnevi evropske kulturne dediščine

Odprtje razstave steklenih mojstrovin na gradu Podsreda, predstavila se bosta Zvone Drobnič in Matjaž Bornšek.Razstava »Od puščave do mize« v dominikanskem samostanu na Ptuju.Med avgustom in oktobrom po vsej Evropi potekajo Dnevi evropske kulturne dediščine. Letos bo tema Umetnost in razvedrilo.

kultura

Kulturni utrinki

Simfonija stekla na gradu Podsreda - Biblična razstava na Ptuju - Dnevi evropske kulturne dediščine
Odprtje razstave steklenih mojstrovin na gradu Podsreda, predstavila se bosta Zvone Drobnič in Matjaž Bornšek.Razstava »Od puščave do mize« v dominikanskem samostanu na Ptuju.Med avgustom in oktobrom po vsej Evropi potekajo Dnevi evropske kulturne dediščine. Letos bo tema Umetnost in razvedrilo.
VEČ ...|13. 8. 2019
Simfonija stekla na gradu Podsreda - Biblična razstava na Ptuju - Dnevi evropske kulturne dediščine
Odprtje razstave steklenih mojstrovin na gradu Podsreda, predstavila se bosta Zvone Drobnič in Matjaž Bornšek.Razstava »Od puščave do mize« v dominikanskem samostanu na Ptuju.Med avgustom in oktobrom po vsej Evropi potekajo Dnevi evropske kulturne dediščine. Letos bo tema Umetnost in razvedrilo.

Jože Bartolj

kultura

Komentar Domovina.je

VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

infopolitikakomentardomovina

Komentar Domovina.je

Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.
VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar

infopolitikakomentardomovina

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 7. 2019
Mirko Bratuša, Milan Jesih in Nina Šenk novi člani SAZU v razredu za umetnosti

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bogatejša za devet izrednih članov. Alen Salihović je pred mikrofon povabil tri iz razreda za umetnosti. Ta bo imel sedaj dvajset članov. Na novo so bili v skupino sprejeti kipar Mirko Bratuša, pesnik Milan Jesih in skladateljica Nina Šenk.

Mirko Bratuša, Milan Jesih in Nina Šenk novi člani SAZU v razredu za umetnosti

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bogatejša za devet izrednih članov. Alen Salihović je pred mikrofon povabil tri iz razreda za umetnosti. Ta bo imel sedaj dvajset članov. Na novo so bili v skupino sprejeti kipar Mirko Bratuša, pesnik Milan Jesih in skladateljica Nina Šenk.

SAZUumetnost

Kulturni utrinki

Mirko Bratuša, Milan Jesih in Nina Šenk novi člani SAZU v razredu za umetnosti
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bogatejša za devet izrednih članov. Alen Salihović je pred mikrofon povabil tri iz razreda za umetnosti. Ta bo imel sedaj dvajset članov. Na novo so bili v skupino sprejeti kipar Mirko Bratuša, pesnik Milan Jesih in skladateljica Nina Šenk.
VEČ ...|23. 7. 2019
Mirko Bratuša, Milan Jesih in Nina Šenk novi člani SAZU v razredu za umetnosti
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bogatejša za devet izrednih članov. Alen Salihović je pred mikrofon povabil tri iz razreda za umetnosti. Ta bo imel sedaj dvajset članov. Na novo so bili v skupino sprejeti kipar Mirko Bratuša, pesnik Milan Jesih in skladateljica Nina Šenk.

Marjan Bunič

SAZUumetnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 7. 2019
Benediktinski samostan v Ankaranu pravi biser z zaščitenim parkom

Večkrat se izkaže, da v Sloveniji bolje poznamo tuje od domačega. Veste, da imamo v Ankaranu biser, benediktinski samostan z zaščitenim parkom več kot 1000 mediteranskih dreves, starih več sto let? Maruša Kokalj s hotela in resort Adria Ankaran je navdušila za obisk obmorskega kraja vzdolž naše obale.

Benediktinski samostan v Ankaranu pravi biser z zaščitenim parkom

Večkrat se izkaže, da v Sloveniji bolje poznamo tuje od domačega. Veste, da imamo v Ankaranu biser, benediktinski samostan z zaščitenim parkom več kot 1000 mediteranskih dreves, starih več sto let? Maruša Kokalj s hotela in resort Adria Ankaran je navdušila za obisk obmorskega kraja vzdolž naše obale.

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnostturizemnarava

Zakladi naše dediščine

Benediktinski samostan v Ankaranu pravi biser z zaščitenim parkom
Večkrat se izkaže, da v Sloveniji bolje poznamo tuje od domačega. Veste, da imamo v Ankaranu biser, benediktinski samostan z zaščitenim parkom več kot 1000 mediteranskih dreves, starih več sto let? Maruša Kokalj s hotela in resort Adria Ankaran je navdušila za obisk obmorskega kraja vzdolž naše obale.
VEČ ...|9. 7. 2019
Benediktinski samostan v Ankaranu pravi biser z zaščitenim parkom
Večkrat se izkaže, da v Sloveniji bolje poznamo tuje od domačega. Veste, da imamo v Ankaranu biser, benediktinski samostan z zaščitenim parkom več kot 1000 mediteranskih dreves, starih več sto let? Maruša Kokalj s hotela in resort Adria Ankaran je navdušila za obisk obmorskega kraja vzdolž naše obale.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnostturizemnarava

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|30. 6. 2019
Janez Flis

Duhovnik Janez Flis je bil naš prvi umetnostni zgodovinar. V knjigi Stavbinski slogi, ki je izšla 1885, je postavil temelje slovenskemu izrazoslovju v arhitekturni. Kot generalni vikar je bil vrsto let desna roka škofa Jegliča. Vodil je obnovo stolnice po ljubljanskem potresu. Jegliču je svetoval, naj škofijske gimnazije ne gradi predaleč od Ljubljane.

Janez Flis

Duhovnik Janez Flis je bil naš prvi umetnostni zgodovinar. V knjigi Stavbinski slogi, ki je izšla 1885, je postavil temelje slovenskemu izrazoslovju v arhitekturni. Kot generalni vikar je bil vrsto let desna roka škofa Jegliča. Vodil je obnovo stolnice po ljubljanskem potresu. Jegliču je svetoval, naj škofijske gimnazije ne gradi predaleč od Ljubljane.

duhovnostspomininfo

Graditelji slovenskega doma

Janez Flis
Duhovnik Janez Flis je bil naš prvi umetnostni zgodovinar. V knjigi Stavbinski slogi, ki je izšla 1885, je postavil temelje slovenskemu izrazoslovju v arhitekturni. Kot generalni vikar je bil vrsto let desna roka škofa Jegliča. Vodil je obnovo stolnice po ljubljanskem potresu. Jegliču je svetoval, naj škofijske gimnazije ne gradi predaleč od Ljubljane.
VEČ ...|30. 6. 2019
Janez Flis
Duhovnik Janez Flis je bil naš prvi umetnostni zgodovinar. V knjigi Stavbinski slogi, ki je izšla 1885, je postavil temelje slovenskemu izrazoslovju v arhitekturni. Kot generalni vikar je bil vrsto let desna roka škofa Jegliča. Vodil je obnovo stolnice po ljubljanskem potresu. Jegliču je svetoval, naj škofijske gimnazije ne gradi predaleč od Ljubljane.

Tone Gorjup

duhovnostspomininfo

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 6. 2019
Slovenija odprta za umetnost - Čipkarski dnevi v Železnikih - Koncert Marka Finka

Na turistični domačiji »Sinji vrh« poteka mednarodna likovna kolonija »Slovenija, odprta za umetnost«.V Železnikih so se začeli 57. čipkarski dnevi.Koncert basbaritonista Marka Finka bo v Slovenski Filharmoniji v četrtek, 4. julija, ob 20.30.

Slovenija odprta za umetnost - Čipkarski dnevi v Železnikih - Koncert Marka Finka

Na turistični domačiji »Sinji vrh« poteka mednarodna likovna kolonija »Slovenija, odprta za umetnost«.V Železnikih so se začeli 57. čipkarski dnevi.Koncert basbaritonista Marka Finka bo v Slovenski Filharmoniji v četrtek, 4. julija, ob 20.30.

Marko Fink

Kulturni utrinki

Slovenija odprta za umetnost - Čipkarski dnevi v Železnikih - Koncert Marka Finka
Na turistični domačiji »Sinji vrh« poteka mednarodna likovna kolonija »Slovenija, odprta za umetnost«.V Železnikih so se začeli 57. čipkarski dnevi.Koncert basbaritonista Marka Finka bo v Slovenski Filharmoniji v četrtek, 4. julija, ob 20.30.
VEČ ...|28. 6. 2019
Slovenija odprta za umetnost - Čipkarski dnevi v Železnikih - Koncert Marka Finka
Na turistični domačiji »Sinji vrh« poteka mednarodna likovna kolonija »Slovenija, odprta za umetnost«.V Železnikih so se začeli 57. čipkarski dnevi.Koncert basbaritonista Marka Finka bo v Slovenski Filharmoniji v četrtek, 4. julija, ob 20.30.

Jože Bartolj

Marko Fink

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 6. 2019
Akademik Kos: Odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je nedavno dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih. Akademik Janko Kos je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU.

Akademik Kos: Odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je nedavno dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih. Akademik Janko Kos je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU.

Informativni prispevki

Akademik Kos: Odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je nedavno dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih. Akademik Janko Kos je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU.
VEČ ...|26. 6. 2019
Akademik Kos: Odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je nedavno dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih. Akademik Janko Kos je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU.

Alen Salihović

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 6. 2019
Dobitnica Kresnika je Bronja Žakelj - Novi člani SAZU

Delovo nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta je prejela Bronja Žakelj za delo Belo se pere na devetdeset, ki je izšlo pri založbi Beletrina. Slovenska akademije znanosti in umetnosti je dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih.

Dobitnica Kresnika je Bronja Žakelj - Novi člani SAZU

Delovo nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta je prejela Bronja Žakelj za delo Belo se pere na devetdeset, ki je izšlo pri založbi Beletrina. Slovenska akademije znanosti in umetnosti je dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih.

Bronja Žakelj

Kulturni utrinki

Dobitnica Kresnika je Bronja Žakelj - Novi člani SAZU
Delovo nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta je prejela Bronja Žakelj za delo Belo se pere na devetdeset, ki je izšlo pri založbi Beletrina. Slovenska akademije znanosti in umetnosti je dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih.
VEČ ...|24. 6. 2019
Dobitnica Kresnika je Bronja Žakelj - Novi člani SAZU
Delovo nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta je prejela Bronja Žakelj za delo Belo se pere na devetdeset, ki je izšlo pri založbi Beletrina. Slovenska akademije znanosti in umetnosti je dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih.

Jože Bartolj

Bronja Žakelj

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 5. 2019
Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča

V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.

Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča

V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.

izročilokulturadediščinaumetnost

Zakladi naše dediščine

Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča
V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.
VEČ ...|28. 5. 2019
Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča
V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaumetnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 5. 2019
24. slovenski dnevi knjige - Majski salon ZDSLU - Slovenski impresionisti v Pragi

Do sobote zvečer pred Moderno galerijo v Ljubljani potekajo 24. slovenski dnevi knjige. V Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi je na ogled Majski salon Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.Na Praškem gradu bodo danes odprli razstavo Impresionizem od zore do mraka: Slovenska umetnost 1870-1930.

24. slovenski dnevi knjige - Majski salon ZDSLU - Slovenski impresionisti v Pragi

Do sobote zvečer pred Moderno galerijo v Ljubljani potekajo 24. slovenski dnevi knjige. V Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi je na ogled Majski salon Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.Na Praškem gradu bodo danes odprli razstavo Impresionizem od zore do mraka: Slovenska umetnost 1870-1930.

Kulturni utrinki

24. slovenski dnevi knjige - Majski salon ZDSLU - Slovenski impresionisti v Pragi
Do sobote zvečer pred Moderno galerijo v Ljubljani potekajo 24. slovenski dnevi knjige. V Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi je na ogled Majski salon Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.Na Praškem gradu bodo danes odprli razstavo Impresionizem od zore do mraka: Slovenska umetnost 1870-1930.
VEČ ...|16. 5. 2019
24. slovenski dnevi knjige - Majski salon ZDSLU - Slovenski impresionisti v Pragi
Do sobote zvečer pred Moderno galerijo v Ljubljani potekajo 24. slovenski dnevi knjige. V Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi je na ogled Majski salon Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.Na Praškem gradu bodo danes odprli razstavo Impresionizem od zore do mraka: Slovenska umetnost 1870-1930.

Jože Bartolj

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 5. 2019
Izola bo gostila mlade filmofile, Filmski teden Evrope, 500 let od smrti Leonarda da Vincija

V nedeljo bodo slovenski osnovnošolci v izolskem Art Kinu Odeon med tremi nominiranci izglasovali svojega prejemnika evropske nagrade mladega filmskega občinstva Evropske filmske akademije. Filmski teden Evrope bo med 4. majem in 13. junijem po Sloveniji ponudil brezplačne projekcije sodobnih evropskih filmov. Mineva 500 let od smrti renesančnega genija Leonarda da Vincija.

Izola bo gostila mlade filmofile, Filmski teden Evrope, 500 let od smrti Leonarda da Vincija

V nedeljo bodo slovenski osnovnošolci v izolskem Art Kinu Odeon med tremi nominiranci izglasovali svojega prejemnika evropske nagrade mladega filmskega občinstva Evropske filmske akademije. Filmski teden Evrope bo med 4. majem in 13. junijem po Sloveniji ponudil brezplačne projekcije sodobnih evropskih filmov. Mineva 500 let od smrti renesančnega genija Leonarda da Vincija.

filmmladislikarstvoumetnost

Kulturni utrinki

Izola bo gostila mlade filmofile, Filmski teden Evrope, 500 let od smrti Leonarda da Vincija
V nedeljo bodo slovenski osnovnošolci v izolskem Art Kinu Odeon med tremi nominiranci izglasovali svojega prejemnika evropske nagrade mladega filmskega občinstva Evropske filmske akademije. Filmski teden Evrope bo med 4. majem in 13. junijem po Sloveniji ponudil brezplačne projekcije sodobnih evropskih filmov. Mineva 500 let od smrti renesančnega genija Leonarda da Vincija.
VEČ ...|3. 5. 2019
Izola bo gostila mlade filmofile, Filmski teden Evrope, 500 let od smrti Leonarda da Vincija
V nedeljo bodo slovenski osnovnošolci v izolskem Art Kinu Odeon med tremi nominiranci izglasovali svojega prejemnika evropske nagrade mladega filmskega občinstva Evropske filmske akademije. Filmski teden Evrope bo med 4. majem in 13. junijem po Sloveniji ponudil brezplačne projekcije sodobnih evropskih filmov. Mineva 500 let od smrti renesančnega genija Leonarda da Vincija.

Marjan Bunič

filmmladislikarstvoumetnost

Sol in luč

VEČ ...|30. 4. 2019
Jože Ramovš: Odlika Elizabeth Lukas je življenjski realizem. V ospredje ne postavlja človeške šibkosti ampak rešitve.

Elizabeth Lukas, učenka slavnega Viktorja Frankla je kot klinična psihologinja s pretanjenim občutkom za človeka, opisala mnoge primere iz življenja. Spoznali smo jo že v prejšnji oddaji, tokrat bomo iz njene knjige Umetnost spoštovanja predstavili nekaj najzanimivejših odlomkov. Knjiga je izšla pri založbi Novi svet.

Jože Ramovš: Odlika Elizabeth Lukas je življenjski realizem. V ospredje ne postavlja človeške šibkosti ampak rešitve.

Elizabeth Lukas, učenka slavnega Viktorja Frankla je kot klinična psihologinja s pretanjenim občutkom za človeka, opisala mnoge primere iz življenja. Spoznali smo jo že v prejšnji oddaji, tokrat bomo iz njene knjige Umetnost spoštovanja predstavili nekaj najzanimivejših odlomkov. Knjiga je izšla pri založbi Novi svet.

družbaodnosi

Sol in luč

Jože Ramovš: Odlika Elizabeth Lukas je življenjski realizem. V ospredje ne postavlja človeške šibkosti ampak rešitve.
Elizabeth Lukas, učenka slavnega Viktorja Frankla je kot klinična psihologinja s pretanjenim občutkom za človeka, opisala mnoge primere iz življenja. Spoznali smo jo že v prejšnji oddaji, tokrat bomo iz njene knjige Umetnost spoštovanja predstavili nekaj najzanimivejših odlomkov. Knjiga je izšla pri založbi Novi svet.
VEČ ...|30. 4. 2019
Jože Ramovš: Odlika Elizabeth Lukas je življenjski realizem. V ospredje ne postavlja človeške šibkosti ampak rešitve.
Elizabeth Lukas, učenka slavnega Viktorja Frankla je kot klinična psihologinja s pretanjenim občutkom za človeka, opisala mnoge primere iz življenja. Spoznali smo jo že v prejšnji oddaji, tokrat bomo iz njene knjige Umetnost spoštovanja predstavili nekaj najzanimivejših odlomkov. Knjiga je izšla pri založbi Novi svet.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 4. 2019
Grajska kapela sv. Jurija

Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.

Grajska kapela sv. Jurija

Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnost

Zakladi naše dediščine

Grajska kapela sv. Jurija
Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.
VEČ ...|23. 4. 2019
Grajska kapela sv. Jurija
Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 4. 2019
Dnevi knjige v Mariboru - Razstava Hrvoja Marka Peruzovića v Ljubljani - Francoska katedrala Notre Dame pogorela

Z več dogodki se te dni v počastitev svetovnega dneva knjig začenja 22. literarni festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki bo sicer uradno potekal od 23. do 27. aprila.Drevi ob 19.h odprtje razstave hrvaškega slikarja Hrvoja Marka Peruzovića v galeriji Družina. Predstavlja se s sakralnim opusom. Več o razstavi pa umetnostna kritičarka Anamirija Stibilj Šajn.Po več urah boja z ognjem v pariški katedrali Notre Dame so gasilci zgodaj zjutraj sporočili, da je požar pod nadzorom.

Dnevi knjige v Mariboru - Razstava Hrvoja Marka Peruzovića v Ljubljani - Francoska katedrala Notre Dame pogorela

Z več dogodki se te dni v počastitev svetovnega dneva knjig začenja 22. literarni festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki bo sicer uradno potekal od 23. do 27. aprila.Drevi ob 19.h odprtje razstave hrvaškega slikarja Hrvoja Marka Peruzovića v galeriji Družina. Predstavlja se s sakralnim opusom. Več o razstavi pa umetnostna kritičarka Anamirija Stibilj Šajn.Po več urah boja z ognjem v pariški katedrali Notre Dame so gasilci zgodaj zjutraj sporočili, da je požar pod nadzorom.

Hrvoje Marko PeruzovićAnamarija Stibilj Šajn

Kulturni utrinki

Dnevi knjige v Mariboru - Razstava Hrvoja Marka Peruzovića v Ljubljani - Francoska katedrala Notre Dame pogorela
Z več dogodki se te dni v počastitev svetovnega dneva knjig začenja 22. literarni festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki bo sicer uradno potekal od 23. do 27. aprila.Drevi ob 19.h odprtje razstave hrvaškega slikarja Hrvoja Marka Peruzovića v galeriji Družina. Predstavlja se s sakralnim opusom. Več o razstavi pa umetnostna kritičarka Anamirija Stibilj Šajn.Po več urah boja z ognjem v pariški katedrali Notre Dame so gasilci zgodaj zjutraj sporočili, da je požar pod nadzorom.
VEČ ...|16. 4. 2019
Dnevi knjige v Mariboru - Razstava Hrvoja Marka Peruzovića v Ljubljani - Francoska katedrala Notre Dame pogorela
Z več dogodki se te dni v počastitev svetovnega dneva knjig začenja 22. literarni festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki bo sicer uradno potekal od 23. do 27. aprila.Drevi ob 19.h odprtje razstave hrvaškega slikarja Hrvoja Marka Peruzovića v galeriji Družina. Predstavlja se s sakralnim opusom. Več o razstavi pa umetnostna kritičarka Anamirija Stibilj Šajn.Po več urah boja z ognjem v pariški katedrali Notre Dame so gasilci zgodaj zjutraj sporočili, da je požar pod nadzorom.

Jože Bartolj

Hrvoje Marko PeruzovićAnamarija Stibilj Šajn

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 4. 2019
150 let Riharda Jakopiča - Razstava Alpska arhitektura - Arheološka izkopavanja Slovenj Gradec

Letos obeležujemo 150-letnico rojstva Riharda Jakopiča, ki se je rodil prav na današnji dan 1869 v Ljubljani. V Moderni galeriji bodo ob tem podelili nagrado in priznanja Riharda Jakopiča 2019 za likovno in vizualno umetnost.V Hišo arhitekture Maribor prihaja razstava Slovenska alpska arhitektura 2008-2018.V Slovenj Gradcu potekajo arheološka izkopavanja.

150 let Riharda Jakopiča - Razstava Alpska arhitektura - Arheološka izkopavanja Slovenj Gradec

Letos obeležujemo 150-letnico rojstva Riharda Jakopiča, ki se je rodil prav na današnji dan 1869 v Ljubljani. V Moderni galeriji bodo ob tem podelili nagrado in priznanja Riharda Jakopiča 2019 za likovno in vizualno umetnost.V Hišo arhitekture Maribor prihaja razstava Slovenska alpska arhitektura 2008-2018.V Slovenj Gradcu potekajo arheološka izkopavanja.

Rihard JakopičMilan Erič

Kulturni utrinki

150 let Riharda Jakopiča - Razstava Alpska arhitektura - Arheološka izkopavanja Slovenj Gradec
Letos obeležujemo 150-letnico rojstva Riharda Jakopiča, ki se je rodil prav na današnji dan 1869 v Ljubljani. V Moderni galeriji bodo ob tem podelili nagrado in priznanja Riharda Jakopiča 2019 za likovno in vizualno umetnost.V Hišo arhitekture Maribor prihaja razstava Slovenska alpska arhitektura 2008-2018.V Slovenj Gradcu potekajo arheološka izkopavanja.
VEČ ...|12. 4. 2019
150 let Riharda Jakopiča - Razstava Alpska arhitektura - Arheološka izkopavanja Slovenj Gradec
Letos obeležujemo 150-letnico rojstva Riharda Jakopiča, ki se je rodil prav na današnji dan 1869 v Ljubljani. V Moderni galeriji bodo ob tem podelili nagrado in priznanja Riharda Jakopiča 2019 za likovno in vizualno umetnost.V Hišo arhitekture Maribor prihaja razstava Slovenska alpska arhitektura 2008-2018.V Slovenj Gradcu potekajo arheološka izkopavanja.

Jože Bartolj

Rihard JakopičMilan Erič

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 4. 2019
Umetnost dviguje duha

Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.

Umetnost dviguje duha

Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnost

Zakladi naše dediščine

Umetnost dviguje duha
Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.
VEČ ...|9. 4. 2019
Umetnost dviguje duha
Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 4. 2019
Kulturni Bazar - Dogodka v sklopu Pasijonskih dni v Škofji Loki - Jaka Košr pesmi

V Cankarjevem domu poteka 11. Kulturni bazar, v ospredju katerega sta Sodobna umetnost ter Ustvarjalnost mladih.Fotografska razstava o Fotografskih pogledih na Škofjeloški pasijon in Pasijonski večer v Stari Loki.Pri Mohorjevi družbi Celovec je izšla knjiga pesmi z naslovom Oaza duše Jake Koširja.

Kulturni Bazar - Dogodka v sklopu Pasijonskih dni v Škofji Loki - Jaka Košr pesmi

V Cankarjevem domu poteka 11. Kulturni bazar, v ospredju katerega sta Sodobna umetnost ter Ustvarjalnost mladih.Fotografska razstava o Fotografskih pogledih na Škofjeloški pasijon in Pasijonski večer v Stari Loki.Pri Mohorjevi družbi Celovec je izšla knjiga pesmi z naslovom Oaza duše Jake Koširja.

Jaka Košir

Kulturni utrinki

Kulturni Bazar - Dogodka v sklopu Pasijonskih dni v Škofji Loki - Jaka Košr pesmi
V Cankarjevem domu poteka 11. Kulturni bazar, v ospredju katerega sta Sodobna umetnost ter Ustvarjalnost mladih.Fotografska razstava o Fotografskih pogledih na Škofjeloški pasijon in Pasijonski večer v Stari Loki.Pri Mohorjevi družbi Celovec je izšla knjiga pesmi z naslovom Oaza duše Jake Koširja.
VEČ ...|4. 4. 2019
Kulturni Bazar - Dogodka v sklopu Pasijonskih dni v Škofji Loki - Jaka Košr pesmi
V Cankarjevem domu poteka 11. Kulturni bazar, v ospredju katerega sta Sodobna umetnost ter Ustvarjalnost mladih.Fotografska razstava o Fotografskih pogledih na Škofjeloški pasijon in Pasijonski večer v Stari Loki.Pri Mohorjevi družbi Celovec je izšla knjiga pesmi z naslovom Oaza duše Jake Koširja.

Jože Bartolj

Jaka Košir

Od slike do besede

VEČ ...|2. 4. 2019
V deželi stripov

Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.

V deželi stripov

Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.

kulturaliteraturaumetnostrisankestripiotrocimladi

Od slike do besede

V deželi stripov
Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.
VEČ ...|2. 4. 2019
V deželi stripov
Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.

Mateja Subotičanec

kulturaliteraturaumetnostrisankestripiotrocimladi

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 3. 2019
Oblikovalec avtomobilov Robert Lešnik v MoMa - Jutri bo svetovni dan poezije - Dobili smo knjigo o gledališču Kamišibaj

Center za Kreativnost je gostil Roberta Lešnika, svetovno znanega oblikovalca avtomobilov Mercedes – Benz. Pesniška pobuda “Plačaj z verzom bo letos na svetovni dan poezije 21. marca že šestič zajela svet.Pesniškega branja v počastitev evropskih poetik in jezikov v RIMU se bo udeležila PESNICA BARBARA KORUN.Tradicionalna japonska umetnost kamišibaj gledališča je dobila prvi slovenski priročnik avtorice Jelene Sitar Cvetko.

Oblikovalec avtomobilov Robert Lešnik v MoMa - Jutri bo svetovni dan poezije - Dobili smo knjigo o gledališču Kamišibaj

Center za Kreativnost je gostil Roberta Lešnika, svetovno znanega oblikovalca avtomobilov Mercedes – Benz. Pesniška pobuda “Plačaj z verzom bo letos na svetovni dan poezije 21. marca že šestič zajela svet.Pesniškega branja v počastitev evropskih poetik in jezikov v RIMU se bo udeležila PESNICA BARBARA KORUN.Tradicionalna japonska umetnost kamišibaj gledališča je dobila prvi slovenski priročnik avtorice Jelene Sitar Cvetko.

Robert LešnikJelena Sitar Cvetkogledališče kamišibajsvetovni dan poezije

Kulturni utrinki

Oblikovalec avtomobilov Robert Lešnik v MoMa - Jutri bo svetovni dan poezije - Dobili smo knjigo o gledališču Kamišibaj
Center za Kreativnost je gostil Roberta Lešnika, svetovno znanega oblikovalca avtomobilov Mercedes – Benz. Pesniška pobuda “Plačaj z verzom bo letos na svetovni dan poezije 21. marca že šestič zajela svet.Pesniškega branja v počastitev evropskih poetik in jezikov v RIMU se bo udeležila PESNICA BARBARA KORUN.Tradicionalna japonska umetnost kamišibaj gledališča je dobila prvi slovenski priročnik avtorice Jelene Sitar Cvetko.
VEČ ...|20. 3. 2019
Oblikovalec avtomobilov Robert Lešnik v MoMa - Jutri bo svetovni dan poezije - Dobili smo knjigo o gledališču Kamišibaj
Center za Kreativnost je gostil Roberta Lešnika, svetovno znanega oblikovalca avtomobilov Mercedes – Benz. Pesniška pobuda “Plačaj z verzom bo letos na svetovni dan poezije 21. marca že šestič zajela svet.Pesniškega branja v počastitev evropskih poetik in jezikov v RIMU se bo udeležila PESNICA BARBARA KORUN.Tradicionalna japonska umetnost kamišibaj gledališča je dobila prvi slovenski priročnik avtorice Jelene Sitar Cvetko.

Jože Bartolj

Robert LešnikJelena Sitar Cvetkogledališče kamišibajsvetovni dan poezije

Svetovalnica

VEČ ...|11. 3. 2019
Vpliv glasbe na otroke

Glasbena vzgoja je najpomembnejši inštrument, saj ritem in harmonija dospeta do skrivnih delov duše.« Platonovim besedam smo sledili tudi v iskanju odgovorov na vprašnje, kakšen vpliv imata umetnost in glasba na otroke. Z nami sta bili magistrica psihologije Neja Samar Brenčič in profesorica razrednega pouka Katja Jarc.

Vpliv glasbe na otroke

Glasbena vzgoja je najpomembnejši inštrument, saj ritem in harmonija dospeta do skrivnih delov duše.« Platonovim besedam smo sledili tudi v iskanju odgovorov na vprašnje, kakšen vpliv imata umetnost in glasba na otroke. Z nami sta bili magistrica psihologije Neja Samar Brenčič in profesorica razrednega pouka Katja Jarc.

svetovanjepogovorglasbaotroci

Svetovalnica

Vpliv glasbe na otroke
Glasbena vzgoja je najpomembnejši inštrument, saj ritem in harmonija dospeta do skrivnih delov duše.« Platonovim besedam smo sledili tudi v iskanju odgovorov na vprašnje, kakšen vpliv imata umetnost in glasba na otroke. Z nami sta bili magistrica psihologije Neja Samar Brenčič in profesorica razrednega pouka Katja Jarc.
VEČ ...|11. 3. 2019
Vpliv glasbe na otroke
Glasbena vzgoja je najpomembnejši inštrument, saj ritem in harmonija dospeta do skrivnih delov duše.« Platonovim besedam smo sledili tudi v iskanju odgovorov na vprašnje, kakšen vpliv imata umetnost in glasba na otroke. Z nami sta bili magistrica psihologije Neja Samar Brenčič in profesorica razrednega pouka Katja Jarc.

Jure Sešek

svetovanjepogovorglasbaotroci

Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 3. 2019
Bienale Gibanica, gostovanje projekta SToP v Londonu

Z galerijsko uprizoritvijo TRAJANJE - MINEVANJE in video skico DSPS25 Andreje Rauch Podrzavnik ter podelitvijo nagrade Ksenije Hribar za življenjsko delo Sinji Ožbolt se je v Moderni galeriji začel 9. bienale slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica. Slovenski tolkalni projekt SToP bo imel na povabilo Londonskega harmonikarskega orkestra koncert v cerkvi Svetega Petra v centru Londona.

Bienale Gibanica, gostovanje projekta SToP v Londonu

Z galerijsko uprizoritvijo TRAJANJE - MINEVANJE in video skico DSPS25 Andreje Rauch Podrzavnik ter podelitvijo nagrade Ksenije Hribar za življenjsko delo Sinji Ožbolt se je v Moderni galeriji začel 9. bienale slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica. Slovenski tolkalni projekt SToP bo imel na povabilo Londonskega harmonikarskega orkestra koncert v cerkvi Svetega Petra v centru Londona.

glasbaples

Kulturni utrinki

Bienale Gibanica, gostovanje projekta SToP v Londonu
Z galerijsko uprizoritvijo TRAJANJE - MINEVANJE in video skico DSPS25 Andreje Rauch Podrzavnik ter podelitvijo nagrade Ksenije Hribar za življenjsko delo Sinji Ožbolt se je v Moderni galeriji začel 9. bienale slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica. Slovenski tolkalni projekt SToP bo imel na povabilo Londonskega harmonikarskega orkestra koncert v cerkvi Svetega Petra v centru Londona.
VEČ ...|1. 3. 2019
Bienale Gibanica, gostovanje projekta SToP v Londonu
Z galerijsko uprizoritvijo TRAJANJE - MINEVANJE in video skico DSPS25 Andreje Rauch Podrzavnik ter podelitvijo nagrade Ksenije Hribar za življenjsko delo Sinji Ožbolt se je v Moderni galeriji začel 9. bienale slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica. Slovenski tolkalni projekt SToP bo imel na povabilo Londonskega harmonikarskega orkestra koncert v cerkvi Svetega Petra v centru Londona.

Marjan Bunič

glasbaples

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 2. 2019
Povabilo na rszatavo Hommage Kregar v Zavod sv. Stanislava

Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja je v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled razstava sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Stanetu Kregarju. Na razstavi, ki jo je pripravil kurator dr. Andrej Doblehar, se predstavljajo Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj.

Povabilo na rszatavo Hommage Kregar v Zavod sv. Stanislava

Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja je v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled razstava sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Stanetu Kregarju. Na razstavi, ki jo je pripravil kurator dr. Andrej Doblehar, se predstavljajo Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj.

Andrej DobleharJože BartoljLojze ČemažarMarta Jakopič KunaverAndrej JemecMira Ličen KrmpotićMatej MetlikovičValentin OmanTomaž Izidor Perkop. Marko Ivan RupnikJošt Snoj

Kulturni utrinki

Povabilo na rszatavo Hommage Kregar v Zavod sv. Stanislava
Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja je v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled razstava sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Stanetu Kregarju. Na razstavi, ki jo je pripravil kurator dr. Andrej Doblehar, se predstavljajo Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj.
VEČ ...|14. 2. 2019
Povabilo na rszatavo Hommage Kregar v Zavod sv. Stanislava
Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja je v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled razstava sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Stanetu Kregarju. Na razstavi, ki jo je pripravil kurator dr. Andrej Doblehar, se predstavljajo Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj.

Jože Bartolj

Andrej DobleharJože BartoljLojze ČemažarMarta Jakopič KunaverAndrej JemecMira Ličen KrmpotićMatej MetlikovičValentin OmanTomaž Izidor Perkop. Marko Ivan RupnikJošt Snoj

Predstavitev šol

VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje

Predstavila se nam je Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje – šola za vse, ki ste radovedni, vedoželjni in ustvarjalni. Dijaki pridobivajo splošna in strokovna znanja, ki jih pogosto zelo uspešno pokažejo tudi na številnih tekmovanjih doma in v tujini. Šola je zagotovo mnogim mladim drugi dom, nihče ne ostane neopažen ali prezrt, vsak lahko pokaže svoje zmožnosti.

Predstavitev Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje

Predstavila se nam je Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje – šola za vse, ki ste radovedni, vedoželjni in ustvarjalni. Dijaki pridobivajo splošna in strokovna znanja, ki jih pogosto zelo uspešno pokažejo tudi na številnih tekmovanjih doma in v tujini. Šola je zagotovo mnogim mladim drugi dom, nihče ne ostane neopažen ali prezrt, vsak lahko pokaže svoje zmožnosti.

izobraževanjevzgojamladi

Predstavitev šol

Predstavitev Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
Predstavila se nam je Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje – šola za vse, ki ste radovedni, vedoželjni in ustvarjalni. Dijaki pridobivajo splošna in strokovna znanja, ki jih pogosto zelo uspešno pokažejo tudi na številnih tekmovanjih doma in v tujini. Šola je zagotovo mnogim mladim drugi dom, nihče ne ostane neopažen ali prezrt, vsak lahko pokaže svoje zmožnosti.
VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
Predstavila se nam je Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje – šola za vse, ki ste radovedni, vedoželjni in ustvarjalni. Dijaki pridobivajo splošna in strokovna znanja, ki jih pogosto zelo uspešno pokažejo tudi na številnih tekmovanjih doma in v tujini. Šola je zagotovo mnogim mladim drugi dom, nihče ne ostane neopažen ali prezrt, vsak lahko pokaže svoje zmožnosti.

Alen Salihović

izobraževanjevzgojamladi

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 2. 2019
V Novem mestu razstava Božidarja Jakca - Kekec ima 100 let - Razstava ponarejenih slik v Ljubljani

V razstavišču Jakčevega doma v Novem mestu je na ogled razstava Podoba in moč krajine, s katero obeležujejo 120-letnico rojstva slikarja in grafika Božidarja Jakca ter hkrati 30-letnico njegove smrti.Literarni junak Kekec šteje že dobrih sto let. Ob tem so v Kranjski Gori jubilej proslavili z domoznanskim večerom Kekec je star 100 let.Na ponaredke v umetnosti želi opozoriti razstava Muzeja policije iz Zagreba z naslovom Lepota lažnega sijaja, ki gostuje na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Na razstavi so predstavljeni ponaredki umetniških del tako priznanih hrvaških kot tujih umetnikov.

V Novem mestu razstava Božidarja Jakca - Kekec ima 100 let - Razstava ponarejenih slik v Ljubljani

V razstavišču Jakčevega doma v Novem mestu je na ogled razstava Podoba in moč krajine, s katero obeležujejo 120-letnico rojstva slikarja in grafika Božidarja Jakca ter hkrati 30-letnico njegove smrti.Literarni junak Kekec šteje že dobrih sto let. Ob tem so v Kranjski Gori jubilej proslavili z domoznanskim večerom Kekec je star 100 let.Na ponaredke v umetnosti želi opozoriti razstava Muzeja policije iz Zagreba z naslovom Lepota lažnega sijaja, ki gostuje na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Na razstavi so predstavljeni ponaredki umetniških del tako priznanih hrvaških kot tujih umetnikov.

kultura

Kulturni utrinki

V Novem mestu razstava Božidarja Jakca - Kekec ima 100 let - Razstava ponarejenih slik v Ljubljani
V razstavišču Jakčevega doma v Novem mestu je na ogled razstava Podoba in moč krajine, s katero obeležujejo 120-letnico rojstva slikarja in grafika Božidarja Jakca ter hkrati 30-letnico njegove smrti.Literarni junak Kekec šteje že dobrih sto let. Ob tem so v Kranjski Gori jubilej proslavili z domoznanskim večerom Kekec je star 100 let.Na ponaredke v umetnosti želi opozoriti razstava Muzeja policije iz Zagreba z naslovom Lepota lažnega sijaja, ki gostuje na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Na razstavi so predstavljeni ponaredki umetniških del tako priznanih hrvaških kot tujih umetnikov.
VEČ ...|11. 2. 2019
V Novem mestu razstava Božidarja Jakca - Kekec ima 100 let - Razstava ponarejenih slik v Ljubljani
V razstavišču Jakčevega doma v Novem mestu je na ogled razstava Podoba in moč krajine, s katero obeležujejo 120-letnico rojstva slikarja in grafika Božidarja Jakca ter hkrati 30-letnico njegove smrti.Literarni junak Kekec šteje že dobrih sto let. Ob tem so v Kranjski Gori jubilej proslavili z domoznanskim večerom Kekec je star 100 let.Na ponaredke v umetnosti želi opozoriti razstava Muzeja policije iz Zagreba z naslovom Lepota lažnega sijaja, ki gostuje na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Na razstavi so predstavljeni ponaredki umetniških del tako priznanih hrvaških kot tujih umetnikov.

Jože Bartolj

kultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 2. 2019
Danes je slovenski kulturni praznik

Danes bo več manjših in večjih prireditev. Velik del bo posvečen letošnjim dobitnikom Prešernovih nagrad, najvišjih državnih priznanj za dosežke v umetnosti, ki so jih podelili sinoči. O sami proslavi so mnenja deljena, nekateri so jo označili za gledljivo, drugi so pogrešali glasbo, spet drugi so mnenja, da tak govor, kot ga je pripravil predsednik upravnega odgovora Prešernovega sklada Vinko Moderndorfer na državno proslavo, kjer naj bi slavili kulturo enostavno ne sodi ...

Danes je slovenski kulturni praznik

Danes bo več manjših in večjih prireditev. Velik del bo posvečen letošnjim dobitnikom Prešernovih nagrad, najvišjih državnih priznanj za dosežke v umetnosti, ki so jih podelili sinoči. O sami proslavi so mnenja deljena, nekateri so jo označili za gledljivo, drugi so pogrešali glasbo, spet drugi so mnenja, da tak govor, kot ga je pripravil predsednik upravnega odgovora Prešernovega sklada Vinko Moderndorfer na državno proslavo, kjer naj bi slavili kulturo enostavno ne sodi ...

kultura

Kulturni utrinki

Danes je slovenski kulturni praznik
Danes bo več manjših in večjih prireditev. Velik del bo posvečen letošnjim dobitnikom Prešernovih nagrad, najvišjih državnih priznanj za dosežke v umetnosti, ki so jih podelili sinoči. O sami proslavi so mnenja deljena, nekateri so jo označili za gledljivo, drugi so pogrešali glasbo, spet drugi so mnenja, da tak govor, kot ga je pripravil predsednik upravnega odgovora Prešernovega sklada Vinko Moderndorfer na državno proslavo, kjer naj bi slavili kulturo enostavno ne sodi ...
VEČ ...|8. 2. 2019
Danes je slovenski kulturni praznik
Danes bo več manjših in večjih prireditev. Velik del bo posvečen letošnjim dobitnikom Prešernovih nagrad, najvišjih državnih priznanj za dosežke v umetnosti, ki so jih podelili sinoči. O sami proslavi so mnenja deljena, nekateri so jo označili za gledljivo, drugi so pogrešali glasbo, spet drugi so mnenja, da tak govor, kot ga je pripravil predsednik upravnega odgovora Prešernovega sklada Vinko Moderndorfer na državno proslavo, kjer naj bi slavili kulturo enostavno ne sodi ...

Jože Bartolj

kultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 2. 2019
Razstava Hommage Kregarju v Zavodu sv. Stanislava

Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja in slovenskem kulturnem prazniku bo v sredo, 6. februarja 2019, ob 18. uri odprtje razstave sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Kregarju. Razstavljajo: Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj. Ob tem bo tudi pogovorni večer z akademikoma prof. dr. Milčkom Komeljem in prof. dr. Jožefom Muhovičem ter dr. Andrejem Dobleharjem v Dvorani Matije Tomca.

Razstava Hommage Kregarju v Zavodu sv. Stanislava

Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja in slovenskem kulturnem prazniku bo v sredo, 6. februarja 2019, ob 18. uri odprtje razstave sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Kregarju. Razstavljajo: Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj. Ob tem bo tudi pogovorni večer z akademikoma prof. dr. Milčkom Komeljem in prof. dr. Jožefom Muhovičem ter dr. Andrejem Dobleharjem v Dvorani Matije Tomca.

Andrej DobleharBernarda PodlipnikHommage Kregar

Kulturni utrinki

Razstava Hommage Kregarju v Zavodu sv. Stanislava
Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja in slovenskem kulturnem prazniku bo v sredo, 6. februarja 2019, ob 18. uri odprtje razstave sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Kregarju. Razstavljajo: Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj. Ob tem bo tudi pogovorni večer z akademikoma prof. dr. Milčkom Komeljem in prof. dr. Jožefom Muhovičem ter dr. Andrejem Dobleharjem v Dvorani Matije Tomca.
VEČ ...|5. 2. 2019
Razstava Hommage Kregarju v Zavodu sv. Stanislava
Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja in slovenskem kulturnem prazniku bo v sredo, 6. februarja 2019, ob 18. uri odprtje razstave sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Kregarju. Razstavljajo: Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj. Ob tem bo tudi pogovorni večer z akademikoma prof. dr. Milčkom Komeljem in prof. dr. Jožefom Muhovičem ter dr. Andrejem Dobleharjem v Dvorani Matije Tomca.

Jože Bartolj

Andrej DobleharBernarda PodlipnikHommage Kregar

Radijska kateheza

VEČ ...|2. 2. 2019
Kateheza z nadškofom Stresom: Kako je človek razmišljal o sebi in presežnem skozi čas.

Nadškof Anton Stres je odgovarjal na vprašanja kako je človek razmišljal o sebi in presežnem skozi čas, kdaj se je pojavil ateizem v širšem obsegu in kakšno vlogo ima na področju verovanja, umetnost?

Kateheza z nadškofom Stresom: Kako je človek razmišljal o sebi in presežnem skozi čas.

Nadškof Anton Stres je odgovarjal na vprašanja kako je človek razmišljal o sebi in presežnem skozi čas, kdaj se je pojavil ateizem v širšem obsegu in kakšno vlogo ima na področju verovanja, umetnost?

duhovnost

Radijska kateheza

Kateheza z nadškofom Stresom: Kako je človek razmišljal o sebi in presežnem skozi čas.
Nadškof Anton Stres je odgovarjal na vprašanja kako je človek razmišljal o sebi in presežnem skozi čas, kdaj se je pojavil ateizem v širšem obsegu in kakšno vlogo ima na področju verovanja, umetnost?
VEČ ...|2. 2. 2019
Kateheza z nadškofom Stresom: Kako je človek razmišljal o sebi in presežnem skozi čas.
Nadškof Anton Stres je odgovarjal na vprašanja kako je človek razmišljal o sebi in presežnem skozi čas, kdaj se je pojavil ateizem v širšem obsegu in kakšno vlogo ima na področju verovanja, umetnost?

Silvestra Sadar

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|31. 1. 2019
Nagradi Sinji Ožbolt in prenovi kulturne dediščine - monografija Nataše Golob - razstava Novejše SLO slikarstvo

Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo bo letos prejela koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja Sinja Ožbolt. Partnerji projekta Šola prenove so prvič podelili priznanja njihovim lastnikom za lani izvedeno kakovostno prenovo.Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Arhiv Republike Slovenije sta izdala monografijo, v kateri je umetnostna zgodovinarka dr Nataša Golob popisala srednjeveške rokopise in rokopisne fragmente iz državnega arhiva. V Moderni galeriji bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo Čas brez nedolžnosti - novejše slikarstvo v Sloveniji.

Nagradi Sinji Ožbolt in prenovi kulturne dediščine - monografija Nataše Golob - razstava Novejše SLO slikarstvo

Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo bo letos prejela koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja Sinja Ožbolt. Partnerji projekta Šola prenove so prvič podelili priznanja njihovim lastnikom za lani izvedeno kakovostno prenovo.Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Arhiv Republike Slovenije sta izdala monografijo, v kateri je umetnostna zgodovinarka dr Nataša Golob popisala srednjeveške rokopise in rokopisne fragmente iz državnega arhiva. V Moderni galeriji bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo Čas brez nedolžnosti - novejše slikarstvo v Sloveniji.

Sinja OžboltNataša GolobŽiva Deunovejše slikarstvo v Sloveniji

Kulturni utrinki

Nagradi Sinji Ožbolt in prenovi kulturne dediščine - monografija Nataše Golob - razstava Novejše SLO slikarstvo
Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo bo letos prejela koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja Sinja Ožbolt. Partnerji projekta Šola prenove so prvič podelili priznanja njihovim lastnikom za lani izvedeno kakovostno prenovo.Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Arhiv Republike Slovenije sta izdala monografijo, v kateri je umetnostna zgodovinarka dr Nataša Golob popisala srednjeveške rokopise in rokopisne fragmente iz državnega arhiva. V Moderni galeriji bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo Čas brez nedolžnosti - novejše slikarstvo v Sloveniji.
VEČ ...|31. 1. 2019
Nagradi Sinji Ožbolt in prenovi kulturne dediščine - monografija Nataše Golob - razstava Novejše SLO slikarstvo
Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo bo letos prejela koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja Sinja Ožbolt. Partnerji projekta Šola prenove so prvič podelili priznanja njihovim lastnikom za lani izvedeno kakovostno prenovo.Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Arhiv Republike Slovenije sta izdala monografijo, v kateri je umetnostna zgodovinarka dr Nataša Golob popisala srednjeveške rokopise in rokopisne fragmente iz državnega arhiva. V Moderni galeriji bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo Čas brez nedolžnosti - novejše slikarstvo v Sloveniji.

Jože Bartolj

Sinja OžboltNataša GolobŽiva Deunovejše slikarstvo v Sloveniji

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|15. 1. 2019
Monografija o Mostovih

Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.

Monografija o Mostovih

Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Monografija o Mostovih
Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.
VEČ ...|15. 1. 2019
Monografija o Mostovih
Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 12. 2018
Peter Kolšek in Knjiga Cankar in ženske - Dva hrvaška umetnika v Slovenj Gradcu - Koncerti Sibrass v Filharmoniji

Odnos med Ivanom Cankarjem in ženskami doslej ni bil celoviteje raziskan. Na vprašanje, kdo so bile resnične ženske, s katerimi se je Cankar spuščal v ljubezenska razmerja, ali so mu one svoja čustva vračale in kaj je sam pričakoval od njih, odgovarja Peter Kolšek v knjigi Reci tvoji roki, da jo poljubljam, Ivan Cankar in ženske. V Galeriji Ravne, ki spada pod okrilje Koroške galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec, bodo ob 18. uri odprli razstavo Oblike življenja. Razstavljala bosta Josip Šurlin in Jan Tomažin, umetnika mlajše generacije, ki prinašata vpogled v sodobno hrvaško umetnost.V Slovenski filharmoniji je v teh dneh zelo pestro. V soboto zvečer bo že drugič pod umetniškim vodstvom skladateljice Nine Šenk potekal večer z naslovom Večerna serenada v sodelovanju s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije. Društvo SiBRASS pa vabi na zadnji koncert iz letošnjega cikla nedeljskih matinej v Slovenski filharmoniji. V nedeljo, 23. decembra uri bosta nastopila Žan Tkalec na pozavni in Tomaž Sevšek na orglah. Koncert, ki je brezplačen, je odlična priložnost za vstop v praznične dni. Več pa umetniški vodja cikla, trobentač Franc Kosem, ki je s ciklom izjemno zadovoljen:

Peter Kolšek in Knjiga Cankar in ženske - Dva hrvaška umetnika v Slovenj Gradcu - Koncerti Sibrass v Filharmoniji

Odnos med Ivanom Cankarjem in ženskami doslej ni bil celoviteje raziskan. Na vprašanje, kdo so bile resnične ženske, s katerimi se je Cankar spuščal v ljubezenska razmerja, ali so mu one svoja čustva vračale in kaj je sam pričakoval od njih, odgovarja Peter Kolšek v knjigi Reci tvoji roki, da jo poljubljam, Ivan Cankar in ženske. V Galeriji Ravne, ki spada pod okrilje Koroške galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec, bodo ob 18. uri odprli razstavo Oblike življenja. Razstavljala bosta Josip Šurlin in Jan Tomažin, umetnika mlajše generacije, ki prinašata vpogled v sodobno hrvaško umetnost.V Slovenski filharmoniji je v teh dneh zelo pestro. V soboto zvečer bo že drugič pod umetniškim vodstvom skladateljice Nine Šenk potekal večer z naslovom Večerna serenada v sodelovanju s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije. Društvo SiBRASS pa vabi na zadnji koncert iz letošnjega cikla nedeljskih matinej v Slovenski filharmoniji. V nedeljo, 23. decembra uri bosta nastopila Žan Tkalec na pozavni in Tomaž Sevšek na orglah. Koncert, ki je brezplačen, je odlična priložnost za vstop v praznične dni. Več pa umetniški vodja cikla, trobentač Franc Kosem, ki je s ciklom izjemno zadovoljen:

kultura

Kulturni utrinki

Peter Kolšek in Knjiga Cankar in ženske - Dva hrvaška umetnika v Slovenj Gradcu - Koncerti Sibrass v Filharmoniji
Odnos med Ivanom Cankarjem in ženskami doslej ni bil celoviteje raziskan. Na vprašanje, kdo so bile resnične ženske, s katerimi se je Cankar spuščal v ljubezenska razmerja, ali so mu one svoja čustva vračale in kaj je sam pričakoval od njih, odgovarja Peter Kolšek v knjigi Reci tvoji roki, da jo poljubljam, Ivan Cankar in ženske. V Galeriji Ravne, ki spada pod okrilje Koroške galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec, bodo ob 18. uri odprli razstavo Oblike življenja. Razstavljala bosta Josip Šurlin in Jan Tomažin, umetnika mlajše generacije, ki prinašata vpogled v sodobno hrvaško umetnost.V Slovenski filharmoniji je v teh dneh zelo pestro. V soboto zvečer bo že drugič pod umetniškim vodstvom skladateljice Nine Šenk potekal večer z naslovom Večerna serenada v sodelovanju s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije. Društvo SiBRASS pa vabi na zadnji koncert iz letošnjega cikla nedeljskih matinej v Slovenski filharmoniji. V nedeljo, 23. decembra uri bosta nastopila Žan Tkalec na pozavni in Tomaž Sevšek na orglah. Koncert, ki je brezplačen, je odlična priložnost za vstop v praznične dni. Več pa umetniški vodja cikla, trobentač Franc Kosem, ki je s ciklom izjemno zadovoljen:
VEČ ...|20. 12. 2018
Peter Kolšek in Knjiga Cankar in ženske - Dva hrvaška umetnika v Slovenj Gradcu - Koncerti Sibrass v Filharmoniji
Odnos med Ivanom Cankarjem in ženskami doslej ni bil celoviteje raziskan. Na vprašanje, kdo so bile resnične ženske, s katerimi se je Cankar spuščal v ljubezenska razmerja, ali so mu one svoja čustva vračale in kaj je sam pričakoval od njih, odgovarja Peter Kolšek v knjigi Reci tvoji roki, da jo poljubljam, Ivan Cankar in ženske. V Galeriji Ravne, ki spada pod okrilje Koroške galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec, bodo ob 18. uri odprli razstavo Oblike življenja. Razstavljala bosta Josip Šurlin in Jan Tomažin, umetnika mlajše generacije, ki prinašata vpogled v sodobno hrvaško umetnost.V Slovenski filharmoniji je v teh dneh zelo pestro. V soboto zvečer bo že drugič pod umetniškim vodstvom skladateljice Nine Šenk potekal večer z naslovom Večerna serenada v sodelovanju s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije. Društvo SiBRASS pa vabi na zadnji koncert iz letošnjega cikla nedeljskih matinej v Slovenski filharmoniji. V nedeljo, 23. decembra uri bosta nastopila Žan Tkalec na pozavni in Tomaž Sevšek na orglah. Koncert, ki je brezplačen, je odlična priložnost za vstop v praznične dni. Več pa umetniški vodja cikla, trobentač Franc Kosem, ki je s ciklom izjemno zadovoljen:

Jože Bartolj

kultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 12. 2018
Maruš Štibelj nagrajena v Louvru - razstava Žiga Okorn - 180 let prešernoslovca Toma Zupana - Knjižni sejem Nova Gorica

Na slovitem pariškem Salonu lepih umetnosti v muzeju Louvre je mlada slovenska umetnica Maruša Štibelj prejela nagrado žirije v kategoriji slikarstva. Po lanskih nagrajencih Marjanu Mirtu in Branimirju Ritonji ter predlanski nagrajenki Evi Petrič je to četrta nagrada za slovensko umetnost na tem salonu z več kot 150-letno tradicijo. Na salonu podeljujejo še nagrade za kiparstvo, grafiko, ilustracijo, fotografijo in zadnja leta še za instalacijo. Predstavitev slovenske umetnosti na salonu, na katerem se je predstavilo več kot 600 umetnikov, je vodil Igor Orešič iz Maribora. Povabil je umetnike iz štajersko-prekmurskega ter ljubljansko-gorenjskega konca.Danes ob 20.h bodo v galeriji Srečišče v hostlu Celica odprli razstavo akademskega slikarja Žige Okorna z naslovom vest:Žiga Okorn, slikar, konceptualni umetnik in oblikovalec je pričevalec, ki čas in dogodke v njem beleži s podobami, sodobni ikonopisec, mojster akvarela, ki umešča svoja likovne uvide na način, da spregovorijo skozi kontekst prostora. Njegova slikarska izpoved se giblje med ekspresionističnimi morskimi vedutami, na katerih sta odsotna tako človek kot zemlja in človeško figuro naslikano v nekaj potezah z najmanjšo možno uporabo likovnih sredstev in materialov.Žiga Okorn je soavtor prenove hostla Celica iz nekdanjega zapora v odprt prostor srečevanj, prve galerije Srečišče in sooblikovalec likovnega programa od leta 1997 dalje.Kulturno umetniško društvo LIK Naklo, vabi v danes ob 18 .uri v Pavlinovo galerijo kulturnega Doma Janeza Filipiča na odprtje dokumentarno - slikarske razstave o pomembnem Slovencu, velikem prešernoslovcu Tomu Zupanu. Prihodnje leto bo namreč minilo 180 let od njegovega rojstva. V Naklem se ga še posebej spominjajo, ker je upokojenska leta preživel na Okroglem pri Naklem. Pomemben je tudi zato, ker je svoje premoženje po smrti zapustil narodu. Nepremičnine Zvezi slepih Slovenije, knjižnico NUKu in Prešernov muzej Narodnemu muzeju, danes so ti predmeti na ogled v Prešernovi hiši v Kranju. Zupanovo življenje in delo bo predstavil avtor razstave Damijan Janežič. Razstava bo odprta še 23. in 30. decembra od 10. do 12. ure in 26. decembra od 10. do 16. ure. V ogrevanem šotoru pred mestno hišo v Novi Gorici bo jutri vrata ponovno odprl knjižni sejem Knjige pod jelkami. S širokim izborom knjižnih založnikov želi Društvo humanistov Goriške v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica prebivalcem mesta in širše okolice ponuditi kakovostno bero knjig in knjižnih novosti. Letošnji sejem je daleč največji od vseh dosedanjih v zimskem času. Udeležuje se ga 16 založniških hiš. Spremljevalni program sejma bo namenjen vsem generacijam in bo obsegal predstavitve knjig in pogovore z avtorji, glasbeni program ter delavnice za otroke. Prav vsak dan bo tudi svojevrstno kulinarično in glasbeno obarvan. Knjižni sejem Knjige pod jelkami bo potekal do 22. decembra, med 12. in 20. uro.

Maruš Štibelj nagrajena v Louvru - razstava Žiga Okorn - 180 let prešernoslovca Toma Zupana - Knjižni sejem Nova Gorica

Na slovitem pariškem Salonu lepih umetnosti v muzeju Louvre je mlada slovenska umetnica Maruša Štibelj prejela nagrado žirije v kategoriji slikarstva. Po lanskih nagrajencih Marjanu Mirtu in Branimirju Ritonji ter predlanski nagrajenki Evi Petrič je to četrta nagrada za slovensko umetnost na tem salonu z več kot 150-letno tradicijo. Na salonu podeljujejo še nagrade za kiparstvo, grafiko, ilustracijo, fotografijo in zadnja leta še za instalacijo. Predstavitev slovenske umetnosti na salonu, na katerem se je predstavilo več kot 600 umetnikov, je vodil Igor Orešič iz Maribora. Povabil je umetnike iz štajersko-prekmurskega ter ljubljansko-gorenjskega konca.Danes ob 20.h bodo v galeriji Srečišče v hostlu Celica odprli razstavo akademskega slikarja Žige Okorna z naslovom vest:Žiga Okorn, slikar, konceptualni umetnik in oblikovalec je pričevalec, ki čas in dogodke v njem beleži s podobami, sodobni ikonopisec, mojster akvarela, ki umešča svoja likovne uvide na način, da spregovorijo skozi kontekst prostora. Njegova slikarska izpoved se giblje med ekspresionističnimi morskimi vedutami, na katerih sta odsotna tako človek kot zemlja in človeško figuro naslikano v nekaj potezah z najmanjšo možno uporabo likovnih sredstev in materialov.Žiga Okorn je soavtor prenove hostla Celica iz nekdanjega zapora v odprt prostor srečevanj, prve galerije Srečišče in sooblikovalec likovnega programa od leta 1997 dalje.Kulturno umetniško društvo LIK Naklo, vabi v danes ob 18 .uri v Pavlinovo galerijo kulturnega Doma Janeza Filipiča na odprtje dokumentarno - slikarske razstave o pomembnem Slovencu, velikem prešernoslovcu Tomu Zupanu. Prihodnje leto bo namreč minilo 180 let od njegovega rojstva. V Naklem se ga še posebej spominjajo, ker je upokojenska leta preživel na Okroglem pri Naklem. Pomemben je tudi zato, ker je svoje premoženje po smrti zapustil narodu. Nepremičnine Zvezi slepih Slovenije, knjižnico NUKu in Prešernov muzej Narodnemu muzeju, danes so ti predmeti na ogled v Prešernovi hiši v Kranju. Zupanovo življenje in delo bo predstavil avtor razstave Damijan Janežič. Razstava bo odprta še 23. in 30. decembra od 10. do 12. ure in 26. decembra od 10. do 16. ure. V ogrevanem šotoru pred mestno hišo v Novi Gorici bo jutri vrata ponovno odprl knjižni sejem Knjige pod jelkami. S širokim izborom knjižnih založnikov želi Društvo humanistov Goriške v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica prebivalcem mesta in širše okolice ponuditi kakovostno bero knjig in knjižnih novosti. Letošnji sejem je daleč največji od vseh dosedanjih v zimskem času. Udeležuje se ga 16 založniških hiš. Spremljevalni program sejma bo namenjen vsem generacijam in bo obsegal predstavitve knjig in pogovore z avtorji, glasbeni program ter delavnice za otroke. Prav vsak dan bo tudi svojevrstno kulinarično in glasbeno obarvan. Knjižni sejem Knjige pod jelkami bo potekal do 22. decembra, med 12. in 20. uro.

kulturarazstava žiga okorn

Kulturni utrinki

Maruš Štibelj nagrajena v Louvru - razstava Žiga Okorn - 180 let prešernoslovca Toma Zupana - Knjižni sejem Nova Gorica
Na slovitem pariškem Salonu lepih umetnosti v muzeju Louvre je mlada slovenska umetnica Maruša Štibelj prejela nagrado žirije v kategoriji slikarstva. Po lanskih nagrajencih Marjanu Mirtu in Branimirju Ritonji ter predlanski nagrajenki Evi Petrič je to četrta nagrada za slovensko umetnost na tem salonu z več kot 150-letno tradicijo. Na salonu podeljujejo še nagrade za kiparstvo, grafiko, ilustracijo, fotografijo in zadnja leta še za instalacijo. Predstavitev slovenske umetnosti na salonu, na katerem se je predstavilo več kot 600 umetnikov, je vodil Igor Orešič iz Maribora. Povabil je umetnike iz štajersko-prekmurskega ter ljubljansko-gorenjskega konca.Danes ob 20.h bodo v galeriji Srečišče v hostlu Celica odprli razstavo akademskega slikarja Žige Okorna z naslovom vest:Žiga Okorn, slikar, konceptualni umetnik in oblikovalec je pričevalec, ki čas in dogodke v njem beleži s podobami, sodobni ikonopisec, mojster akvarela, ki umešča svoja likovne uvide na način, da spregovorijo skozi kontekst prostora. Njegova slikarska izpoved se giblje med ekspresionističnimi morskimi vedutami, na katerih sta odsotna tako človek kot zemlja in človeško figuro naslikano v nekaj potezah z najmanjšo možno uporabo likovnih sredstev in materialov.Žiga Okorn je soavtor prenove hostla Celica iz nekdanjega zapora v odprt prostor srečevanj, prve galerije Srečišče in sooblikovalec likovnega programa od leta 1997 dalje.Kulturno umetniško društvo LIK Naklo, vabi v danes ob 18 .uri v Pavlinovo galerijo kulturnega Doma Janeza Filipiča na odprtje dokumentarno - slikarske razstave o pomembnem Slovencu, velikem prešernoslovcu Tomu Zupanu. Prihodnje leto bo namreč minilo 180 let od njegovega rojstva. V Naklem se ga še posebej spominjajo, ker je upokojenska leta preživel na Okroglem pri Naklem. Pomemben je tudi zato, ker je svoje premoženje po smrti zapustil narodu. Nepremičnine Zvezi slepih Slovenije, knjižnico NUKu in Prešernov muzej Narodnemu muzeju, danes so ti predmeti na ogled v Prešernovi hiši v Kranju. Zupanovo življenje in delo bo predstavil avtor razstave Damijan Janežič. Razstava bo odprta še 23. in 30. decembra od 10. do 12. ure in 26. decembra od 10. do 16. ure. V ogrevanem šotoru pred mestno hišo v Novi Gorici bo jutri vrata ponovno odprl knjižni sejem Knjige pod jelkami. S širokim izborom knjižnih založnikov želi Društvo humanistov Goriške v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica prebivalcem mesta in širše okolice ponuditi kakovostno bero knjig in knjižnih novosti. Letošnji sejem je daleč največji od vseh dosedanjih v zimskem času. Udeležuje se ga 16 založniških hiš. Spremljevalni program sejma bo namenjen vsem generacijam in bo obsegal predstavitve knjig in pogovore z avtorji, glasbeni program ter delavnice za otroke. Prav vsak dan bo tudi svojevrstno kulinarično in glasbeno obarvan. Knjižni sejem Knjige pod jelkami bo potekal do 22. decembra, med 12. in 20. uro.
VEČ ...|18. 12. 2018
Maruš Štibelj nagrajena v Louvru - razstava Žiga Okorn - 180 let prešernoslovca Toma Zupana - Knjižni sejem Nova Gorica
Na slovitem pariškem Salonu lepih umetnosti v muzeju Louvre je mlada slovenska umetnica Maruša Štibelj prejela nagrado žirije v kategoriji slikarstva. Po lanskih nagrajencih Marjanu Mirtu in Branimirju Ritonji ter predlanski nagrajenki Evi Petrič je to četrta nagrada za slovensko umetnost na tem salonu z več kot 150-letno tradicijo. Na salonu podeljujejo še nagrade za kiparstvo, grafiko, ilustracijo, fotografijo in zadnja leta še za instalacijo. Predstavitev slovenske umetnosti na salonu, na katerem se je predstavilo več kot 600 umetnikov, je vodil Igor Orešič iz Maribora. Povabil je umetnike iz štajersko-prekmurskega ter ljubljansko-gorenjskega konca.Danes ob 20.h bodo v galeriji Srečišče v hostlu Celica odprli razstavo akademskega slikarja Žige Okorna z naslovom vest:Žiga Okorn, slikar, konceptualni umetnik in oblikovalec je pričevalec, ki čas in dogodke v njem beleži s podobami, sodobni ikonopisec, mojster akvarela, ki umešča svoja likovne uvide na način, da spregovorijo skozi kontekst prostora. Njegova slikarska izpoved se giblje med ekspresionističnimi morskimi vedutami, na katerih sta odsotna tako človek kot zemlja in človeško figuro naslikano v nekaj potezah z najmanjšo možno uporabo likovnih sredstev in materialov.Žiga Okorn je soavtor prenove hostla Celica iz nekdanjega zapora v odprt prostor srečevanj, prve galerije Srečišče in sooblikovalec likovnega programa od leta 1997 dalje.Kulturno umetniško društvo LIK Naklo, vabi v danes ob 18 .uri v Pavlinovo galerijo kulturnega Doma Janeza Filipiča na odprtje dokumentarno - slikarske razstave o pomembnem Slovencu, velikem prešernoslovcu Tomu Zupanu. Prihodnje leto bo namreč minilo 180 let od njegovega rojstva. V Naklem se ga še posebej spominjajo, ker je upokojenska leta preživel na Okroglem pri Naklem. Pomemben je tudi zato, ker je svoje premoženje po smrti zapustil narodu. Nepremičnine Zvezi slepih Slovenije, knjižnico NUKu in Prešernov muzej Narodnemu muzeju, danes so ti predmeti na ogled v Prešernovi hiši v Kranju. Zupanovo življenje in delo bo predstavil avtor razstave Damijan Janežič. Razstava bo odprta še 23. in 30. decembra od 10. do 12. ure in 26. decembra od 10. do 16. ure. V ogrevanem šotoru pred mestno hišo v Novi Gorici bo jutri vrata ponovno odprl knjižni sejem Knjige pod jelkami. S širokim izborom knjižnih založnikov želi Društvo humanistov Goriške v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica prebivalcem mesta in širše okolice ponuditi kakovostno bero knjig in knjižnih novosti. Letošnji sejem je daleč največji od vseh dosedanjih v zimskem času. Udeležuje se ga 16 založniških hiš. Spremljevalni program sejma bo namenjen vsem generacijam in bo obsegal predstavitve knjig in pogovore z avtorji, glasbeni program ter delavnice za otroke. Prav vsak dan bo tudi svojevrstno kulinarično in glasbeno obarvan. Knjižni sejem Knjige pod jelkami bo potekal do 22. decembra, med 12. in 20. uro.

Jože Bartolj

kulturarazstava žiga okorn

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 12. 2018
Pogovor ob razstavi jasličnih figur kartuzijana p. Wolfganga Koglerja

V sodelovanju s Kulturnim društvom Zgovorna tišina bodo v torek, 18. decembra, ob 18. uri v Kregarjevem atriju Zavoda sv. Stanislava odprli razstavo glinenih jasličnih skulptur p. Wolfganga Koglerja iz Pleterij. Ustvarjalni opus p. Wolfganga bo predstavil umetnostni zgodovinar dr. Andrej Doblehar, ki je razstavo, poleg mag. Bernarde Podlipnik, tudi predstavil.Glasbeni program ob odprtju bo oblikovala prof. Barbara Tišler z učenci solo petja, razstavo pa bo odprl mag. Anton Česen, direktor Zavoda sv. Stanislava.

Pogovor ob razstavi jasličnih figur kartuzijana p. Wolfganga Koglerja

V sodelovanju s Kulturnim društvom Zgovorna tišina bodo v torek, 18. decembra, ob 18. uri v Kregarjevem atriju Zavoda sv. Stanislava odprli razstavo glinenih jasličnih skulptur p. Wolfganga Koglerja iz Pleterij. Ustvarjalni opus p. Wolfganga bo predstavil umetnostni zgodovinar dr. Andrej Doblehar, ki je razstavo, poleg mag. Bernarde Podlipnik, tudi predstavil.Glasbeni program ob odprtju bo oblikovala prof. Barbara Tišler z učenci solo petja, razstavo pa bo odprl mag. Anton Česen, direktor Zavoda sv. Stanislava.

p wolfgang koglerjaslice pletarjepletarske jaslicekultura

Kulturni utrinki

Pogovor ob razstavi jasličnih figur kartuzijana p. Wolfganga Koglerja
V sodelovanju s Kulturnim društvom Zgovorna tišina bodo v torek, 18. decembra, ob 18. uri v Kregarjevem atriju Zavoda sv. Stanislava odprli razstavo glinenih jasličnih skulptur p. Wolfganga Koglerja iz Pleterij. Ustvarjalni opus p. Wolfganga bo predstavil umetnostni zgodovinar dr. Andrej Doblehar, ki je razstavo, poleg mag. Bernarde Podlipnik, tudi predstavil.Glasbeni program ob odprtju bo oblikovala prof. Barbara Tišler z učenci solo petja, razstavo pa bo odprl mag. Anton Česen, direktor Zavoda sv. Stanislava.
VEČ ...|14. 12. 2018
Pogovor ob razstavi jasličnih figur kartuzijana p. Wolfganga Koglerja
V sodelovanju s Kulturnim društvom Zgovorna tišina bodo v torek, 18. decembra, ob 18. uri v Kregarjevem atriju Zavoda sv. Stanislava odprli razstavo glinenih jasličnih skulptur p. Wolfganga Koglerja iz Pleterij. Ustvarjalni opus p. Wolfganga bo predstavil umetnostni zgodovinar dr. Andrej Doblehar, ki je razstavo, poleg mag. Bernarde Podlipnik, tudi predstavil.Glasbeni program ob odprtju bo oblikovala prof. Barbara Tišler z učenci solo petja, razstavo pa bo odprl mag. Anton Česen, direktor Zavoda sv. Stanislava.

Jože Bartolj

p wolfgang koglerjaslice pletarjepletarske jaslicekultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 12. 2018
Drevi sklep Cankarjevega leta s proslavo na Vrhniki - Restavrirane Carpacciove Slike ponovno v Koprski stolnici

Drevi na predvečer 100. obletnice smrti Ivana Cankarja, bodo v Cankarjevem domu na Vrhniki zvečer ob 20.h, pripravili osrednjo državno proslavo ob sklepu Cankarjevega leta. To je še ena izmed številnih prireditev, ki so letos zaznamovale pisateljevo obletnico. Izhodiščna misel umetniškega programa proslave, katerega avtorja sta Marko Naberšnik in Dušan Moravec, izhaja iz pripovedke Kurent, ki jo je Cankar napisal leta 1909: O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama(...) Na proslavi bodo tako odmevale Cankarjeve besede in misli, ki ga razkrivajo kot tenkočutnega ustvarjalca. Z dramskimi nastopi bodo Cankarjeva dela predstavili igralci Polona Juh, Jurij Souček in Iztok Valič. Cankarjeve besede bo zaokrožila Slovenska suita Alda Kumarja v izvedbi Orkestra Simfonika Vrhnika pod vodstvom Marka Fabianija.V stolnici Marijinega vnebovzetja v Kopru so včeraj na drugo adventno nedeljo ob 10.00 uri predstavili in blagoslovili tri obnovljene slike Vittoreja in Benedetta Carpaccia, Predstavitev v templju, Pokol nedolžnih otrok in pa oltarno sliko Marija s svetnikoma. V Restavratorskem centru v Ljubljani so jih skrbno obnovili v treh letih in tako so spet zasijale v vsej renesančni lepoti. Po besedah Barbke Gosar Hirci iz zavoda za varstvo kulturne dediščine je bilo delo izjemno zahtevno.Prispevek barbara_gosar 1.48Koprski stolni župnik dr. Primož Krečič je povedal, kako so si zamislili promocijo omenjenih vrhunskih likovnih del, ki naj združuje turistične, umetnostne in verske vidike:prispevek primoz_krecic 1.55

Drevi sklep Cankarjevega leta s proslavo na Vrhniki - Restavrirane Carpacciove Slike ponovno v Koprski stolnici

Drevi na predvečer 100. obletnice smrti Ivana Cankarja, bodo v Cankarjevem domu na Vrhniki zvečer ob 20.h, pripravili osrednjo državno proslavo ob sklepu Cankarjevega leta. To je še ena izmed številnih prireditev, ki so letos zaznamovale pisateljevo obletnico. Izhodiščna misel umetniškega programa proslave, katerega avtorja sta Marko Naberšnik in Dušan Moravec, izhaja iz pripovedke Kurent, ki jo je Cankar napisal leta 1909: O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama(...) Na proslavi bodo tako odmevale Cankarjeve besede in misli, ki ga razkrivajo kot tenkočutnega ustvarjalca. Z dramskimi nastopi bodo Cankarjeva dela predstavili igralci Polona Juh, Jurij Souček in Iztok Valič. Cankarjeve besede bo zaokrožila Slovenska suita Alda Kumarja v izvedbi Orkestra Simfonika Vrhnika pod vodstvom Marka Fabianija.V stolnici Marijinega vnebovzetja v Kopru so včeraj na drugo adventno nedeljo ob 10.00 uri predstavili in blagoslovili tri obnovljene slike Vittoreja in Benedetta Carpaccia, Predstavitev v templju, Pokol nedolžnih otrok in pa oltarno sliko Marija s svetnikoma. V Restavratorskem centru v Ljubljani so jih skrbno obnovili v treh letih in tako so spet zasijale v vsej renesančni lepoti. Po besedah Barbke Gosar Hirci iz zavoda za varstvo kulturne dediščine je bilo delo izjemno zahtevno.Prispevek barbara_gosar 1.48Koprski stolni župnik dr. Primož Krečič je povedal, kako so si zamislili promocijo omenjenih vrhunskih likovnih del, ki naj združuje turistične, umetnostne in verske vidike:prispevek primoz_krecic 1.55

kulturabarbka gosar hircidr. primož krečič

Kulturni utrinki

Drevi sklep Cankarjevega leta s proslavo na Vrhniki - Restavrirane Carpacciove Slike ponovno v Koprski stolnici
Drevi na predvečer 100. obletnice smrti Ivana Cankarja, bodo v Cankarjevem domu na Vrhniki zvečer ob 20.h, pripravili osrednjo državno proslavo ob sklepu Cankarjevega leta. To je še ena izmed številnih prireditev, ki so letos zaznamovale pisateljevo obletnico. Izhodiščna misel umetniškega programa proslave, katerega avtorja sta Marko Naberšnik in Dušan Moravec, izhaja iz pripovedke Kurent, ki jo je Cankar napisal leta 1909: O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama(...) Na proslavi bodo tako odmevale Cankarjeve besede in misli, ki ga razkrivajo kot tenkočutnega ustvarjalca. Z dramskimi nastopi bodo Cankarjeva dela predstavili igralci Polona Juh, Jurij Souček in Iztok Valič. Cankarjeve besede bo zaokrožila Slovenska suita Alda Kumarja v izvedbi Orkestra Simfonika Vrhnika pod vodstvom Marka Fabianija.V stolnici Marijinega vnebovzetja v Kopru so včeraj na drugo adventno nedeljo ob 10.00 uri predstavili in blagoslovili tri obnovljene slike Vittoreja in Benedetta Carpaccia, Predstavitev v templju, Pokol nedolžnih otrok in pa oltarno sliko Marija s svetnikoma. V Restavratorskem centru v Ljubljani so jih skrbno obnovili v treh letih in tako so spet zasijale v vsej renesančni lepoti. Po besedah Barbke Gosar Hirci iz zavoda za varstvo kulturne dediščine je bilo delo izjemno zahtevno.Prispevek barbara_gosar 1.48Koprski stolni župnik dr. Primož Krečič je povedal, kako so si zamislili promocijo omenjenih vrhunskih likovnih del, ki naj združuje turistične, umetnostne in verske vidike:prispevek primoz_krecic 1.55
VEČ ...|10. 12. 2018
Drevi sklep Cankarjevega leta s proslavo na Vrhniki - Restavrirane Carpacciove Slike ponovno v Koprski stolnici
Drevi na predvečer 100. obletnice smrti Ivana Cankarja, bodo v Cankarjevem domu na Vrhniki zvečer ob 20.h, pripravili osrednjo državno proslavo ob sklepu Cankarjevega leta. To je še ena izmed številnih prireditev, ki so letos zaznamovale pisateljevo obletnico. Izhodiščna misel umetniškega programa proslave, katerega avtorja sta Marko Naberšnik in Dušan Moravec, izhaja iz pripovedke Kurent, ki jo je Cankar napisal leta 1909: O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama(...) Na proslavi bodo tako odmevale Cankarjeve besede in misli, ki ga razkrivajo kot tenkočutnega ustvarjalca. Z dramskimi nastopi bodo Cankarjeva dela predstavili igralci Polona Juh, Jurij Souček in Iztok Valič. Cankarjeve besede bo zaokrožila Slovenska suita Alda Kumarja v izvedbi Orkestra Simfonika Vrhnika pod vodstvom Marka Fabianija.V stolnici Marijinega vnebovzetja v Kopru so včeraj na drugo adventno nedeljo ob 10.00 uri predstavili in blagoslovili tri obnovljene slike Vittoreja in Benedetta Carpaccia, Predstavitev v templju, Pokol nedolžnih otrok in pa oltarno sliko Marija s svetnikoma. V Restavratorskem centru v Ljubljani so jih skrbno obnovili v treh letih in tako so spet zasijale v vsej renesančni lepoti. Po besedah Barbke Gosar Hirci iz zavoda za varstvo kulturne dediščine je bilo delo izjemno zahtevno.Prispevek barbara_gosar 1.48Koprski stolni župnik dr. Primož Krečič je povedal, kako so si zamislili promocijo omenjenih vrhunskih likovnih del, ki naj združuje turistične, umetnostne in verske vidike:prispevek primoz_krecic 1.55

Jože Bartolj

kulturabarbka gosar hircidr. primož krečič

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 12. 2018
Klekljanje je na seznamu Unesca

Anica Jankovec z Žirov je dolgoletna klekljarica. Čipke so svojevrsten izraz ljudske umetnosti. Klekljanje čipk v Sloveniji je uvrščeno na seznam Unesco nesnovne kulturne dediščine. Zibelka klekljanja je v Idriji, obrt pa je razširjena tudi v Žireh in Železnikih.

Klekljanje je na seznamu Unesca

Anica Jankovec z Žirov je dolgoletna klekljarica. Čipke so svojevrsten izraz ljudske umetnosti. Klekljanje čipk v Sloveniji je uvrščeno na seznam Unesco nesnovne kulturne dediščine. Zibelka klekljanja je v Idriji, obrt pa je razširjena tudi v Žireh in Železnikih.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Klekljanje je na seznamu Unesca
Anica Jankovec z Žirov je dolgoletna klekljarica. Čipke so svojevrsten izraz ljudske umetnosti. Klekljanje čipk v Sloveniji je uvrščeno na seznam Unesco nesnovne kulturne dediščine. Zibelka klekljanja je v Idriji, obrt pa je razširjena tudi v Žireh in Železnikih.
VEČ ...|4. 12. 2018
Klekljanje je na seznamu Unesca
Anica Jankovec z Žirov je dolgoletna klekljarica. Čipke so svojevrsten izraz ljudske umetnosti. Klekljanje čipk v Sloveniji je uvrščeno na seznam Unesco nesnovne kulturne dediščine. Zibelka klekljanja je v Idriji, obrt pa je razširjena tudi v Žireh in Železnikih.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Sobotna iskrica

VEČ ...|1. 12. 2018
Narodna galerija in Mavrica v adventu

Ob obletnici Narodne galerije smo se sprehodili po razstavi del Ivane Kobilca, z Mavrico pa smo se pripravljali na prvo adventno nedeljo.

Narodna galerija in Mavrica v adventu

Ob obletnici Narodne galerije smo se sprehodili po razstavi del Ivane Kobilca, z Mavrico pa smo se pripravljali na prvo adventno nedeljo.

mladiotrociadventumetnost

Sobotna iskrica

Narodna galerija in Mavrica v adventu
Ob obletnici Narodne galerije smo se sprehodili po razstavi del Ivane Kobilca, z Mavrico pa smo se pripravljali na prvo adventno nedeljo.
VEČ ...|1. 12. 2018
Narodna galerija in Mavrica v adventu
Ob obletnici Narodne galerije smo se sprehodili po razstavi del Ivane Kobilca, z Mavrico pa smo se pripravljali na prvo adventno nedeljo.

Jure Sešek

mladiotrociadventumetnost

Naš gost

VEČ ...|10. 11. 2018
Naša gostja akademska kiparka in pedagoginja Dragica Čadež

Naša gostja je bila akademska kiparka, predagoginja prof. Dragica Čadež, ki gotovo sodi med najvidnejše slovenske umetnice sploh, kot kiparka pa si je s svojim obsežnim opusom v slovenski zgodovini in še posebno v slovenski likovni umetnosti pridobila najodličnejše mesto.

Naša gostja akademska kiparka in pedagoginja Dragica Čadež

Naša gostja je bila akademska kiparka, predagoginja prof. Dragica Čadež, ki gotovo sodi med najvidnejše slovenske umetnice sploh, kot kiparka pa si je s svojim obsežnim opusom v slovenski zgodovini in še posebno v slovenski likovni umetnosti pridobila najodličnejše mesto.

akademska kiparka dragica čadež

Naš gost

Naša gostja akademska kiparka in pedagoginja Dragica Čadež
Naša gostja je bila akademska kiparka, predagoginja prof. Dragica Čadež, ki gotovo sodi med najvidnejše slovenske umetnice sploh, kot kiparka pa si je s svojim obsežnim opusom v slovenski zgodovini in še posebno v slovenski likovni umetnosti pridobila najodličnejše mesto.
VEČ ...|10. 11. 2018
Naša gostja akademska kiparka in pedagoginja Dragica Čadež
Naša gostja je bila akademska kiparka, predagoginja prof. Dragica Čadež, ki gotovo sodi med najvidnejše slovenske umetnice sploh, kot kiparka pa si je s svojim obsežnim opusom v slovenski zgodovini in še posebno v slovenski likovni umetnosti pridobila najodličnejše mesto.

Jože Bartolj

akademska kiparka dragica čadež

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 9. 2018
o Slavinskem misalu (1481) v pogovoru z ddr. Natašo Golob in domačinom mag. Jankom Boštjančičem

Po daljših prizadevanjih je konec avgusta Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) s podporo Ministrstva za kulturo odkupila pomemben iluminirani rokopisni kodeks iz leta 1481. Rokopis je bil za Slovenijo dolgo časa izgubljen, saj je prišel v roke zasebnih zbiralcev v tujini, domov pa se vrača v letu, ki ga posebej posvečamo kulturni dediščini.Več o posebni pridobitvi, Misalu oglejskega obreda, naročen leta 1481 za cerkev sv. Danijela v Zalogu, župnija Slavina pa v pogovoru z umetnostno zgodovinarko profesorico, dvakratno dr. Natašo Golob in z domačinom iz Slavine, direktorjem Parka Vojaške zgodovine Pivka mag. Jankom Boštjančičem.

o Slavinskem misalu (1481) v pogovoru z ddr. Natašo Golob in domačinom mag. Jankom Boštjančičem

Po daljših prizadevanjih je konec avgusta Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) s podporo Ministrstva za kulturo odkupila pomemben iluminirani rokopisni kodeks iz leta 1481. Rokopis je bil za Slovenijo dolgo časa izgubljen, saj je prišel v roke zasebnih zbiralcev v tujini, domov pa se vrača v letu, ki ga posebej posvečamo kulturni dediščini.Več o posebni pridobitvi, Misalu oglejskega obreda, naročen leta 1481 za cerkev sv. Danijela v Zalogu, župnija Slavina pa v pogovoru z umetnostno zgodovinarko profesorico, dvakratno dr. Natašo Golob in z domačinom iz Slavine, direktorjem Parka Vojaške zgodovine Pivka mag. Jankom Boštjančičem.

kulturaslavinski misaljanko boštjančičddr nataša golob

Kulturni utrinki

o Slavinskem misalu (1481) v pogovoru z ddr. Natašo Golob in domačinom mag. Jankom Boštjančičem
Po daljših prizadevanjih je konec avgusta Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) s podporo Ministrstva za kulturo odkupila pomemben iluminirani rokopisni kodeks iz leta 1481. Rokopis je bil za Slovenijo dolgo časa izgubljen, saj je prišel v roke zasebnih zbiralcev v tujini, domov pa se vrača v letu, ki ga posebej posvečamo kulturni dediščini.Več o posebni pridobitvi, Misalu oglejskega obreda, naročen leta 1481 za cerkev sv. Danijela v Zalogu, župnija Slavina pa v pogovoru z umetnostno zgodovinarko profesorico, dvakratno dr. Natašo Golob in z domačinom iz Slavine, direktorjem Parka Vojaške zgodovine Pivka mag. Jankom Boštjančičem.
VEČ ...|13. 9. 2018
o Slavinskem misalu (1481) v pogovoru z ddr. Natašo Golob in domačinom mag. Jankom Boštjančičem
Po daljših prizadevanjih je konec avgusta Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) s podporo Ministrstva za kulturo odkupila pomemben iluminirani rokopisni kodeks iz leta 1481. Rokopis je bil za Slovenijo dolgo časa izgubljen, saj je prišel v roke zasebnih zbiralcev v tujini, domov pa se vrača v letu, ki ga posebej posvečamo kulturni dediščini.Več o posebni pridobitvi, Misalu oglejskega obreda, naročen leta 1481 za cerkev sv. Danijela v Zalogu, župnija Slavina pa v pogovoru z umetnostno zgodovinarko profesorico, dvakratno dr. Natašo Golob in z domačinom iz Slavine, direktorjem Parka Vojaške zgodovine Pivka mag. Jankom Boštjančičem.

Jože Bartolj

kulturaslavinski misaljanko boštjančičddr nataša golob

Kolokvij

VEČ ...|27. 7. 2018
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti, program Na pragu upanja

Ukvarjanje z naravo osrečuje mnoge mlade. Zakaj, so pripovedovali dijaki in študentje Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti. V drugem delu oddaje pa jezuit p. Tomaž Mikuž predstavlja program za žrtve zlorab Na pragu upanja.

Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti, program Na pragu upanja

Ukvarjanje z naravo osrečuje mnoge mlade. Zakaj, so pripovedovali dijaki in študentje Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti. V drugem delu oddaje pa jezuit p. Tomaž Mikuž predstavlja program za žrtve zlorab Na pragu upanja.

duhovnostmladipogovorsvetovanje

Kolokvij

Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti, program Na pragu upanja
Ukvarjanje z naravo osrečuje mnoge mlade. Zakaj, so pripovedovali dijaki in študentje Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti. V drugem delu oddaje pa jezuit p. Tomaž Mikuž predstavlja program za žrtve zlorab Na pragu upanja.
VEČ ...|27. 7. 2018
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti, program Na pragu upanja
Ukvarjanje z naravo osrečuje mnoge mlade. Zakaj, so pripovedovali dijaki in študentje Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti. V drugem delu oddaje pa jezuit p. Tomaž Mikuž predstavlja program za žrtve zlorab Na pragu upanja.

Marjan Bunič

duhovnostmladipogovorsvetovanje

Za življenje

VEČ ...|5. 5. 2018
p. Christian Gostečnik - Izzivi vzgoje otrok v puberteti

Vzgoja otrok je najpomembnejša in hkrati najtežja naloga staršev. Kako naj z brezpogojno ljubeznijo oče in mati postavljata meje svojim otrokom? Kako ob bližajočem se koncu šolskega leta uskladiti pričakovanja in zahteve? O zahtevni umetnosti iskanja prave mere in občutka - o vzgoji je tekla beseda v oddaji Za življenje z gostom p. dr. Christianom Gostečnikom.

p. Christian Gostečnik - Izzivi vzgoje otrok v puberteti

Vzgoja otrok je najpomembnejša in hkrati najtežja naloga staršev. Kako naj z brezpogojno ljubeznijo oče in mati postavljata meje svojim otrokom? Kako ob bližajočem se koncu šolskega leta uskladiti pričakovanja in zahteve? O zahtevni umetnosti iskanja prave mere in občutka - o vzgoji je tekla beseda v oddaji Za življenje z gostom p. dr. Christianom Gostečnikom.

pubertetavzgoja

Za življenje

p. Christian Gostečnik - Izzivi vzgoje otrok v puberteti
Vzgoja otrok je najpomembnejša in hkrati najtežja naloga staršev. Kako naj z brezpogojno ljubeznijo oče in mati postavljata meje svojim otrokom? Kako ob bližajočem se koncu šolskega leta uskladiti pričakovanja in zahteve? O zahtevni umetnosti iskanja prave mere in občutka - o vzgoji je tekla beseda v oddaji Za življenje z gostom p. dr. Christianom Gostečnikom.
VEČ ...|5. 5. 2018
p. Christian Gostečnik - Izzivi vzgoje otrok v puberteti
Vzgoja otrok je najpomembnejša in hkrati najtežja naloga staršev. Kako naj z brezpogojno ljubeznijo oče in mati postavljata meje svojim otrokom? Kako ob bližajočem se koncu šolskega leta uskladiti pričakovanja in zahteve? O zahtevni umetnosti iskanja prave mere in občutka - o vzgoji je tekla beseda v oddaji Za življenje z gostom p. dr. Christianom Gostečnikom.

Blaž Lesnik

pubertetavzgoja

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|18. 2. 2018
Umetnost izpuščanja

V februarskem Klepetu z Metko Klevišar smo govorili o umetnosti izpuščanja. Izpuščanje je ena najtežjih stvari v življenju, ki se je učimo od vsega začetka in čisto do konca, ker je nikoli ne moremo povsem obvladati, kajti težko je izpustiti nekaj, kar imamo radi. A z izpuščanjem naredimo prostor za nekaj novega.

Umetnost izpuščanja

V februarskem Klepetu z Metko Klevišar smo govorili o umetnosti izpuščanja. Izpuščanje je ena najtežjih stvari v življenju, ki se je učimo od vsega začetka in čisto do konca, ker je nikoli ne moremo povsem obvladati, kajti težko je izpustiti nekaj, kar imamo radi. A z izpuščanjem naredimo prostor za nekaj novega.

starostživljenjeizpuščanjevzgoja

Klepet z Metko Klevišar

Umetnost izpuščanja
V februarskem Klepetu z Metko Klevišar smo govorili o umetnosti izpuščanja. Izpuščanje je ena najtežjih stvari v življenju, ki se je učimo od vsega začetka in čisto do konca, ker je nikoli ne moremo povsem obvladati, kajti težko je izpustiti nekaj, kar imamo radi. A z izpuščanjem naredimo prostor za nekaj novega.
VEČ ...|18. 2. 2018
Umetnost izpuščanja
V februarskem Klepetu z Metko Klevišar smo govorili o umetnosti izpuščanja. Izpuščanje je ena najtežjih stvari v življenju, ki se je učimo od vsega začetka in čisto do konca, ker je nikoli ne moremo povsem obvladati, kajti težko je izpustiti nekaj, kar imamo radi. A z izpuščanjem naredimo prostor za nekaj novega.

Damijana Medved

starostživljenjeizpuščanjevzgoja

Radijski misijon

VEČ ...|0. 0. 0
Drugi pogled: Bolniki niso breme, ampak so del telesa Cerkve - br. Jože Smukavec

»Bolan človek je milost za ta čas, je resničen oltar, na katerem se daruje in pretaka tisto, kar je najbolj potrebno za ta naš trenutek: Zate si vzamem čas. Ob tebi sem.« Tako je v Drugem pogledu razmišljal br. Jože Smukavec.

Drugi pogled: Bolniki niso breme, ampak so del telesa Cerkve - br. Jože Smukavec

»Bolan človek je milost za ta čas, je resničen oltar, na katerem se daruje in pretaka tisto, kar je najbolj potrebno za ta naš trenutek: Zate si vzamem čas. Ob tebi sem.« Tako je v Drugem pogledu razmišljal br. Jože Smukavec.

Radijski misijon

Drugi pogled: Bolniki niso breme, ampak so del telesa Cerkve - br. Jože Smukavec
»Bolan človek je milost za ta čas, je resničen oltar, na katerem se daruje in pretaka tisto, kar je najbolj potrebno za ta naš trenutek: Zate si vzamem čas. Ob tebi sem.« Tako je v Drugem pogledu razmišljal br. Jože Smukavec.
VEČ ...|0. 0. 0
Drugi pogled: Bolniki niso breme, ampak so del telesa Cerkve - br. Jože Smukavec
»Bolan človek je milost za ta čas, je resničen oltar, na katerem se daruje in pretaka tisto, kar je najbolj potrebno za ta naš trenutek: Zate si vzamem čas. Ob tebi sem.« Tako je v Drugem pogledu razmišljal br. Jože Smukavec.

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Dogodki

VEČ ...|5. 7. 2019
Javljanje mesta Gitega

Jure Sešek o afriških bobnih, kdaj piše blog in o pivu v Burundiju.

Javljanje mesta Gitega

Jure Sešek o afriških bobnih, kdaj piše blog in o pivu v Burundiju.

Jure Sešek

Burundi 2019

Moja zgodba

VEČ ...|18. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.

Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.

Jože Bartolj

Ivo JevnikarJanez Suhadolc

Naš gost

VEČ ...|17. 8. 2019
Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver

Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.

Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver

Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.

Damijana Medved

Stanislav ZverJožef Klekl st.PrekmurjeBogojinaJože Plečnikkultura

Duhovna misel

VEČ ...|20. 8. 2019
Ni nemogoče, je pa zelo težko.

Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo. (Mt 19, 24)

Ni nemogoče, je pa zelo težko.

Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo. (Mt 19, 24)

Gregor Čušin

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|14. 8. 2019
Brez zgodb in pričevanj narod izgine

V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.

Brez zgodb in pričevanj narod izgine

V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.

Alen Salihović

infopogovorspominduhovnostdružbapogovor o

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|20. 8. 2019
Reportaža počitnic Radia Ognjišče - 5. poglavje

V nocojšnji oddaji PRO smo najprej slišali vabilo na srečanje prijateljev in poslušalcev Radia Ognjišče na Uršlji gori, potem pa nadaljevali s počitniško zgodbo. Odprli smo 5. poglavje in z njim peti dan, izbrana glasba pa je bila iz zakladnice pesmi Ivanke Kraševec.

Reportaža počitnic Radia Ognjišče - 5. poglavje

V nocojšnji oddaji PRO smo najprej slišali vabilo na srečanje prijateljev in poslušalcev Radia Ognjišče na Uršlji gori, potem pa nadaljevali s počitniško zgodbo. Odprli smo 5. poglavje in z njim peti dan, izbrana glasba pa je bila iz zakladnice pesmi Ivanke Kraševec.

Franci Trstenjak

spominprijatelji

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 8. 2019
Predstavitev projekta Hiša na hribu

Hiša na hribu je skupnostni umetniški projekt. Razvijajo ga peto leto. Zasnovan je na kreiranju novih publik sodobnih umetniških praks, ki jih interaktivno umešča v okolje kulturne in naravne dediščine na prehodu med urbanim in ruralnim. Pogovarjali smo se z Zvonko Simčič.

Predstavitev projekta Hiša na hribu

Hiša na hribu je skupnostni umetniški projekt. Razvijajo ga peto leto. Zasnovan je na kreiranju novih publik sodobnih umetniških praks, ki jih interaktivno umešča v okolje kulturne in naravne dediščine na prehodu med urbanim in ruralnim. Pogovarjali smo se z Zvonko Simčič.

Jože Bartolj

kultura

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|20. 8. 2019
Pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja

Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota je pod drobnogled vzel pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja.

Pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja

Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota je pod drobnogled vzel pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Svetovalnica

VEČ ...|20. 8. 2019
Pasti na spletu

Naša gostja kriminalistka Neža Miklič je spregovorila o svojem delu in opozorila na pasti, ki na otroke in mlade prežijo na družbenih omrežjih. Komu zaupati in kako se zavarovati pred zlonamernimi neznanci? Kako ukrepati, ko zadeve začno uhajati izpod nadzora?

Pasti na spletu

Naša gostja kriminalistka Neža Miklič je spregovorila o svojem delu in opozorila na pasti, ki na otroke in mlade prežijo na družbenih omrežjih. Komu zaupati in kako se zavarovati pred zlonamernimi neznanci? Kako ukrepati, ko zadeve začno uhajati izpod nadzora?

Marjan Bunič

svetovanjemladisplet

Duhovna misel

VEČ ...|20. 8. 2019
Ni nemogoče, je pa zelo težko.

Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo. (Mt 19, 24)

Ni nemogoče, je pa zelo težko.

Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo. (Mt 19, 24)

Gregor Čušin

duhovnost