Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|22. 5. 2020
Prijateljstvo na preizkušnji

Polonin brat Maks ima kar nekaj prijateljev. Njegov najboljši prijatelj je Gašper. Vse počneta skupaj. Nekega dne sta se hudo sporekla, ker se je Maks pri košarki stepel z Gašperjevim bratrancem Nejcem. Tišina je trajala kar pet tednov. Čeprav je bil Maks jezen na Gašperja, ga je zelo pogrešal.

Prijateljstvo na preizkušnji

Polonin brat Maks ima kar nekaj prijateljev. Njegov najboljši prijatelj je Gašper. Vse počneta skupaj. Nekega dne sta se hudo sporekla, ker se je Maks pri košarki stepel z Gašperjevim bratrancem Nejcem. Tišina je trajala kar pet tednov. Čeprav je bil Maks jezen na Gašperja, ga je zelo pogrešal.

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Prijateljstvo na preizkušnji
Polonin brat Maks ima kar nekaj prijateljev. Njegov najboljši prijatelj je Gašper. Vse počneta skupaj. Nekega dne sta se hudo sporekla, ker se je Maks pri košarki stepel z Gašperjevim bratrancem Nejcem. Tišina je trajala kar pet tednov. Čeprav je bil Maks jezen na Gašperja, ga je zelo pogrešal.
VEČ ...|22. 5. 2020
Prijateljstvo na preizkušnji
Polonin brat Maks ima kar nekaj prijateljev. Njegov najboljši prijatelj je Gašper. Vse počneta skupaj. Nekega dne sta se hudo sporekla, ker se je Maks pri košarki stepel z Gašperjevim bratrancem Nejcem. Tišina je trajala kar pet tednov. Čeprav je bil Maks jezen na Gašperja, ga je zelo pogrešal.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Iz naših krajev

VEČ ...|30. 11. 2019
Tišina, Ljutomer, Železniki

V oddaji smo poročali o zamiku ukrepov za poplavno varnost v Železnikih in zamiku začetka obnove zelo nevarnih odsekov cest Murska Sobota – Gederovci ter Petanjci – Krajna. Spregovorili pa smo tudi o tem, kako dobrota že 27 let povezuje župnijske Karitas Prlekije in Prekmurja.

Tišina, Ljutomer, Železniki

V oddaji smo poročali o zamiku ukrepov za poplavno varnost v Železnikih in zamiku začetka obnove zelo nevarnih odsekov cest Murska Sobota – Gederovci ter Petanjci – Krajna. Spregovorili pa smo tudi o tem, kako dobrota že 27 let povezuje župnijske Karitas Prlekije in Prekmurja.

družbapolitikapogovor

Iz naših krajev

Tišina, Ljutomer, Železniki
V oddaji smo poročali o zamiku ukrepov za poplavno varnost v Železnikih in zamiku začetka obnove zelo nevarnih odsekov cest Murska Sobota – Gederovci ter Petanjci – Krajna. Spregovorili pa smo tudi o tem, kako dobrota že 27 let povezuje župnijske Karitas Prlekije in Prekmurja.
VEČ ...|30. 11. 2019
Tišina, Ljutomer, Železniki
V oddaji smo poročali o zamiku ukrepov za poplavno varnost v Železnikih in zamiku začetka obnove zelo nevarnih odsekov cest Murska Sobota – Gederovci ter Petanjci – Krajna. Spregovorili pa smo tudi o tem, kako dobrota že 27 let povezuje župnijske Karitas Prlekije in Prekmurja.

Andrej Šinko

družbapolitikapogovor

Ritem srca

VEČ ...|25. 9. 2019
Skupina Dominik praznuje

Gostili smo Boštjana Čuvana in Domna Novaka, člana zasedbe Dominik, ki letos praznuje 30-letnico začetka ustvarjanja. Predstavila sta novo zgoščenko, Svet je isti, in povabila na koncert, ki ga ob jubileju in izidu novega albuma pripravljajo v domači cerkvi v Žalcu. V drugem delu oddaje smo povabili na festival Ritem srca 2019, spomnili kdo vse bo na njem nastopil in zavrteli nekaj pesmi, ki bodo zaznamovale letošnji večer sodobne krščanske glasbe v Šentvidu v Ljubljani.

V oddaji smo slišali: Stična bend - Tvoji smo (pesem Stične mladih 2019), Dominik - Slavim Te, Oče, Dominik - Svet je isti, Dominik - Tišina, Dominik - Odmev neskončnosti, Dominik - K Mariji na Goro, Mana - Vse kar biva, Aleksander Mežek - Aleluja, Alfa in Omega - Tempelj, Hillsong - What A Beautiful Name.

Skupina Dominik praznuje

Gostili smo Boštjana Čuvana in Domna Novaka, člana zasedbe Dominik, ki letos praznuje 30-letnico začetka ustvarjanja. Predstavila sta novo zgoščenko, Svet je isti, in povabila na koncert, ki ga ob jubileju in izidu novega albuma pripravljajo v domači cerkvi v Žalcu. V drugem delu oddaje smo povabili na festival Ritem srca 2019, spomnili kdo vse bo na njem nastopil in zavrteli nekaj pesmi, ki bodo zaznamovale letošnji večer sodobne krščanske glasbe v Šentvidu v Ljubljani.

V oddaji smo slišali: Stična bend - Tvoji smo (pesem Stične mladih 2019), Dominik - Slavim Te, Oče, Dominik - Svet je isti, Dominik - Tišina, Dominik - Odmev neskončnosti, Dominik - K Mariji na Goro, Mana - Vse kar biva, Aleksander Mežek - Aleluja, Alfa in Omega - Tempelj, Hillsong - What A Beautiful Name.

Ritem srca 2019Dominiksodobna krščanska glasbaDRGjubilejkoncertglasba

Ritem srca

Skupina Dominik praznuje
Gostili smo Boštjana Čuvana in Domna Novaka, člana zasedbe Dominik, ki letos praznuje 30-letnico začetka ustvarjanja. Predstavila sta novo zgoščenko, Svet je isti, in povabila na koncert, ki ga ob jubileju in izidu novega albuma pripravljajo v domači cerkvi v Žalcu. V drugem delu oddaje smo povabili na festival Ritem srca 2019, spomnili kdo vse bo na njem nastopil in zavrteli nekaj pesmi, ki bodo zaznamovale letošnji večer sodobne krščanske glasbe v Šentvidu v Ljubljani.

V oddaji smo slišali: Stična bend - Tvoji smo (pesem Stične mladih 2019), Dominik - Slavim Te, Oče, Dominik - Svet je isti, Dominik - Tišina, Dominik - Odmev neskončnosti, Dominik - K Mariji na Goro, Mana - Vse kar biva, Aleksander Mežek - Aleluja, Alfa in Omega - Tempelj, Hillsong - What A Beautiful Name.
VEČ ...|25. 9. 2019
Skupina Dominik praznuje
Gostili smo Boštjana Čuvana in Domna Novaka, člana zasedbe Dominik, ki letos praznuje 30-letnico začetka ustvarjanja. Predstavila sta novo zgoščenko, Svet je isti, in povabila na koncert, ki ga ob jubileju in izidu novega albuma pripravljajo v domači cerkvi v Žalcu. V drugem delu oddaje smo povabili na festival Ritem srca 2019, spomnili kdo vse bo na njem nastopil in zavrteli nekaj pesmi, ki bodo zaznamovale letošnji večer sodobne krščanske glasbe v Šentvidu v Ljubljani.

V oddaji smo slišali: Stična bend - Tvoji smo (pesem Stične mladih 2019), Dominik - Slavim Te, Oče, Dominik - Svet je isti, Dominik - Tišina, Dominik - Odmev neskončnosti, Dominik - K Mariji na Goro, Mana - Vse kar biva, Aleksander Mežek - Aleluja, Alfa in Omega - Tempelj, Hillsong - What A Beautiful Name.

Jure SešekAndrej Jerman

Ritem srca 2019Dominiksodobna krščanska glasbaDRGjubilejkoncertglasba

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|7. 7. 2019
Kako pomembno je prisluhniti sebi

Marsikdaj pridemo do odgovora šele v tišini in molku ... takrat lahko zaslišimo Boga, ki prihaja do nas v lahnem šumenju. Tudi dopustniški čas je lahko čas, ko se končno zares ustavimo in prisluhnemo.

Kako pomembno je prisluhniti sebi

Marsikdaj pridemo do odgovora šele v tišini in molku ... takrat lahko zaslišimo Boga, ki prihaja do nas v lahnem šumenju. Tudi dopustniški čas je lahko čas, ko se končno zares ustavimo in prisluhnemo.

bolezenBogBožji šepettišinaprisluhniti sebiduhovnost

Klepet z Metko Klevišar

Kako pomembno je prisluhniti sebi
Marsikdaj pridemo do odgovora šele v tišini in molku ... takrat lahko zaslišimo Boga, ki prihaja do nas v lahnem šumenju. Tudi dopustniški čas je lahko čas, ko se končno zares ustavimo in prisluhnemo.
VEČ ...|7. 7. 2019
Kako pomembno je prisluhniti sebi
Marsikdaj pridemo do odgovora šele v tišini in molku ... takrat lahko zaslišimo Boga, ki prihaja do nas v lahnem šumenju. Tudi dopustniški čas je lahko čas, ko se končno zares ustavimo in prisluhnemo.

Damijana Medved

bolezenBogBožji šepettišinaprisluhniti sebiduhovnost

Iz naših krajev

VEČ ...|18. 5. 2019
Celje, Kamnik, Tišina

V tokratni oddaji Iz naših krajev lahko slišite o draženju cen vrtcev v Celju, novi kapelici posvečeni blaženemu Antonu Martinu Slomšku v Tržišču, pomembnih arheoloških odkritjih na Tišini in razstavi v Kamniku, ki predstavlja delovanje Rudolfa Maistra in njegovih borcev.

Celje, Kamnik, Tišina

V tokratni oddaji Iz naših krajev lahko slišite o draženju cen vrtcev v Celju, novi kapelici posvečeni blaženemu Antonu Martinu Slomšku v Tržišču, pomembnih arheoloških odkritjih na Tišini in razstavi v Kamniku, ki predstavlja delovanje Rudolfa Maistra in njegovih borcev.

družbainfopolitika

Iz naših krajev

Celje, Kamnik, Tišina
V tokratni oddaji Iz naših krajev lahko slišite o draženju cen vrtcev v Celju, novi kapelici posvečeni blaženemu Antonu Martinu Slomšku v Tržišču, pomembnih arheoloških odkritjih na Tišini in razstavi v Kamniku, ki predstavlja delovanje Rudolfa Maistra in njegovih borcev.
VEČ ...|18. 5. 2019
Celje, Kamnik, Tišina
V tokratni oddaji Iz naših krajev lahko slišite o draženju cen vrtcev v Celju, novi kapelici posvečeni blaženemu Antonu Martinu Slomšku v Tržišču, pomembnih arheoloških odkritjih na Tišini in razstavi v Kamniku, ki predstavlja delovanje Rudolfa Maistra in njegovih borcev.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 12. 2018
Pogovor ob razstavi jasličnih figur kartuzijana p. Wolfganga Koglerja

V sodelovanju s Kulturnim društvom Zgovorna tišina bodo v torek, 18. decembra, ob 18. uri v Kregarjevem atriju Zavoda sv. Stanislava odprli razstavo glinenih jasličnih skulptur p. Wolfganga Koglerja iz Pleterij. Ustvarjalni opus p. Wolfganga bo predstavil umetnostni zgodovinar dr. Andrej Doblehar, ki je razstavo, poleg mag. Bernarde Podlipnik, tudi predstavil.Glasbeni program ob odprtju bo oblikovala prof. Barbara Tišler z učenci solo petja, razstavo pa bo odprl mag. Anton Česen, direktor Zavoda sv. Stanislava.

Pogovor ob razstavi jasličnih figur kartuzijana p. Wolfganga Koglerja

V sodelovanju s Kulturnim društvom Zgovorna tišina bodo v torek, 18. decembra, ob 18. uri v Kregarjevem atriju Zavoda sv. Stanislava odprli razstavo glinenih jasličnih skulptur p. Wolfganga Koglerja iz Pleterij. Ustvarjalni opus p. Wolfganga bo predstavil umetnostni zgodovinar dr. Andrej Doblehar, ki je razstavo, poleg mag. Bernarde Podlipnik, tudi predstavil.Glasbeni program ob odprtju bo oblikovala prof. Barbara Tišler z učenci solo petja, razstavo pa bo odprl mag. Anton Česen, direktor Zavoda sv. Stanislava.

p wolfgang koglerjaslice pletarjepletarske jaslicekultura

Kulturni utrinki

Pogovor ob razstavi jasličnih figur kartuzijana p. Wolfganga Koglerja
V sodelovanju s Kulturnim društvom Zgovorna tišina bodo v torek, 18. decembra, ob 18. uri v Kregarjevem atriju Zavoda sv. Stanislava odprli razstavo glinenih jasličnih skulptur p. Wolfganga Koglerja iz Pleterij. Ustvarjalni opus p. Wolfganga bo predstavil umetnostni zgodovinar dr. Andrej Doblehar, ki je razstavo, poleg mag. Bernarde Podlipnik, tudi predstavil.Glasbeni program ob odprtju bo oblikovala prof. Barbara Tišler z učenci solo petja, razstavo pa bo odprl mag. Anton Česen, direktor Zavoda sv. Stanislava.
VEČ ...|14. 12. 2018
Pogovor ob razstavi jasličnih figur kartuzijana p. Wolfganga Koglerja
V sodelovanju s Kulturnim društvom Zgovorna tišina bodo v torek, 18. decembra, ob 18. uri v Kregarjevem atriju Zavoda sv. Stanislava odprli razstavo glinenih jasličnih skulptur p. Wolfganga Koglerja iz Pleterij. Ustvarjalni opus p. Wolfganga bo predstavil umetnostni zgodovinar dr. Andrej Doblehar, ki je razstavo, poleg mag. Bernarde Podlipnik, tudi predstavil.Glasbeni program ob odprtju bo oblikovala prof. Barbara Tišler z učenci solo petja, razstavo pa bo odprl mag. Anton Česen, direktor Zavoda sv. Stanislava.

Jože Bartolj

p wolfgang koglerjaslice pletarjepletarske jaslicekultura

Za življenje

VEČ ...|8. 12. 2018
Kako praznovati

Z Alenko Rebula smo govorili o praznikih, kako praznovati, da nas prevelika pričakovanja ne osiromašijo in v nas pustijo čustveno opustošenje. Ne sledimo umetnim potrebam, ujemimo svojo resničnost, svoje potrebe, praznujemo s tistimi in ob vsebinah, ki jih pogrešamo. Je to tišina ali vrvež množic, je to zven miru ali bučno rajanje?

Kako praznovati

Z Alenko Rebula smo govorili o praznikih, kako praznovati, da nas prevelika pričakovanja ne osiromašijo in v nas pustijo čustveno opustošenje. Ne sledimo umetnim potrebam, ujemimo svojo resničnost, svoje potrebe, praznujemo s tistimi in ob vsebinah, ki jih pogrešamo. Je to tišina ali vrvež množic, je to zven miru ali bučno rajanje?

praznovanjeadventAlenka Rebula

Za življenje

Kako praznovati
Z Alenko Rebula smo govorili o praznikih, kako praznovati, da nas prevelika pričakovanja ne osiromašijo in v nas pustijo čustveno opustošenje. Ne sledimo umetnim potrebam, ujemimo svojo resničnost, svoje potrebe, praznujemo s tistimi in ob vsebinah, ki jih pogrešamo. Je to tišina ali vrvež množic, je to zven miru ali bučno rajanje?
VEČ ...|8. 12. 2018
Kako praznovati
Z Alenko Rebula smo govorili o praznikih, kako praznovati, da nas prevelika pričakovanja ne osiromašijo in v nas pustijo čustveno opustošenje. Ne sledimo umetnim potrebam, ujemimo svojo resničnost, svoje potrebe, praznujemo s tistimi in ob vsebinah, ki jih pogrešamo. Je to tišina ali vrvež množic, je to zven miru ali bučno rajanje?

Nataša Ličen

praznovanjeadventAlenka Rebula

A štekaš?

VEČ ...|28. 2. 2018
Izvajalci o Emi 2018

Predstavljene pesmi: Gedore - Da pozabiva; Marko Tolja - Tišina; Lea Sirk – Hvala, ne; BQL – Ptica; Nuška Drašček – Ne zapusti me zdaj; Lara Kadis – Zdaj sem tu; Proper – Ukraden cvet; INA SHAI - Glow; Indigo – Vesna; Gregor Ravnik – Zdaj je čas; Amaya - Concrete; Raiven – Daleč stran; Ermal Meta & Fabrizio Moro - Non mi avete fatto niente; Ellie Goulding – Vincent

Izvajalci o Emi 2018

Predstavljene pesmi: Gedore - Da pozabiva; Marko Tolja - Tišina; Lea Sirk – Hvala, ne; BQL – Ptica; Nuška Drašček – Ne zapusti me zdaj; Lara Kadis – Zdaj sem tu; Proper – Ukraden cvet; INA SHAI - Glow; Indigo – Vesna; Gregor Ravnik – Zdaj je čas; Amaya - Concrete; Raiven – Daleč stran; Ermal Meta & Fabrizio Moro - Non mi avete fatto niente; Ellie Goulding – Vincent

mladiglasbaema

A štekaš?

Izvajalci o Emi 2018
Predstavljene pesmi: Gedore - Da pozabiva; Marko Tolja - Tišina; Lea Sirk – Hvala, ne; BQL – Ptica; Nuška Drašček – Ne zapusti me zdaj; Lara Kadis – Zdaj sem tu; Proper – Ukraden cvet; INA SHAI - Glow; Indigo – Vesna; Gregor Ravnik – Zdaj je čas; Amaya - Concrete; Raiven – Daleč stran; Ermal Meta & Fabrizio Moro - Non mi avete fatto niente; Ellie Goulding – Vincent
VEČ ...|28. 2. 2018
Izvajalci o Emi 2018
Predstavljene pesmi: Gedore - Da pozabiva; Marko Tolja - Tišina; Lea Sirk – Hvala, ne; BQL – Ptica; Nuška Drašček – Ne zapusti me zdaj; Lara Kadis – Zdaj sem tu; Proper – Ukraden cvet; INA SHAI - Glow; Indigo – Vesna; Gregor Ravnik – Zdaj je čas; Amaya - Concrete; Raiven – Daleč stran; Ermal Meta & Fabrizio Moro - Non mi avete fatto niente; Ellie Goulding – Vincent

Marjan BuničŽiga BuničJan Gerl

mladiglasbaema

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|2. 6. 2020
Franci Pliberšek: O akciji S srcem za morje otrok.

Moj edini kriterij, ko dajem, je odsotnost pričakovanja, da bom dobil kar koli povrnjeno. Besede pripadajo direktorju podjetja Mik, Celje, Franciju Pliberšku, ki smo ga ob njihovi veliki dobrodelni akciji, S srcem za morje otrok, gostili v oddaji Sol in luč.

Franci Pliberšek: O akciji S srcem za morje otrok.

Moj edini kriterij, ko dajem, je odsotnost pričakovanja, da bom dobil kar koli povrnjeno. Besede pripadajo direktorju podjetja Mik, Celje, Franciju Pliberšku, ki smo ga ob njihovi veliki dobrodelni akciji, S srcem za morje otrok, gostili v oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar, Nataša Ličen

družbaodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|5. 6. 2020
Simona Perčič z NIJZ o ukrepih po epidemiji

Ukrepi po epidemiji se sproščajo in poletni tabori, oratoriji, delavnice tujih jezikov za otroke in mladino so spet postali izvedljivi. Ostaja pa mnogo vprašajev. Kakšne omejitve je potrebno upoštevati? Kako varno in odgovorno izpeljati počitniški teden? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z zdravnico z NIJZ Simono Perčič.

Simona Perčič z NIJZ o ukrepih po epidemiji

Ukrepi po epidemiji se sproščajo in poletni tabori, oratoriji, delavnice tujih jezikov za otroke in mladino so spet postali izvedljivi. Ostaja pa mnogo vprašajev. Kakšne omejitve je potrebno upoštevati? Kako varno in odgovorno izpeljati počitniški teden? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z zdravnico z NIJZ Simono Perčič.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvodružbakoronavirus

Naš pogled

VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Alen Salihović

komentarkoronavirusinfopolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|1. 6. 2020
Prof. dr. Ernest Petrič o sproščanju ukrepov, nakupu zaščitne opreme in protestih

Tokratni gost dr. Ernest Petrič je spregovoril o epidemiji, o ukrepih ki so jo spremljali, o blaženju posledic krize. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi nabave medicinske in zaščitne opreme, interpelacije ministra Počivalška, kolesarskih protestov, političnega spopada za oblast, ki se kaže tudi v državnem zboru.

Prof. dr. Ernest Petrič o sproščanju ukrepov, nakupu zaščitne opreme in protestih

Tokratni gost dr. Ernest Petrič je spregovoril o epidemiji, o ukrepih ki so jo spremljali, o blaženju posledic krize. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi nabave medicinske in zaščitne opreme, interpelacije ministra Počivalška, kolesarskih protestov, političnega spopada za oblast, ki se kaže tudi v državnem zboru.

Tone Gorjup

komentardružbapolitika

Naš gost

VEČ ...|6. 6. 2020
Naš gost: p. Miran Špelič

Oddaja Naš gost je bila nekoliko drugačna. V gosteh smo imeli p. Mirana Špeliča in revijo Magnifikat. To pa še ni vse. V pogovor so se vključili tudi Tone Rode, Barbara Kastelec in Jana Podjavoršek.

Naš gost: p. Miran Špelič

Oddaja Naš gost je bila nekoliko drugačna. V gosteh smo imeli p. Mirana Špeliča in revijo Magnifikat. To pa še ni vse. V pogovor so se vključili tudi Tone Rode, Barbara Kastelec in Jana Podjavoršek.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Svetnik dneva

VEČ ...|7. 6. 2020
Sv. Robert

Sv. Robert

Jure Sešek

duhovnost

Za nasmeh

VEČ ...|7. 6. 2020
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Vremenska napoved

VEČ ...|7. 6. 2020
Vremenska napoved 07. junij 2020

Vremenska napoved 07. junij 2020

Radio Ognjišče

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|6. 6. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan