Svetovalnica

VEČ ...|2. 12. 2019
Inkontinenca

Zdravstvena Svetovalnica je gostila prof. dr. Pavla Košoroka, speicalista kirurgije. Spregovorili nam je o inkontinenci oziroma uhajanju blata. Tovrstne težave ima približno 4 odstotke ljudi, v starosti pa se ta delež močno poveča.

Inkontinenca

Zdravstvena Svetovalnica je gostila prof. dr. Pavla Košoroka, speicalista kirurgije. Spregovorili nam je o inkontinenci oziroma uhajanju blata. Tovrstne težave ima približno 4 odstotke ljudi, v starosti pa se ta delež močno poveča.

zdravstvosvetovanje

Svetovalnica

Inkontinenca
Zdravstvena Svetovalnica je gostila prof. dr. Pavla Košoroka, speicalista kirurgije. Spregovorili nam je o inkontinenci oziroma uhajanju blata. Tovrstne težave ima približno 4 odstotke ljudi, v starosti pa se ta delež močno poveča.
VEČ ...|2. 12. 2019
Inkontinenca
Zdravstvena Svetovalnica je gostila prof. dr. Pavla Košoroka, speicalista kirurgije. Spregovorili nam je o inkontinenci oziroma uhajanju blata. Tovrstne težave ima približno 4 odstotke ljudi, v starosti pa se ta delež močno poveča.

Blaž Lesnik

zdravstvosvetovanje

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|1. 12. 2019
Upanje

Pozornost usmerjamo na upanje, ki je bistveno za naše življenje. Še posebej v času bolezni, stiske in preizkušenj. Kako upati tudi v navidezno brezupnih situacijah ... o tem in še o marsičem v tokratnem Klepetu.

Upanje

Pozornost usmerjamo na upanje, ki je bistveno za naše življenje. Še posebej v času bolezni, stiske in preizkušenj. Kako upati tudi v navidezno brezupnih situacijah ... o tem in še o marsičem v tokratnem Klepetu.

upanjestarostbolezenzdravjevera

Klepet z Metko Klevišar

Upanje
Pozornost usmerjamo na upanje, ki je bistveno za naše življenje. Še posebej v času bolezni, stiske in preizkušenj. Kako upati tudi v navidezno brezupnih situacijah ... o tem in še o marsičem v tokratnem Klepetu.
VEČ ...|1. 12. 2019
Upanje
Pozornost usmerjamo na upanje, ki je bistveno za naše življenje. Še posebej v času bolezni, stiske in preizkušenj. Kako upati tudi v navidezno brezupnih situacijah ... o tem in še o marsičem v tokratnem Klepetu.

Damijana Medved

upanjestarostbolezenzdravjevera

Modrost v očeh

VEČ ...|26. 11. 2019
Razstava Kadar me stvar prime, jo znam

V tokratni oddaji smo vam predstavili razstavo udeležencev Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki so skozi keramiko in fotografijo predstavili delo arhitekta Jožeta Plečnika. Razstava nosi naslov Kadar me stvar prime, jo znam in je na ogled v Meršolovem atriju v Zavodu sv. Stanislava. Razstavo je predstavila mentorica študijskega krožka Keramika Lučka Šićarov. V drugem delu oddaje je bila naša gostja Ana Petrič, koordinatorka projekta Božiček za 1 dan - za starostnike ter avtorica navdihujočega in srčnega projekta Mala pozornost za veliko veselje, ki spodbuja k pisanju pisem, da bi na tak način polepšali praznične dni tudi tistim starostnikom, ki so sami.

Razstava Kadar me stvar prime, jo znam

V tokratni oddaji smo vam predstavili razstavo udeležencev Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki so skozi keramiko in fotografijo predstavili delo arhitekta Jožeta Plečnika. Razstava nosi naslov Kadar me stvar prime, jo znam in je na ogled v Meršolovem atriju v Zavodu sv. Stanislava. Razstavo je predstavila mentorica študijskega krožka Keramika Lučka Šićarov. V drugem delu oddaje je bila naša gostja Ana Petrič, koordinatorka projekta Božiček za 1 dan - za starostnike ter avtorica navdihujočega in srčnega projekta Mala pozornost za veliko veselje, ki spodbuja k pisanju pisem, da bi na tak način polepšali praznične dni tudi tistim starostnikom, ki so sami.

Univerza za tretje življenjsko obdobjeJože PlečnikstarostnikiosamljenostMala pozornost za veliko veselje

Modrost v očeh

Razstava Kadar me stvar prime, jo znam
V tokratni oddaji smo vam predstavili razstavo udeležencev Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki so skozi keramiko in fotografijo predstavili delo arhitekta Jožeta Plečnika. Razstava nosi naslov Kadar me stvar prime, jo znam in je na ogled v Meršolovem atriju v Zavodu sv. Stanislava. Razstavo je predstavila mentorica študijskega krožka Keramika Lučka Šićarov. V drugem delu oddaje je bila naša gostja Ana Petrič, koordinatorka projekta Božiček za 1 dan - za starostnike ter avtorica navdihujočega in srčnega projekta Mala pozornost za veliko veselje, ki spodbuja k pisanju pisem, da bi na tak način polepšali praznične dni tudi tistim starostnikom, ki so sami.
VEČ ...|26. 11. 2019
Razstava Kadar me stvar prime, jo znam
V tokratni oddaji smo vam predstavili razstavo udeležencev Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki so skozi keramiko in fotografijo predstavili delo arhitekta Jožeta Plečnika. Razstava nosi naslov Kadar me stvar prime, jo znam in je na ogled v Meršolovem atriju v Zavodu sv. Stanislava. Razstavo je predstavila mentorica študijskega krožka Keramika Lučka Šićarov. V drugem delu oddaje je bila naša gostja Ana Petrič, koordinatorka projekta Božiček za 1 dan - za starostnike ter avtorica navdihujočega in srčnega projekta Mala pozornost za veliko veselje, ki spodbuja k pisanju pisem, da bi na tak način polepšali praznične dni tudi tistim starostnikom, ki so sami.

Damijana Medved

Univerza za tretje življenjsko obdobjeJože PlečnikstarostnikiosamljenostMala pozornost za veliko veselje

Naš gost

VEČ ...|16. 11. 2019
Možgani so kot vesolje

Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.

Možgani so kot vesolje

Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.

družbaizobraževanjepogovorzdravstvo

Naš gost

Možgani so kot vesolje
Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.
VEČ ...|16. 11. 2019
Možgani so kot vesolje
Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorzdravstvo

Pogovor o

VEČ ...|13. 11. 2019
Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

starostdomovi za ostarele

Pogovor o

Težave v domovih za ostarele
Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|13. 11. 2019
Težave v domovih za ostarele
Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

starostdomovi za ostarele

Za življenje

VEČ ...|2. 11. 2019
Izgube so del življenja

O tem, kako sprejeti izgube bližnjih in tudi o različnih vrstah izgub smo razmišljali v tokratni oddaji s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. Izguba ljubljene osebe se namreč na svoj način zgodi tudi ob bolezni v starosti, ko se bližnji več ne odziva na našo bližino.

Izgube so del življenja

O tem, kako sprejeti izgube bližnjih in tudi o različnih vrstah izgub smo razmišljali v tokratni oddaji s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. Izguba ljubljene osebe se namreč na svoj način zgodi tudi ob bolezni v starosti, ko se bližnji več ne odziva na našo bližino.

odnosislovoizgubaduhovnostsmrt

Za življenje

Izgube so del življenja
O tem, kako sprejeti izgube bližnjih in tudi o različnih vrstah izgub smo razmišljali v tokratni oddaji s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. Izguba ljubljene osebe se namreč na svoj način zgodi tudi ob bolezni v starosti, ko se bližnji več ne odziva na našo bližino.
VEČ ...|2. 11. 2019
Izgube so del življenja
O tem, kako sprejeti izgube bližnjih in tudi o različnih vrstah izgub smo razmišljali v tokratni oddaji s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. Izguba ljubljene osebe se namreč na svoj način zgodi tudi ob bolezni v starosti, ko se bližnji več ne odziva na našo bližino.

Blaž Lesnik

odnosislovoizgubaduhovnostsmrt

Komentar Časnik.si

VEČ ...|23. 10. 2019
Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo

Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!

Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo

Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Komentar Časnik.si

Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo
Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!
VEČ ...|23. 10. 2019
Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo
Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!

dr. Stane Granda

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Modrost v očeh

VEČ ...|22. 10. 2019
Motnje spanja v starosti

Naša gostja je bila psihologinja in terapevtka medicinske hipnoze Boni Pajntar Plut, ki je predstavila različne načine pomoči; od zeliščnih pripravkov, higiene spanja do medicinske hipnoze.

Motnje spanja v starosti

Naša gostja je bila psihologinja in terapevtka medicinske hipnoze Boni Pajntar Plut, ki je predstavila različne načine pomoči; od zeliščnih pripravkov, higiene spanja do medicinske hipnoze.

spanjestarostnespečnostmedicinska hipnozamotnje spanjasvetovanje

Modrost v očeh

Motnje spanja v starosti
Naša gostja je bila psihologinja in terapevtka medicinske hipnoze Boni Pajntar Plut, ki je predstavila različne načine pomoči; od zeliščnih pripravkov, higiene spanja do medicinske hipnoze.
VEČ ...|22. 10. 2019
Motnje spanja v starosti
Naša gostja je bila psihologinja in terapevtka medicinske hipnoze Boni Pajntar Plut, ki je predstavila različne načine pomoči; od zeliščnih pripravkov, higiene spanja do medicinske hipnoze.

Damijana Medved

spanjestarostnespečnostmedicinska hipnozamotnje spanjasvetovanje

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|1. 9. 2019
Prava mera

Prava mera je odgovor na marsikatero vprašanje, tudi glede skrbi za zdravje, ki naj je ne bo ne preveč in ne premalo. Ne zamudite.

Prava mera

Prava mera je odgovor na marsikatero vprašanje, tudi glede skrbi za zdravje, ki naj je ne bo ne preveč in ne premalo. Ne zamudite.

zdravjeobsedenost z zdravjemprava merastarostživljenje

Klepet z Metko Klevišar

Prava mera
Prava mera je odgovor na marsikatero vprašanje, tudi glede skrbi za zdravje, ki naj je ne bo ne preveč in ne premalo. Ne zamudite.
VEČ ...|1. 9. 2019
Prava mera
Prava mera je odgovor na marsikatero vprašanje, tudi glede skrbi za zdravje, ki naj je ne bo ne preveč in ne premalo. Ne zamudite.

Damijana Medved

zdravjeobsedenost z zdravjemprava merastarostživljenje

Naš gost

VEČ ...|31. 8. 2019
Samo Hubad (arhivski pogovor iz leta 2011)

V arhivski oddaji ste lahko slišali pogovor z izjemnim dirigentom Samom Hubadom. Starosta slovenskih dirigentov se je vseskozi zavedal svoje rodbinske pogojenosti, tradicije in brezkompromisnosti, kot jo je gojil njegov oče Matej Hubad. Več desetletij je bil vodilni slovenski dirigent. Posebej pomembno je zaznamoval delovanje ljubljanske Opere in posebej Slovenske filharmonije, katere šef dirigent je bil domala dve desetletji. Dirigiral je več kot šestdesetim orkestrom po svetu, pa vendar ostal prijazen in skromen gospod, čudovit sogovornik. Na tretjo obletnico smrti maestra Sama Hubada smo predvajali posnetek pogovora iz leta 2001.

Samo Hubad (arhivski pogovor iz leta 2011)

V arhivski oddaji ste lahko slišali pogovor z izjemnim dirigentom Samom Hubadom. Starosta slovenskih dirigentov se je vseskozi zavedal svoje rodbinske pogojenosti, tradicije in brezkompromisnosti, kot jo je gojil njegov oče Matej Hubad. Več desetletij je bil vodilni slovenski dirigent. Posebej pomembno je zaznamoval delovanje ljubljanske Opere in posebej Slovenske filharmonije, katere šef dirigent je bil domala dve desetletji. Dirigiral je več kot šestdesetim orkestrom po svetu, pa vendar ostal prijazen in skromen gospod, čudovit sogovornik. Na tretjo obletnico smrti maestra Sama Hubada smo predvajali posnetek pogovora iz leta 2001.

glasbapogovordirigentSamo HubadOperaFilharmonija

Naš gost

Samo Hubad (arhivski pogovor iz leta 2011)
V arhivski oddaji ste lahko slišali pogovor z izjemnim dirigentom Samom Hubadom. Starosta slovenskih dirigentov se je vseskozi zavedal svoje rodbinske pogojenosti, tradicije in brezkompromisnosti, kot jo je gojil njegov oče Matej Hubad. Več desetletij je bil vodilni slovenski dirigent. Posebej pomembno je zaznamoval delovanje ljubljanske Opere in posebej Slovenske filharmonije, katere šef dirigent je bil domala dve desetletji. Dirigiral je več kot šestdesetim orkestrom po svetu, pa vendar ostal prijazen in skromen gospod, čudovit sogovornik. Na tretjo obletnico smrti maestra Sama Hubada smo predvajali posnetek pogovora iz leta 2001.
VEČ ...|31. 8. 2019
Samo Hubad (arhivski pogovor iz leta 2011)
V arhivski oddaji ste lahko slišali pogovor z izjemnim dirigentom Samom Hubadom. Starosta slovenskih dirigentov se je vseskozi zavedal svoje rodbinske pogojenosti, tradicije in brezkompromisnosti, kot jo je gojil njegov oče Matej Hubad. Več desetletij je bil vodilni slovenski dirigent. Posebej pomembno je zaznamoval delovanje ljubljanske Opere in posebej Slovenske filharmonije, katere šef dirigent je bil domala dve desetletji. Dirigiral je več kot šestdesetim orkestrom po svetu, pa vendar ostal prijazen in skromen gospod, čudovit sogovornik. Na tretjo obletnico smrti maestra Sama Hubada smo predvajali posnetek pogovora iz leta 2001.

Jure Sešek

glasbapogovordirigentSamo HubadOperaFilharmonija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|28. 8. 2019
Andrej Tomelj: Avtogoli slovenske zunanje politike

Avtogoli slovenske zunanje politike, je naslov komentarja, ki ga je za portal Časnik.si napisal Andrej Tomelj. Govori o novi ameriški veleposlanici v ZDA. Končno smo s srcu Evrope in popku sveta učakali prihod nove ameriške veleposlanice in jadra slovenskega žurnalizma so se napela v močnem vetru, ki je zavel ob njenih prvih korakih na sončni stran Alp. Še z nobenim veleposlanikom doslej si ob njegovem prihodu nismo dali toliko opraviti. V komentarjih je moč zaznati vse, od podcenjevanja nove veleposlanice do užaljenosti zaradi nezanimanja ameriške zunanje politike za Slovenijo.Veleposlanica Lynda Blanchard ni karierna diplomatka. Zato ji številni komentatorji očitajo, da si je veleposlaniško mesto kupila s težkimi milijoni, ki jih je darovala republikancem in Donaldu Trumpu v njegovi volilni kampanji. Je s tem kaj narobe? Nič; to je ameriški način financiranja politike. Slovenski žurnalisti, pometajte raje pred domačim pragom. Vendar ne pod preprogo! Pometajte raje na kup, ki ga bo lahko videl kdorkoli, tudi iz letala. Raziščite, kaj je z rdečimi številkami, v katerih je umirala LDS, kako krije izgubo parlamentarna stranka SD itd. Potrudili ste se le pri vprašljivem posojilu SDS-u, ki pa ga je stranka takoj poplačala in vrtoglavo drago preplačala.Povsem smo pozabili na Lyndinega soseda, veleposlanika Ruske federacije. Z njim postaja soseda, čeprav je ameriška ambasada na Prešernovi cesti, ruska pa na Tomšičevi. Kako zgovorna naslova: genialni Slovenec in svetovljan nasproti partijskemu sekretarju!Skoraj bo že deset let, kar Doku Gapurovič Zavgajev zaseda mesto veleposlanika v Sloveniji. Putin in Medvedjev sta vedela koga, kam, zakaj in za kaj sta ga poslala v Ljubljano. Putin še predobro ve, zakaj je Zavgajev, kljub starosti (decembra bo dopolnil devetinsedemdeset let) nenadomestljiv. Zavgajev v Kremelj ni prinesel milijonov. V nahrbtniku je imel le bleščečo partijsko kariero ter problematična in nečastna dejanja v Čečeniji. Ne naši oblastniki ne žurnalisti provladnih medijev niso mogli in/ali si upali odločno ugovarjati temu, koga Rusi pošiljajo v Ljubljano. Zunanji minister Žbogar je bil ob ruski nameri celo naravnost navdušen. Pozdravil je dejstvo, da k nam prihaja za veleposlanika celo namestnik ruskega zunanjega ministra.V kateri resnično demokratični državi bi Zavgajev užival gostoljubje? Ni problematičen samo njegov življenjepis ampak tudi njegove čudne predstave o delu veleposlanika. Na odprti sceni se je bratil s Turnškovimi borci, s podporo navezi Janković-Erjavec se je vtikal v zadnje državnozborske volitve. Z zaskrbljenostjo lahko ugibamo, kakšne poteze je vlekel v zaodrju. Njegovo nezaslišano početje pred volitvami je med drugimi močno razburilo Damirja Črnčeca. Prav zanimivo bi bilo današnje videnje predrznega veleposlanikovega ravnanja v očeh aktualnega vladnega sekretarja.Po Erjavčevi vroči ljubezni z Rusijo smo si od novega zunanjega ministra obetali bolj uravnoteženo zunanjo politiko. Žal je Cerar človek, za katerega ljudska modrost pravi, da kar z glavo naredi, z ritjo podre. Minister Cerar se je vendarle odpravil v ZDA in že prvi dan zabil Sloveniji avtogol. V Washingtonu se je srečal z demokratsko senatorko Klobucharjevo, ki jo nekateri omenjajo kot kandidatko z predsednico, torej Trumpovo izzivalko. Kaj sta govorila s političarko belokranjskih korenin, ali sta jedla potico ali belokranjsko pogačo, ni pomembno. Pomembna je usodna napaka, da je po dolgoletnem diplomatskem zatišju slovenski zunanji minister pohitel v Trumpu sovražni tabor.Nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da je Klobucharjeva v senatu glasovala proti imenovanju Lynde Blanchard za veleposlanico, glasovala je proti prijateljici in zaupnici Melanije Trump. In potem jokamo, da Melanija ničesar ne postori za Slovenijo. Naj gre v slovenski gol in brani domovino svoje mladosti pred avtogoli? Naj občuduje grobo obtesano plavo skulpturo nad Sevnico, s katero se ji posmehujejo »umetnik« in slovenski amerikanofobi?Kaj Slovenci v teh dneh sporočamo urbi et orbi? Večina nebrzdano vpije, da v slovensko postmoderno, z levičarstvom omreženo, družbo prihaja skrajno starokopitna oseba, tako rekoč iz časa ameriške državljanske vojne: kristjanka, mati sedmih otrok, humanitarna aktivistka. Hudo! Je premožna in nekoruptivna. Še huje!Prijateljuje z družino Trump. Najhuje!

Andrej Tomelj: Avtogoli slovenske zunanje politike

Avtogoli slovenske zunanje politike, je naslov komentarja, ki ga je za portal Časnik.si napisal Andrej Tomelj. Govori o novi ameriški veleposlanici v ZDA. Končno smo s srcu Evrope in popku sveta učakali prihod nove ameriške veleposlanice in jadra slovenskega žurnalizma so se napela v močnem vetru, ki je zavel ob njenih prvih korakih na sončni stran Alp. Še z nobenim veleposlanikom doslej si ob njegovem prihodu nismo dali toliko opraviti. V komentarjih je moč zaznati vse, od podcenjevanja nove veleposlanice do užaljenosti zaradi nezanimanja ameriške zunanje politike za Slovenijo.Veleposlanica Lynda Blanchard ni karierna diplomatka. Zato ji številni komentatorji očitajo, da si je veleposlaniško mesto kupila s težkimi milijoni, ki jih je darovala republikancem in Donaldu Trumpu v njegovi volilni kampanji. Je s tem kaj narobe? Nič; to je ameriški način financiranja politike. Slovenski žurnalisti, pometajte raje pred domačim pragom. Vendar ne pod preprogo! Pometajte raje na kup, ki ga bo lahko videl kdorkoli, tudi iz letala. Raziščite, kaj je z rdečimi številkami, v katerih je umirala LDS, kako krije izgubo parlamentarna stranka SD itd. Potrudili ste se le pri vprašljivem posojilu SDS-u, ki pa ga je stranka takoj poplačala in vrtoglavo drago preplačala.Povsem smo pozabili na Lyndinega soseda, veleposlanika Ruske federacije. Z njim postaja soseda, čeprav je ameriška ambasada na Prešernovi cesti, ruska pa na Tomšičevi. Kako zgovorna naslova: genialni Slovenec in svetovljan nasproti partijskemu sekretarju!Skoraj bo že deset let, kar Doku Gapurovič Zavgajev zaseda mesto veleposlanika v Sloveniji. Putin in Medvedjev sta vedela koga, kam, zakaj in za kaj sta ga poslala v Ljubljano. Putin še predobro ve, zakaj je Zavgajev, kljub starosti (decembra bo dopolnil devetinsedemdeset let) nenadomestljiv. Zavgajev v Kremelj ni prinesel milijonov. V nahrbtniku je imel le bleščečo partijsko kariero ter problematična in nečastna dejanja v Čečeniji. Ne naši oblastniki ne žurnalisti provladnih medijev niso mogli in/ali si upali odločno ugovarjati temu, koga Rusi pošiljajo v Ljubljano. Zunanji minister Žbogar je bil ob ruski nameri celo naravnost navdušen. Pozdravil je dejstvo, da k nam prihaja za veleposlanika celo namestnik ruskega zunanjega ministra.V kateri resnično demokratični državi bi Zavgajev užival gostoljubje? Ni problematičen samo njegov življenjepis ampak tudi njegove čudne predstave o delu veleposlanika. Na odprti sceni se je bratil s Turnškovimi borci, s podporo navezi Janković-Erjavec se je vtikal v zadnje državnozborske volitve. Z zaskrbljenostjo lahko ugibamo, kakšne poteze je vlekel v zaodrju. Njegovo nezaslišano početje pred volitvami je med drugimi močno razburilo Damirja Črnčeca. Prav zanimivo bi bilo današnje videnje predrznega veleposlanikovega ravnanja v očeh aktualnega vladnega sekretarja.Po Erjavčevi vroči ljubezni z Rusijo smo si od novega zunanjega ministra obetali bolj uravnoteženo zunanjo politiko. Žal je Cerar človek, za katerega ljudska modrost pravi, da kar z glavo naredi, z ritjo podre. Minister Cerar se je vendarle odpravil v ZDA in že prvi dan zabil Sloveniji avtogol. V Washingtonu se je srečal z demokratsko senatorko Klobucharjevo, ki jo nekateri omenjajo kot kandidatko z predsednico, torej Trumpovo izzivalko. Kaj sta govorila s političarko belokranjskih korenin, ali sta jedla potico ali belokranjsko pogačo, ni pomembno. Pomembna je usodna napaka, da je po dolgoletnem diplomatskem zatišju slovenski zunanji minister pohitel v Trumpu sovražni tabor.Nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da je Klobucharjeva v senatu glasovala proti imenovanju Lynde Blanchard za veleposlanico, glasovala je proti prijateljici in zaupnici Melanije Trump. In potem jokamo, da Melanija ničesar ne postori za Slovenijo. Naj gre v slovenski gol in brani domovino svoje mladosti pred avtogoli? Naj občuduje grobo obtesano plavo skulpturo nad Sevnico, s katero se ji posmehujejo »umetnik« in slovenski amerikanofobi?Kaj Slovenci v teh dneh sporočamo urbi et orbi? Večina nebrzdano vpije, da v slovensko postmoderno, z levičarstvom omreženo, družbo prihaja skrajno starokopitna oseba, tako rekoč iz časa ameriške državljanske vojne: kristjanka, mati sedmih otrok, humanitarna aktivistka. Hudo! Je premožna in nekoruptivna. Še huje!Prijateljuje z družino Trump. Najhuje!

časnikkomentarzdaveleposlaništvoinfoodnosipolitika

Komentar Časnik.si

Andrej Tomelj: Avtogoli slovenske zunanje politike
Avtogoli slovenske zunanje politike, je naslov komentarja, ki ga je za portal Časnik.si napisal Andrej Tomelj. Govori o novi ameriški veleposlanici v ZDA. Končno smo s srcu Evrope in popku sveta učakali prihod nove ameriške veleposlanice in jadra slovenskega žurnalizma so se napela v močnem vetru, ki je zavel ob njenih prvih korakih na sončni stran Alp. Še z nobenim veleposlanikom doslej si ob njegovem prihodu nismo dali toliko opraviti. V komentarjih je moč zaznati vse, od podcenjevanja nove veleposlanice do užaljenosti zaradi nezanimanja ameriške zunanje politike za Slovenijo.Veleposlanica Lynda Blanchard ni karierna diplomatka. Zato ji številni komentatorji očitajo, da si je veleposlaniško mesto kupila s težkimi milijoni, ki jih je darovala republikancem in Donaldu Trumpu v njegovi volilni kampanji. Je s tem kaj narobe? Nič; to je ameriški način financiranja politike. Slovenski žurnalisti, pometajte raje pred domačim pragom. Vendar ne pod preprogo! Pometajte raje na kup, ki ga bo lahko videl kdorkoli, tudi iz letala. Raziščite, kaj je z rdečimi številkami, v katerih je umirala LDS, kako krije izgubo parlamentarna stranka SD itd. Potrudili ste se le pri vprašljivem posojilu SDS-u, ki pa ga je stranka takoj poplačala in vrtoglavo drago preplačala.Povsem smo pozabili na Lyndinega soseda, veleposlanika Ruske federacije. Z njim postaja soseda, čeprav je ameriška ambasada na Prešernovi cesti, ruska pa na Tomšičevi. Kako zgovorna naslova: genialni Slovenec in svetovljan nasproti partijskemu sekretarju!Skoraj bo že deset let, kar Doku Gapurovič Zavgajev zaseda mesto veleposlanika v Sloveniji. Putin in Medvedjev sta vedela koga, kam, zakaj in za kaj sta ga poslala v Ljubljano. Putin še predobro ve, zakaj je Zavgajev, kljub starosti (decembra bo dopolnil devetinsedemdeset let) nenadomestljiv. Zavgajev v Kremelj ni prinesel milijonov. V nahrbtniku je imel le bleščečo partijsko kariero ter problematična in nečastna dejanja v Čečeniji. Ne naši oblastniki ne žurnalisti provladnih medijev niso mogli in/ali si upali odločno ugovarjati temu, koga Rusi pošiljajo v Ljubljano. Zunanji minister Žbogar je bil ob ruski nameri celo naravnost navdušen. Pozdravil je dejstvo, da k nam prihaja za veleposlanika celo namestnik ruskega zunanjega ministra.V kateri resnično demokratični državi bi Zavgajev užival gostoljubje? Ni problematičen samo njegov življenjepis ampak tudi njegove čudne predstave o delu veleposlanika. Na odprti sceni se je bratil s Turnškovimi borci, s podporo navezi Janković-Erjavec se je vtikal v zadnje državnozborske volitve. Z zaskrbljenostjo lahko ugibamo, kakšne poteze je vlekel v zaodrju. Njegovo nezaslišano početje pred volitvami je med drugimi močno razburilo Damirja Črnčeca. Prav zanimivo bi bilo današnje videnje predrznega veleposlanikovega ravnanja v očeh aktualnega vladnega sekretarja.Po Erjavčevi vroči ljubezni z Rusijo smo si od novega zunanjega ministra obetali bolj uravnoteženo zunanjo politiko. Žal je Cerar človek, za katerega ljudska modrost pravi, da kar z glavo naredi, z ritjo podre. Minister Cerar se je vendarle odpravil v ZDA in že prvi dan zabil Sloveniji avtogol. V Washingtonu se je srečal z demokratsko senatorko Klobucharjevo, ki jo nekateri omenjajo kot kandidatko z predsednico, torej Trumpovo izzivalko. Kaj sta govorila s političarko belokranjskih korenin, ali sta jedla potico ali belokranjsko pogačo, ni pomembno. Pomembna je usodna napaka, da je po dolgoletnem diplomatskem zatišju slovenski zunanji minister pohitel v Trumpu sovražni tabor.Nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da je Klobucharjeva v senatu glasovala proti imenovanju Lynde Blanchard za veleposlanico, glasovala je proti prijateljici in zaupnici Melanije Trump. In potem jokamo, da Melanija ničesar ne postori za Slovenijo. Naj gre v slovenski gol in brani domovino svoje mladosti pred avtogoli? Naj občuduje grobo obtesano plavo skulpturo nad Sevnico, s katero se ji posmehujejo »umetnik« in slovenski amerikanofobi?Kaj Slovenci v teh dneh sporočamo urbi et orbi? Večina nebrzdano vpije, da v slovensko postmoderno, z levičarstvom omreženo, družbo prihaja skrajno starokopitna oseba, tako rekoč iz časa ameriške državljanske vojne: kristjanka, mati sedmih otrok, humanitarna aktivistka. Hudo! Je premožna in nekoruptivna. Še huje!Prijateljuje z družino Trump. Najhuje!
VEČ ...|28. 8. 2019
Andrej Tomelj: Avtogoli slovenske zunanje politike
Avtogoli slovenske zunanje politike, je naslov komentarja, ki ga je za portal Časnik.si napisal Andrej Tomelj. Govori o novi ameriški veleposlanici v ZDA. Končno smo s srcu Evrope in popku sveta učakali prihod nove ameriške veleposlanice in jadra slovenskega žurnalizma so se napela v močnem vetru, ki je zavel ob njenih prvih korakih na sončni stran Alp. Še z nobenim veleposlanikom doslej si ob njegovem prihodu nismo dali toliko opraviti. V komentarjih je moč zaznati vse, od podcenjevanja nove veleposlanice do užaljenosti zaradi nezanimanja ameriške zunanje politike za Slovenijo.Veleposlanica Lynda Blanchard ni karierna diplomatka. Zato ji številni komentatorji očitajo, da si je veleposlaniško mesto kupila s težkimi milijoni, ki jih je darovala republikancem in Donaldu Trumpu v njegovi volilni kampanji. Je s tem kaj narobe? Nič; to je ameriški način financiranja politike. Slovenski žurnalisti, pometajte raje pred domačim pragom. Vendar ne pod preprogo! Pometajte raje na kup, ki ga bo lahko videl kdorkoli, tudi iz letala. Raziščite, kaj je z rdečimi številkami, v katerih je umirala LDS, kako krije izgubo parlamentarna stranka SD itd. Potrudili ste se le pri vprašljivem posojilu SDS-u, ki pa ga je stranka takoj poplačala in vrtoglavo drago preplačala.Povsem smo pozabili na Lyndinega soseda, veleposlanika Ruske federacije. Z njim postaja soseda, čeprav je ameriška ambasada na Prešernovi cesti, ruska pa na Tomšičevi. Kako zgovorna naslova: genialni Slovenec in svetovljan nasproti partijskemu sekretarju!Skoraj bo že deset let, kar Doku Gapurovič Zavgajev zaseda mesto veleposlanika v Sloveniji. Putin in Medvedjev sta vedela koga, kam, zakaj in za kaj sta ga poslala v Ljubljano. Putin še predobro ve, zakaj je Zavgajev, kljub starosti (decembra bo dopolnil devetinsedemdeset let) nenadomestljiv. Zavgajev v Kremelj ni prinesel milijonov. V nahrbtniku je imel le bleščečo partijsko kariero ter problematična in nečastna dejanja v Čečeniji. Ne naši oblastniki ne žurnalisti provladnih medijev niso mogli in/ali si upali odločno ugovarjati temu, koga Rusi pošiljajo v Ljubljano. Zunanji minister Žbogar je bil ob ruski nameri celo naravnost navdušen. Pozdravil je dejstvo, da k nam prihaja za veleposlanika celo namestnik ruskega zunanjega ministra.V kateri resnično demokratični državi bi Zavgajev užival gostoljubje? Ni problematičen samo njegov življenjepis ampak tudi njegove čudne predstave o delu veleposlanika. Na odprti sceni se je bratil s Turnškovimi borci, s podporo navezi Janković-Erjavec se je vtikal v zadnje državnozborske volitve. Z zaskrbljenostjo lahko ugibamo, kakšne poteze je vlekel v zaodrju. Njegovo nezaslišano početje pred volitvami je med drugimi močno razburilo Damirja Črnčeca. Prav zanimivo bi bilo današnje videnje predrznega veleposlanikovega ravnanja v očeh aktualnega vladnega sekretarja.Po Erjavčevi vroči ljubezni z Rusijo smo si od novega zunanjega ministra obetali bolj uravnoteženo zunanjo politiko. Žal je Cerar človek, za katerega ljudska modrost pravi, da kar z glavo naredi, z ritjo podre. Minister Cerar se je vendarle odpravil v ZDA in že prvi dan zabil Sloveniji avtogol. V Washingtonu se je srečal z demokratsko senatorko Klobucharjevo, ki jo nekateri omenjajo kot kandidatko z predsednico, torej Trumpovo izzivalko. Kaj sta govorila s političarko belokranjskih korenin, ali sta jedla potico ali belokranjsko pogačo, ni pomembno. Pomembna je usodna napaka, da je po dolgoletnem diplomatskem zatišju slovenski zunanji minister pohitel v Trumpu sovražni tabor.Nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da je Klobucharjeva v senatu glasovala proti imenovanju Lynde Blanchard za veleposlanico, glasovala je proti prijateljici in zaupnici Melanije Trump. In potem jokamo, da Melanija ničesar ne postori za Slovenijo. Naj gre v slovenski gol in brani domovino svoje mladosti pred avtogoli? Naj občuduje grobo obtesano plavo skulpturo nad Sevnico, s katero se ji posmehujejo »umetnik« in slovenski amerikanofobi?Kaj Slovenci v teh dneh sporočamo urbi et orbi? Večina nebrzdano vpije, da v slovensko postmoderno, z levičarstvom omreženo, družbo prihaja skrajno starokopitna oseba, tako rekoč iz časa ameriške državljanske vojne: kristjanka, mati sedmih otrok, humanitarna aktivistka. Hudo! Je premožna in nekoruptivna. Še huje!Prijateljuje z družino Trump. Najhuje!

Matej Tomelj

časnikkomentarzdaveleposlaništvoinfoodnosipolitika

Modrost v očeh

VEČ ...|27. 8. 2019
Glasbena terapija

V tokratni oddaji Modrost v očeh o glasbeni terapiji za starostnike. Ta je prinesla številne dobrobiti tudi bolnikom z demenco ter ob poslavljanju od življenja. Svoje znanje in izkušnje z glasbeno terapijo je z nami delila akademska glasbenica Špela Loti Knoll [knol], direktorica Inštituta Knoll - Inštituta za glasbeno terapijo in supervizijo.

Glasbena terapija

V tokratni oddaji Modrost v očeh o glasbeni terapiji za starostnike. Ta je prinesla številne dobrobiti tudi bolnikom z demenco ter ob poslavljanju od življenja. Svoje znanje in izkušnje z glasbeno terapijo je z nami delila akademska glasbenica Špela Loti Knoll [knol], direktorica Inštituta Knoll - Inštituta za glasbeno terapijo in supervizijo.

glasbena terapijademencaumiranjestarostglasba

Modrost v očeh

Glasbena terapija
V tokratni oddaji Modrost v očeh o glasbeni terapiji za starostnike. Ta je prinesla številne dobrobiti tudi bolnikom z demenco ter ob poslavljanju od življenja. Svoje znanje in izkušnje z glasbeno terapijo je z nami delila akademska glasbenica Špela Loti Knoll [knol], direktorica Inštituta Knoll - Inštituta za glasbeno terapijo in supervizijo.
VEČ ...|27. 8. 2019
Glasbena terapija
V tokratni oddaji Modrost v očeh o glasbeni terapiji za starostnike. Ta je prinesla številne dobrobiti tudi bolnikom z demenco ter ob poslavljanju od življenja. Svoje znanje in izkušnje z glasbeno terapijo je z nami delila akademska glasbenica Špela Loti Knoll [knol], direktorica Inštituta Knoll - Inštituta za glasbeno terapijo in supervizijo.

Damijana Medved

glasbena terapijademencaumiranjestarostglasba

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 8. 2019
Drevi podelijo Veronikino nagrado - festival Novo mesto short - Pikin festival - Umrla sta Zmago Modic in Milan Štefe

Na Starem gradu Celje bodo nocoj podelili 23. Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko.V Novem mestu se drevi začenja petdnevni festival kratke zgodbe novo mesto short.V Velenju je že vse pripravljeno na jubilejni 30. Pikin festival, ki se bo začel 9. septembra.V 66. letu starosti je umrl slikar in vsestranski umetnik Zmago Modic, v 60. letu pa igralec Milan Štefe.

Drevi podelijo Veronikino nagrado - festival Novo mesto short - Pikin festival - Umrla sta Zmago Modic in Milan Štefe

Na Starem gradu Celje bodo nocoj podelili 23. Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko.V Novem mestu se drevi začenja petdnevni festival kratke zgodbe novo mesto short.V Velenju je že vse pripravljeno na jubilejni 30. Pikin festival, ki se bo začel 9. septembra.V 66. letu starosti je umrl slikar in vsestranski umetnik Zmago Modic, v 60. letu pa igralec Milan Štefe.

kultura

Kulturni utrinki

Drevi podelijo Veronikino nagrado - festival Novo mesto short - Pikin festival - Umrla sta Zmago Modic in Milan Štefe
Na Starem gradu Celje bodo nocoj podelili 23. Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko.V Novem mestu se drevi začenja petdnevni festival kratke zgodbe novo mesto short.V Velenju je že vse pripravljeno na jubilejni 30. Pikin festival, ki se bo začel 9. septembra.V 66. letu starosti je umrl slikar in vsestranski umetnik Zmago Modic, v 60. letu pa igralec Milan Štefe.
VEČ ...|27. 8. 2019
Drevi podelijo Veronikino nagrado - festival Novo mesto short - Pikin festival - Umrla sta Zmago Modic in Milan Štefe
Na Starem gradu Celje bodo nocoj podelili 23. Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko.V Novem mestu se drevi začenja petdnevni festival kratke zgodbe novo mesto short.V Velenju je že vse pripravljeno na jubilejni 30. Pikin festival, ki se bo začel 9. septembra.V 66. letu starosti je umrl slikar in vsestranski umetnik Zmago Modic, v 60. letu pa igralec Milan Štefe.

Jože Bartolj

kultura

Naš gost

VEČ ...|24. 8. 2019
V spomin Ivanu Omanu

Poslovili smo se od Ivana Omana, staroste slovenske politike in enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, razgledanost, pravičnost, pogum in humanizem so zaznamovali njegovo življenje in pustili globoko sled med nami. To oddajo smo pripravili v njegov spomin.

V spomin Ivanu Omanu

Poslovili smo se od Ivana Omana, staroste slovenske politike in enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, razgledanost, pravičnost, pogum in humanizem so zaznamovali njegovo življenje in pustili globoko sled med nami. To oddajo smo pripravili v njegov spomin.

kmetijstvopolitikaduhovnostkultura

Naš gost

V spomin Ivanu Omanu
Poslovili smo se od Ivana Omana, staroste slovenske politike in enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, razgledanost, pravičnost, pogum in humanizem so zaznamovali njegovo življenje in pustili globoko sled med nami. To oddajo smo pripravili v njegov spomin.
VEČ ...|24. 8. 2019
V spomin Ivanu Omanu
Poslovili smo se od Ivana Omana, staroste slovenske politike in enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, razgledanost, pravičnost, pogum in humanizem so zaznamovali njegovo življenje in pustili globoko sled med nami. To oddajo smo pripravili v njegov spomin.

Robert Božič

kmetijstvopolitikaduhovnostkultura

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 8. 2019
Pridiga nadškofa Antona Stresa na pogrebu Ivana Omana

V Škofji Loki so danes pokopali Ivana Omana, starosto slovenske politike in enega od ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, pravičnost, pogum, humanizem so bile med besedami, ki jih je v pridigi pri pogrebni sveti maši izrekel nadškof Anton Stres. Predsednik republike Borut Pahor pa je Omana označil za narodnega buditelja.

Pridiga nadškofa Antona Stresa na pogrebu Ivana Omana

V Škofji Loki so danes pokopali Ivana Omana, starosto slovenske politike in enega od ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, pravičnost, pogum, humanizem so bile med besedami, ki jih je v pridigi pri pogrebni sveti maši izrekel nadškof Anton Stres. Predsednik republike Borut Pahor pa je Omana označil za narodnega buditelja.

omanpogrebspomininfo

Informativni prispevki

Pridiga nadškofa Antona Stresa na pogrebu Ivana Omana
V Škofji Loki so danes pokopali Ivana Omana, starosto slovenske politike in enega od ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, pravičnost, pogum, humanizem so bile med besedami, ki jih je v pridigi pri pogrebni sveti maši izrekel nadškof Anton Stres. Predsednik republike Borut Pahor pa je Omana označil za narodnega buditelja.
VEČ ...|21. 8. 2019
Pridiga nadškofa Antona Stresa na pogrebu Ivana Omana
V Škofji Loki so danes pokopali Ivana Omana, starosto slovenske politike in enega od ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, pravičnost, pogum, humanizem so bile med besedami, ki jih je v pridigi pri pogrebni sveti maši izrekel nadškof Anton Stres. Predsednik republike Borut Pahor pa je Omana označil za narodnega buditelja.

p. Ivan Rampre/Vatican news

omanpogrebspomininfo

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 8. 2019
Govori na žalni seji SLS in NSi ob smrti Ivana Omana

Govori predsednika SLS Marjana Podobnika, predsednika NSi Mateja Tonina, predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce in Aleša Primca. na žalni seji SLS in NSi ob smrti staroste slovenske pomladi Ivana Omana.

Govori na žalni seji SLS in NSi ob smrti Ivana Omana

Govori predsednika SLS Marjana Podobnika, predsednika NSi Mateja Tonina, predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce in Aleša Primca. na žalni seji SLS in NSi ob smrti staroste slovenske pomladi Ivana Omana.

ivan omansmrtinfospomin

Informativni prispevki

Govori na žalni seji SLS in NSi ob smrti Ivana Omana
Govori predsednika SLS Marjana Podobnika, predsednika NSi Mateja Tonina, predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce in Aleša Primca. na žalni seji SLS in NSi ob smrti staroste slovenske pomladi Ivana Omana.
VEČ ...|20. 8. 2019
Govori na žalni seji SLS in NSi ob smrti Ivana Omana
Govori predsednika SLS Marjana Podobnika, predsednika NSi Mateja Tonina, predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce in Aleša Primca. na žalni seji SLS in NSi ob smrti staroste slovenske pomladi Ivana Omana.

Alen Salihović

ivan omansmrtinfospomin

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 8. 2019
dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana

Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.

dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana

Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.

ivan omanrosvita pesekpolitikapogovor

Informativni prispevki

dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana
Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.
VEČ ...|19. 8. 2019
dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana
Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.

Alen Salihović

ivan omanrosvita pesekpolitikapogovor

Svetovalnica

VEČ ...|10. 7. 2019
Kako naj se najstnik pripravi na popravni izpit?

V Svetovalnici smo tokrat spregovorili o tem, kako naj se najstnik pripravi na opravljanje popravnega izpita. Ali je samoumevno, da se pri tej starosti že zna učiti sam? Je dovolj samostojen in zrel? Ali je popravni izpit samo njegova stvar ali je poraz za celotno družino? V našem studiu je bila Manja Kristanc, ki se vrsto let ukvarja s pomočjo staršem in otrokom na področjih motivacije za učenje, koncentracije in urjenja spomina.

Kako naj se najstnik pripravi na popravni izpit?

V Svetovalnici smo tokrat spregovorili o tem, kako naj se najstnik pripravi na opravljanje popravnega izpita. Ali je samoumevno, da se pri tej starosti že zna učiti sam? Je dovolj samostojen in zrel? Ali je popravni izpit samo njegova stvar ali je poraz za celotno družino? V našem studiu je bila Manja Kristanc, ki se vrsto let ukvarja s pomočjo staršem in otrokom na področjih motivacije za učenje, koncentracije in urjenja spomina.

svetovanjeizobraževanjemladi

Svetovalnica

Kako naj se najstnik pripravi na popravni izpit?
V Svetovalnici smo tokrat spregovorili o tem, kako naj se najstnik pripravi na opravljanje popravnega izpita. Ali je samoumevno, da se pri tej starosti že zna učiti sam? Je dovolj samostojen in zrel? Ali je popravni izpit samo njegova stvar ali je poraz za celotno družino? V našem studiu je bila Manja Kristanc, ki se vrsto let ukvarja s pomočjo staršem in otrokom na področjih motivacije za učenje, koncentracije in urjenja spomina.
VEČ ...|10. 7. 2019
Kako naj se najstnik pripravi na popravni izpit?
V Svetovalnici smo tokrat spregovorili o tem, kako naj se najstnik pripravi na opravljanje popravnega izpita. Ali je samoumevno, da se pri tej starosti že zna učiti sam? Je dovolj samostojen in zrel? Ali je popravni izpit samo njegova stvar ali je poraz za celotno družino? V našem studiu je bila Manja Kristanc, ki se vrsto let ukvarja s pomočjo staršem in otrokom na področjih motivacije za učenje, koncentracije in urjenja spomina.

Tanja Dominko

svetovanjeizobraževanjemladi

Modrost v očeh

VEČ ...|25. 6. 2019
Mobilnost starejših

Predstavili smo program varne vožnje Senior, ki ga v Centru varne vožnje na Vranskem pripravlja AMZS. Z nami je bil inštruktor varne vožnje, Brane Legan.V drugem delu oddaje pa ste spoznali Zavod Sopotniki, ki z brezplačnimi prevozi starostnikom omogočajo, da se udeležujejo kulturnih dogodkov, obiskujejo svoje prijatelje, gredo k zdravniku, v trgovino ipd. Zavod Sopotniki je predstavil njegov ustanovitelj in direktor Marko Zevnik.

Mobilnost starejših

Predstavili smo program varne vožnje Senior, ki ga v Centru varne vožnje na Vranskem pripravlja AMZS. Z nami je bil inštruktor varne vožnje, Brane Legan.V drugem delu oddaje pa ste spoznali Zavod Sopotniki, ki z brezplačnimi prevozi starostnikom omogočajo, da se udeležujejo kulturnih dogodkov, obiskujejo svoje prijatelje, gredo k zdravniku, v trgovino ipd. Zavod Sopotniki je predstavil njegov ustanovitelj in direktor Marko Zevnik.

družbaizobraževanjeodnosisvetovanje

Modrost v očeh

Mobilnost starejših
Predstavili smo program varne vožnje Senior, ki ga v Centru varne vožnje na Vranskem pripravlja AMZS. Z nami je bil inštruktor varne vožnje, Brane Legan.V drugem delu oddaje pa ste spoznali Zavod Sopotniki, ki z brezplačnimi prevozi starostnikom omogočajo, da se udeležujejo kulturnih dogodkov, obiskujejo svoje prijatelje, gredo k zdravniku, v trgovino ipd. Zavod Sopotniki je predstavil njegov ustanovitelj in direktor Marko Zevnik.
VEČ ...|25. 6. 2019
Mobilnost starejših
Predstavili smo program varne vožnje Senior, ki ga v Centru varne vožnje na Vranskem pripravlja AMZS. Z nami je bil inštruktor varne vožnje, Brane Legan.V drugem delu oddaje pa ste spoznali Zavod Sopotniki, ki z brezplačnimi prevozi starostnikom omogočajo, da se udeležujejo kulturnih dogodkov, obiskujejo svoje prijatelje, gredo k zdravniku, v trgovino ipd. Zavod Sopotniki je predstavil njegov ustanovitelj in direktor Marko Zevnik.

Damijana Medved

družbaizobraževanjeodnosisvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 6. 2019
Samo darovanje me osreči

Med Najprostovoljci leta v starosti od 20 do 29 let je bil na pobudo Slovenske Karitas imenovan Janez Novljan. Že pet let namreč sodeluje pri pripravi počitnic za otroke iz socialno šibkejših družin z imenom Biseri.

Samo darovanje me osreči

Med Najprostovoljci leta v starosti od 20 do 29 let je bil na pobudo Slovenske Karitas imenovan Janez Novljan. Že pet let namreč sodeluje pri pripravi počitnic za otroke iz socialno šibkejših družin z imenom Biseri.

družbaduhovnostizobraževanjemladiodnosipogovorvzgoja

Informativni prispevki

Samo darovanje me osreči
Med Najprostovoljci leta v starosti od 20 do 29 let je bil na pobudo Slovenske Karitas imenovan Janez Novljan. Že pet let namreč sodeluje pri pripravi počitnic za otroke iz socialno šibkejših družin z imenom Biseri.
VEČ ...|15. 6. 2019
Samo darovanje me osreči
Med Najprostovoljci leta v starosti od 20 do 29 let je bil na pobudo Slovenske Karitas imenovan Janez Novljan. Že pet let namreč sodeluje pri pripravi počitnic za otroke iz socialno šibkejših družin z imenom Biseri.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjemladiodnosipogovorvzgoja

Radijski roman

VEČ ...|13. 6. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - deveti del

Ah, ta moja leta je humoreska Karla Gržana o ugibanju starosti.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - deveti del

Ah, ta moja leta je humoreska Karla Gržana o ugibanju starosti.

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - deveti del
Ah, ta moja leta je humoreska Karla Gržana o ugibanju starosti.
VEČ ...|13. 6. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - deveti del
Ah, ta moja leta je humoreska Karla Gržana o ugibanju starosti.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Naš gost

VEČ ...|8. 6. 2019
V spomin na Mojco Senčar (ponovitev)

V oddaji smo v spomin na Mojco Senčar, ki se je pred dnevi v 80. letu starosti poslovila od nas, ponovili pogovor, ki smo ga posneli z njo letos januarja. Do upokojitve je kot zdravnica-anesteziologinja delala na ljubljanskem onkološkem inštitutu, po upokojitvi je prevzela predsedovanje Združenju Europa Donna Slovenija. Bila je močna pričevalka in zagovornica bolnikov, saj je za rakom trikrat zbolela tudi sama. Prizadevali si je za destigmatizacijo bolezni, v zadnjem času pa predvsem za pomen paliativne oskrbe in urejanje področja evtanazije. Kljub težkim preizkušnjam, je bila vedno na strani življenja in upanja.

V spomin na Mojco Senčar (ponovitev)

V oddaji smo v spomin na Mojco Senčar, ki se je pred dnevi v 80. letu starosti poslovila od nas, ponovili pogovor, ki smo ga posneli z njo letos januarja. Do upokojitve je kot zdravnica-anesteziologinja delala na ljubljanskem onkološkem inštitutu, po upokojitvi je prevzela predsedovanje Združenju Europa Donna Slovenija. Bila je močna pričevalka in zagovornica bolnikov, saj je za rakom trikrat zbolela tudi sama. Prizadevali si je za destigmatizacijo bolezni, v zadnjem času pa predvsem za pomen paliativne oskrbe in urejanje področja evtanazije. Kljub težkim preizkušnjam, je bila vedno na strani življenja in upanja.

družbapogovorzdravstvo

Naš gost

V spomin na Mojco Senčar (ponovitev)
V oddaji smo v spomin na Mojco Senčar, ki se je pred dnevi v 80. letu starosti poslovila od nas, ponovili pogovor, ki smo ga posneli z njo letos januarja. Do upokojitve je kot zdravnica-anesteziologinja delala na ljubljanskem onkološkem inštitutu, po upokojitvi je prevzela predsedovanje Združenju Europa Donna Slovenija. Bila je močna pričevalka in zagovornica bolnikov, saj je za rakom trikrat zbolela tudi sama. Prizadevali si je za destigmatizacijo bolezni, v zadnjem času pa predvsem za pomen paliativne oskrbe in urejanje področja evtanazije. Kljub težkim preizkušnjam, je bila vedno na strani življenja in upanja.
VEČ ...|8. 6. 2019
V spomin na Mojco Senčar (ponovitev)
V oddaji smo v spomin na Mojco Senčar, ki se je pred dnevi v 80. letu starosti poslovila od nas, ponovili pogovor, ki smo ga posneli z njo letos januarja. Do upokojitve je kot zdravnica-anesteziologinja delala na ljubljanskem onkološkem inštitutu, po upokojitvi je prevzela predsedovanje Združenju Europa Donna Slovenija. Bila je močna pričevalka in zagovornica bolnikov, saj je za rakom trikrat zbolela tudi sama. Prizadevali si je za destigmatizacijo bolezni, v zadnjem času pa predvsem za pomen paliativne oskrbe in urejanje področja evtanazije. Kljub težkim preizkušnjam, je bila vedno na strani življenja in upanja.

Nataša Ličen

družbapogovorzdravstvo

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|2. 6. 2019
Naši strahovi

Česa vsega se bojimo in kako se lahko s strahovi soočimo in jih razrešimo.

Naši strahovi

Česa vsega se bojimo in kako se lahko s strahovi soočimo in jih razrešimo.

strahhvaležnostživljenjebolezenstarost

Klepet z Metko Klevišar

Naši strahovi
Česa vsega se bojimo in kako se lahko s strahovi soočimo in jih razrešimo.
VEČ ...|2. 6. 2019
Naši strahovi
Česa vsega se bojimo in kako se lahko s strahovi soočimo in jih razrešimo.

Damijana Medved

strahhvaležnostživljenjebolezenstarost

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|26. 5. 2019
Filozofa Jean Vanier

V oddaji smo spoznali kanadskega filozofa Jeana Vanierja, ki je zapustil profesorsko pot in se posvetil najbolj ubogim v naši družbi: duševno prizadetim osebam. Ustanovil je skupnost Barka in kasneje še gibanja Vero in lu. Z nami so bili predstavniki obeh skupnosti, ki bodo podelili svoje izkušnje srečevanj z Vanierjem, ki je 7. maja v starosti 90 let sklenil svojo bogato življenjsko pot.

Filozofa Jean Vanier

V oddaji smo spoznali kanadskega filozofa Jeana Vanierja, ki je zapustil profesorsko pot in se posvetil najbolj ubogim v naši družbi: duševno prizadetim osebam. Ustanovil je skupnost Barka in kasneje še gibanja Vero in lu. Z nami so bili predstavniki obeh skupnosti, ki bodo podelili svoje izkušnje srečevanj z Vanierjem, ki je 7. maja v starosti 90 let sklenil svojo bogato življenjsko pot.

duhovnostpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Filozofa Jean Vanier
V oddaji smo spoznali kanadskega filozofa Jeana Vanierja, ki je zapustil profesorsko pot in se posvetil najbolj ubogim v naši družbi: duševno prizadetim osebam. Ustanovil je skupnost Barka in kasneje še gibanja Vero in lu. Z nami so bili predstavniki obeh skupnosti, ki bodo podelili svoje izkušnje srečevanj z Vanierjem, ki je 7. maja v starosti 90 let sklenil svojo bogato življenjsko pot.
VEČ ...|26. 5. 2019
Filozofa Jean Vanier
V oddaji smo spoznali kanadskega filozofa Jeana Vanierja, ki je zapustil profesorsko pot in se posvetil najbolj ubogim v naši družbi: duševno prizadetim osebam. Ustanovil je skupnost Barka in kasneje še gibanja Vero in lu. Z nami so bili predstavniki obeh skupnosti, ki bodo podelili svoje izkušnje srečevanj z Vanierjem, ki je 7. maja v starosti 90 let sklenil svojo bogato življenjsko pot.

Marjana Debevec

duhovnostpogovor

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|5. 5. 2019
O diktatu sreče, ki nam ga vsiljujejo oglasi

Kako živeti v polnosti, z dobrimi in manj dobrimi platmi življenja, smo govorili v tokratni oddaji.

O diktatu sreče, ki nam ga vsiljujejo oglasi

Kako živeti v polnosti, z dobrimi in manj dobrimi platmi življenja, smo govorili v tokratni oddaji.

srečastarostevtanazijazadovoljstvotrpljenje

Klepet z Metko Klevišar

O diktatu sreče, ki nam ga vsiljujejo oglasi
Kako živeti v polnosti, z dobrimi in manj dobrimi platmi življenja, smo govorili v tokratni oddaji.
VEČ ...|5. 5. 2019
O diktatu sreče, ki nam ga vsiljujejo oglasi
Kako živeti v polnosti, z dobrimi in manj dobrimi platmi življenja, smo govorili v tokratni oddaji.

Damijana Medved

srečastarostevtanazijazadovoljstvotrpljenje

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 4. 2019
Dr. Henrik Neubauer 90 let - Razstava Gradovi na slovenskem - Odzivi na požar v katedrali Notre Dame

Starosta slovenskega baleta dr. Henrik Neubauer je včeraj praznoval 90 let.Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava Mogočni varuhi preteklosti - gradovi na Slovenskem.Novice po požaru katedrale Notre Dame v Parizu, oglasil se je papež, v Franciji so zvonili zvonovi vseh cerkva.

Dr. Henrik Neubauer 90 let - Razstava Gradovi na slovenskem - Odzivi na požar v katedrali Notre Dame

Starosta slovenskega baleta dr. Henrik Neubauer je včeraj praznoval 90 let.Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava Mogočni varuhi preteklosti - gradovi na Slovenskem.Novice po požaru katedrale Notre Dame v Parizu, oglasil se je papež, v Franciji so zvonili zvonovi vseh cerkva.

Henrik Neubauer

Kulturni utrinki

Dr. Henrik Neubauer 90 let - Razstava Gradovi na slovenskem - Odzivi na požar v katedrali Notre Dame
Starosta slovenskega baleta dr. Henrik Neubauer je včeraj praznoval 90 let.Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava Mogočni varuhi preteklosti - gradovi na Slovenskem.Novice po požaru katedrale Notre Dame v Parizu, oglasil se je papež, v Franciji so zvonili zvonovi vseh cerkva.
VEČ ...|18. 4. 2019
Dr. Henrik Neubauer 90 let - Razstava Gradovi na slovenskem - Odzivi na požar v katedrali Notre Dame
Starosta slovenskega baleta dr. Henrik Neubauer je včeraj praznoval 90 let.Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava Mogočni varuhi preteklosti - gradovi na Slovenskem.Novice po požaru katedrale Notre Dame v Parizu, oglasil se je papež, v Franciji so zvonili zvonovi vseh cerkva.

Jože Bartolj

Henrik Neubauer

Radijski misijon 2019

VEČ ...|10. 4. 2019
Večerni pogovor: Tudi jaz bom enkrat star

Z nami so bili: salezijanski duhovnik Mirko Simončič, babica v ljubljanski porodnišnici Nada Hribar ter prostovoljki Katja Gabršek in Tea Žnidar. Pogovarjali smo se o družbi, ki se vedno bolj stara, hkrati pa se zdi, da na to ni pripravljena. Ali še drži resnica: če bomo dobro ravnali s starejšimi, bodo tako ravnali tudi z nami?

Večerni pogovor: Tudi jaz bom enkrat star

Z nami so bili: salezijanski duhovnik Mirko Simončič, babica v ljubljanski porodnišnici Nada Hribar ter prostovoljki Katja Gabršek in Tea Žnidar. Pogovarjali smo se o družbi, ki se vedno bolj stara, hkrati pa se zdi, da na to ni pripravljena. Ali še drži resnica: če bomo dobro ravnali s starejšimi, bodo tako ravnali tudi z nami?

družbaduhovnoststarostsmrtmladiodnosi

Radijski misijon 2019

Večerni pogovor: Tudi jaz bom enkrat star
Z nami so bili: salezijanski duhovnik Mirko Simončič, babica v ljubljanski porodnišnici Nada Hribar ter prostovoljki Katja Gabršek in Tea Žnidar. Pogovarjali smo se o družbi, ki se vedno bolj stara, hkrati pa se zdi, da na to ni pripravljena. Ali še drži resnica: če bomo dobro ravnali s starejšimi, bodo tako ravnali tudi z nami?
VEČ ...|10. 4. 2019
Večerni pogovor: Tudi jaz bom enkrat star
Z nami so bili: salezijanski duhovnik Mirko Simončič, babica v ljubljanski porodnišnici Nada Hribar ter prostovoljki Katja Gabršek in Tea Žnidar. Pogovarjali smo se o družbi, ki se vedno bolj stara, hkrati pa se zdi, da na to ni pripravljena. Ali še drži resnica: če bomo dobro ravnali s starejšimi, bodo tako ravnali tudi z nami?

Jure Sešek

družbaduhovnoststarostsmrtmladiodnosi

Komentar Časnik.si

VEČ ...|27. 3. 2019
Drago Čepar - Demografska politika: Ali vlada potrebuje daljnogled?

Strahovit primanjkljaj ljudi v delovni starosti bo vsako leto za 10.000 do 15.000 večji, že sedaj pa veže roke gospodarstvu. Poleti smo po radiu slišali, da gostinci zaposlijo vsakega, ki lahko hodi. Podjetja so ponujala nagrado tistemu, ki bi priskrbel določene poklice. Klinike ne obratujejo, ker ni zdravnikov … Plujemo proti ledeni gori, katere vrh je vedno višje nad gladino, kapitan pa, kot na Titaniku, ne gleda naprej, ampak se posveča hitrostnim rekordom. Ne vpraša se, ali bo imel kdo graditi na »dolgoročnih razvojnih temeljih Slovenije«.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

Drago Čepar - Demografska politika: Ali vlada potrebuje daljnogled?

Strahovit primanjkljaj ljudi v delovni starosti bo vsako leto za 10.000 do 15.000 večji, že sedaj pa veže roke gospodarstvu. Poleti smo po radiu slišali, da gostinci zaposlijo vsakega, ki lahko hodi. Podjetja so ponujala nagrado tistemu, ki bi priskrbel določene poklice. Klinike ne obratujejo, ker ni zdravnikov … Plujemo proti ledeni gori, katere vrh je vedno višje nad gladino, kapitan pa, kot na Titaniku, ne gleda naprej, ampak se posveča hitrostnim rekordom. Ne vpraša se, ali bo imel kdo graditi na »dolgoročnih razvojnih temeljih Slovenije«.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

komentardružbademografijarodnostpolitika

Komentar Časnik.si

Drago Čepar - Demografska politika: Ali vlada potrebuje daljnogled?
Strahovit primanjkljaj ljudi v delovni starosti bo vsako leto za 10.000 do 15.000 večji, že sedaj pa veže roke gospodarstvu. Poleti smo po radiu slišali, da gostinci zaposlijo vsakega, ki lahko hodi. Podjetja so ponujala nagrado tistemu, ki bi priskrbel določene poklice. Klinike ne obratujejo, ker ni zdravnikov … Plujemo proti ledeni gori, katere vrh je vedno višje nad gladino, kapitan pa, kot na Titaniku, ne gleda naprej, ampak se posveča hitrostnim rekordom. Ne vpraša se, ali bo imel kdo graditi na »dolgoročnih razvojnih temeljih Slovenije«.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.
VEČ ...|27. 3. 2019
Drago Čepar - Demografska politika: Ali vlada potrebuje daljnogled?
Strahovit primanjkljaj ljudi v delovni starosti bo vsako leto za 10.000 do 15.000 večji, že sedaj pa veže roke gospodarstvu. Poleti smo po radiu slišali, da gostinci zaposlijo vsakega, ki lahko hodi. Podjetja so ponujala nagrado tistemu, ki bi priskrbel določene poklice. Klinike ne obratujejo, ker ni zdravnikov … Plujemo proti ledeni gori, katere vrh je vedno višje nad gladino, kapitan pa, kot na Titaniku, ne gleda naprej, ampak se posveča hitrostnim rekordom. Ne vpraša se, ali bo imel kdo graditi na »dolgoročnih razvojnih temeljih Slovenije«.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

Drago Čepar

komentardružbademografijarodnostpolitika

Za sožitje

VEČ ...|26. 3. 2019
Spoštovanje sebe je osnova vseh dobrih odnosov

Z dr. Jožetom Ramovšem smo se v marčevski oddaji Za sožitje dotaknili aktualnega demografskega stanja, starajoče družbe, osmišljanja staranja, spoštovanja sebe, osnov metod in orodij za boljše sožitje med nami. Obšli nismo niti marčevskih praznovanj in kako biti ne siten sebi in drugim.

Spoštovanje sebe je osnova vseh dobrih odnosov

Z dr. Jožetom Ramovšem smo se v marčevski oddaji Za sožitje dotaknili aktualnega demografskega stanja, starajoče družbe, osmišljanja staranja, spoštovanja sebe, osnov metod in orodij za boljše sožitje med nami. Obšli nismo niti marčevskih praznovanj in kako biti ne siten sebi in drugim.

družbapogovorodnosivzgojaizobraževanjesvetovanjestarost

Za sožitje

Spoštovanje sebe je osnova vseh dobrih odnosov
Z dr. Jožetom Ramovšem smo se v marčevski oddaji Za sožitje dotaknili aktualnega demografskega stanja, starajoče družbe, osmišljanja staranja, spoštovanja sebe, osnov metod in orodij za boljše sožitje med nami. Obšli nismo niti marčevskih praznovanj in kako biti ne siten sebi in drugim.
VEČ ...|26. 3. 2019
Spoštovanje sebe je osnova vseh dobrih odnosov
Z dr. Jožetom Ramovšem smo se v marčevski oddaji Za sožitje dotaknili aktualnega demografskega stanja, starajoče družbe, osmišljanja staranja, spoštovanja sebe, osnov metod in orodij za boljše sožitje med nami. Obšli nismo niti marčevskih praznovanj in kako biti ne siten sebi in drugim.

Nataša Ličen

družbapogovorodnosivzgojaizobraževanjesvetovanjestarost

Naš pogled

VEČ ...|26. 3. 2019
Česa nam danes tako manjka?

25. marca smo praznovali materinski dan. Koliko žensk pa je danes sploh še obdarjenih s tem izjemnim darom materinstva? Poglejmo nekaj statistike. Povprečna starost mater v Sloveniji narašča, smo pa med tremi članicami Evropske unije, kjer so matere najbolj delovno aktivne, pravi Statistični urad...

Česa nam danes tako manjka?

25. marca smo praznovali materinski dan. Koliko žensk pa je danes sploh še obdarjenih s tem izjemnim darom materinstva? Poglejmo nekaj statistike. Povprečna starost mater v Sloveniji narašča, smo pa med tremi članicami Evropske unije, kjer so matere najbolj delovno aktivne, pravi Statistični urad...

komentar

Naš pogled

Česa nam danes tako manjka?
25. marca smo praznovali materinski dan. Koliko žensk pa je danes sploh še obdarjenih s tem izjemnim darom materinstva? Poglejmo nekaj statistike. Povprečna starost mater v Sloveniji narašča, smo pa med tremi članicami Evropske unije, kjer so matere najbolj delovno aktivne, pravi Statistični urad...
VEČ ...|26. 3. 2019
Česa nam danes tako manjka?
25. marca smo praznovali materinski dan. Koliko žensk pa je danes sploh še obdarjenih s tem izjemnim darom materinstva? Poglejmo nekaj statistike. Povprečna starost mater v Sloveniji narašča, smo pa med tremi članicami Evropske unije, kjer so matere najbolj delovno aktivne, pravi Statistični urad...

Marjana Debevec

komentar

Svetovalnica

VEČ ...|21. 2. 2019
Finančna svetovalnica

Kako do denarja za širitev podjetja sprašujeta mlada pojdetnika, poslušalca pa zanima, kam naj naloži lep kupček denarja, da bo do njegove starosti rasel? Na vaša vprašanja odgovarjata finančna svetovalca Ana in Mitja Vezovišek.

Finančna svetovalnica

Kako do denarja za širitev podjetja sprašujeta mlada pojdetnika, poslušalca pa zanima, kam naj naloži lep kupček denarja, da bo do njegove starosti rasel? Na vaša vprašanja odgovarjata finančna svetovalca Ana in Mitja Vezovišek.

svetovanjeosebne financekreditnaložba

Svetovalnica

Finančna svetovalnica
Kako do denarja za širitev podjetja sprašujeta mlada pojdetnika, poslušalca pa zanima, kam naj naloži lep kupček denarja, da bo do njegove starosti rasel? Na vaša vprašanja odgovarjata finančna svetovalca Ana in Mitja Vezovišek.
VEČ ...|21. 2. 2019
Finančna svetovalnica
Kako do denarja za širitev podjetja sprašujeta mlada pojdetnika, poslušalca pa zanima, kam naj naloži lep kupček denarja, da bo do njegove starosti rasel? Na vaša vprašanja odgovarjata finančna svetovalca Ana in Mitja Vezovišek.

Mateja Feltrin Novljan

svetovanjeosebne financekreditnaložba

Radijska kateheza

VEČ ...|16. 2. 2019
Papeževa poslanica ob svetovnem dnevu bolnikov in praznik Lurške Matere Božje

Oddajo smo pripravili z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.

Papeževa poslanica ob svetovnem dnevu bolnikov in praznik Lurške Matere Božje

Oddajo smo pripravili z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.

bolezenstarostlurdpapež

Radijska kateheza

Papeževa poslanica ob svetovnem dnevu bolnikov in praznik Lurške Matere Božje
Oddajo smo pripravili z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.
VEČ ...|16. 2. 2019
Papeževa poslanica ob svetovnem dnevu bolnikov in praznik Lurške Matere Božje
Oddajo smo pripravili z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.

Damijana Medved

bolezenstarostlurdpapež

Naš gost

VEČ ...|16. 2. 2019
Eden najboljših slovenskih nevrologov dr. Zvezdan Pirtošek

Gostili smo predstojnika katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti in predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki. V pogovoru med drugim tudi o tem, zakaj ga fascinira Michalengelova freska Stvarjenje v Siktinski kapeli.

Eden najboljših slovenskih nevrologov dr. Zvezdan Pirtošek

Gostili smo predstojnika katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti in predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki. V pogovoru med drugim tudi o tem, zakaj ga fascinira Michalengelova freska Stvarjenje v Siktinski kapeli.

demencamožganinevrologijaspominstarost

Naš gost

Eden najboljših slovenskih nevrologov dr. Zvezdan Pirtošek
Gostili smo predstojnika katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti in predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki. V pogovoru med drugim tudi o tem, zakaj ga fascinira Michalengelova freska Stvarjenje v Siktinski kapeli.
VEČ ...|16. 2. 2019
Eden najboljših slovenskih nevrologov dr. Zvezdan Pirtošek
Gostili smo predstojnika katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti in predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki. V pogovoru med drugim tudi o tem, zakaj ga fascinira Michalengelova freska Stvarjenje v Siktinski kapeli.

Damijana Medved

demencamožganinevrologijaspominstarost

Naš gost

VEČ ...|9. 2. 2019
Mimi Malenšek, spominska oddaja iz našega arhiva

V letu srebrnega jubileja oddajanja Radia Ognjišče v osrednjih sobotnih oddajah »Naš gost« enkrat mesečno objavimo tudi pogovore iz našega arhiva. Prav na kulturni praznik je bila rojena ena najbolj plodnih slovenskih pisateljic in prevajalk Mimi Malenšek, s katero smo posneli pogovor pred več kot desetletjem. Poslovila se je v starosti 93. let pred sedmimi leti. Posvečala se je predvsem zgodovinskim temam, njenih je približno 30 knjižnih naslovov, med temi je tudi več biografskih romanov o znanih osebnostih. Pisati je začela pri 14 letih. Obsežen pa je tudi njen prevajalski opus. Prejela je Župančičevo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za ustvarjalni prispevek k slovenski književnosti in kulturi.

Mimi Malenšek, spominska oddaja iz našega arhiva

V letu srebrnega jubileja oddajanja Radia Ognjišče v osrednjih sobotnih oddajah »Naš gost« enkrat mesečno objavimo tudi pogovore iz našega arhiva. Prav na kulturni praznik je bila rojena ena najbolj plodnih slovenskih pisateljic in prevajalk Mimi Malenšek, s katero smo posneli pogovor pred več kot desetletjem. Poslovila se je v starosti 93. let pred sedmimi leti. Posvečala se je predvsem zgodovinskim temam, njenih je približno 30 knjižnih naslovov, med temi je tudi več biografskih romanov o znanih osebnostih. Pisati je začela pri 14 letih. Obsežen pa je tudi njen prevajalski opus. Prejela je Župančičevo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za ustvarjalni prispevek k slovenski književnosti in kulturi.

izobraževanjekulturapogovorspomin

Naš gost

Mimi Malenšek, spominska oddaja iz našega arhiva
V letu srebrnega jubileja oddajanja Radia Ognjišče v osrednjih sobotnih oddajah »Naš gost« enkrat mesečno objavimo tudi pogovore iz našega arhiva. Prav na kulturni praznik je bila rojena ena najbolj plodnih slovenskih pisateljic in prevajalk Mimi Malenšek, s katero smo posneli pogovor pred več kot desetletjem. Poslovila se je v starosti 93. let pred sedmimi leti. Posvečala se je predvsem zgodovinskim temam, njenih je približno 30 knjižnih naslovov, med temi je tudi več biografskih romanov o znanih osebnostih. Pisati je začela pri 14 letih. Obsežen pa je tudi njen prevajalski opus. Prejela je Župančičevo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za ustvarjalni prispevek k slovenski književnosti in kulturi.
VEČ ...|9. 2. 2019
Mimi Malenšek, spominska oddaja iz našega arhiva
V letu srebrnega jubileja oddajanja Radia Ognjišče v osrednjih sobotnih oddajah »Naš gost« enkrat mesečno objavimo tudi pogovore iz našega arhiva. Prav na kulturni praznik je bila rojena ena najbolj plodnih slovenskih pisateljic in prevajalk Mimi Malenšek, s katero smo posneli pogovor pred več kot desetletjem. Poslovila se je v starosti 93. let pred sedmimi leti. Posvečala se je predvsem zgodovinskim temam, njenih je približno 30 knjižnih naslovov, med temi je tudi več biografskih romanov o znanih osebnostih. Pisati je začela pri 14 letih. Obsežen pa je tudi njen prevajalski opus. Prejela je Župančičevo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za ustvarjalni prispevek k slovenski književnosti in kulturi.

Nataša Ličen

izobraževanjekulturapogovorspomin

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 2. 2019
Anna Wedam o Mariu Gariupu

Slovenska skupnost v Italiji je izgubila še enega izmed zadnjih Čedermacov. V petek, 1. februarja 2019, je po daljši bolezni v 79. letu starosti umrl župnik v Ukvah v Kanalski dolini Mario Gariup, ki je več kot 40 let deloval v Kanalski dolini in Benečiji. Kot piše na spletni strani petnajstdnevnika Dom, žalujejo Kanalska dolina, Benečija in vsa slovenska skupnost v Italiji. Pokojni je bil namreč zavedni slovenski duhovnik, publicist in kulturni delavec. V Primorskem biografskem leksikonu zanj najdemo oznako buditelj Slovencev v Kanalski dolini. O pomenu pokojnega župnika za Kanalsko dolino smo se pogovarjali s predsednico združenja don Mario Černet Anno Wedam.

Anna Wedam o Mariu Gariupu

Slovenska skupnost v Italiji je izgubila še enega izmed zadnjih Čedermacov. V petek, 1. februarja 2019, je po daljši bolezni v 79. letu starosti umrl župnik v Ukvah v Kanalski dolini Mario Gariup, ki je več kot 40 let deloval v Kanalski dolini in Benečiji. Kot piše na spletni strani petnajstdnevnika Dom, žalujejo Kanalska dolina, Benečija in vsa slovenska skupnost v Italiji. Pokojni je bil namreč zavedni slovenski duhovnik, publicist in kulturni delavec. V Primorskem biografskem leksikonu zanj najdemo oznako buditelj Slovencev v Kanalski dolini. O pomenu pokojnega župnika za Kanalsko dolino smo se pogovarjali s predsednico združenja don Mario Černet Anno Wedam.

infozamejstvo

Informativni prispevki

Anna Wedam o Mariu Gariupu
Slovenska skupnost v Italiji je izgubila še enega izmed zadnjih Čedermacov. V petek, 1. februarja 2019, je po daljši bolezni v 79. letu starosti umrl župnik v Ukvah v Kanalski dolini Mario Gariup, ki je več kot 40 let deloval v Kanalski dolini in Benečiji. Kot piše na spletni strani petnajstdnevnika Dom, žalujejo Kanalska dolina, Benečija in vsa slovenska skupnost v Italiji. Pokojni je bil namreč zavedni slovenski duhovnik, publicist in kulturni delavec. V Primorskem biografskem leksikonu zanj najdemo oznako buditelj Slovencev v Kanalski dolini. O pomenu pokojnega župnika za Kanalsko dolino smo se pogovarjali s predsednico združenja don Mario Černet Anno Wedam.
VEČ ...|8. 2. 2019
Anna Wedam o Mariu Gariupu
Slovenska skupnost v Italiji je izgubila še enega izmed zadnjih Čedermacov. V petek, 1. februarja 2019, je po daljši bolezni v 79. letu starosti umrl župnik v Ukvah v Kanalski dolini Mario Gariup, ki je več kot 40 let deloval v Kanalski dolini in Benečiji. Kot piše na spletni strani petnajstdnevnika Dom, žalujejo Kanalska dolina, Benečija in vsa slovenska skupnost v Italiji. Pokojni je bil namreč zavedni slovenski duhovnik, publicist in kulturni delavec. V Primorskem biografskem leksikonu zanj najdemo oznako buditelj Slovencev v Kanalski dolini. O pomenu pokojnega župnika za Kanalsko dolino smo se pogovarjali s predsednico združenja don Mario Černet Anno Wedam.

Matjaž Merljak

infozamejstvo

Pogovor o

VEČ ...|6. 2. 2019
Predšolski otroci odprti za Božjo besedo

V luči nedavne nedelje Svetega pisma smo »Pogovor o« posvetili projektu svetopisemskih uric za otoke od 3. do 6. leta in v studio povabili pobudnico, s. Jožico Merljak. Projektu je že desetletje predana katehistinja Anka Sedej iz Idrije, svojo izkušnjo dela s starši otrok, ki prihajajo na urice, je dodal župnik v Odrancih Alojzij Kozar. Sestra Jožica Merljak avtorica priročnika za biblično skupino malčkov od tretjega do šestega leta starosti z naslovom Svetopisemske urice je pri uricah pravljic za otroke odkrila izredno moč Božje besede. Ko je ugotovila, da ta povsem drugače deluje na malčke kot običajne pravljice, je vse moči posvetila oblikovanju svetopisemskih uric. Anka Sedej se je s pobudo srečala na katehetskem tečaju in je danes prepričana, da je izbrala pravo pot. Alojzij Kozar pa je odkril, da skupaj z najmlajšimi Božja beseda oblikuje tudi njihove starše. Prisluhnite in se prepričajte.

Predšolski otroci odprti za Božjo besedo

V luči nedavne nedelje Svetega pisma smo »Pogovor o« posvetili projektu svetopisemskih uric za otoke od 3. do 6. leta in v studio povabili pobudnico, s. Jožico Merljak. Projektu je že desetletje predana katehistinja Anka Sedej iz Idrije, svojo izkušnjo dela s starši otrok, ki prihajajo na urice, je dodal župnik v Odrancih Alojzij Kozar. Sestra Jožica Merljak avtorica priročnika za biblično skupino malčkov od tretjega do šestega leta starosti z naslovom Svetopisemske urice je pri uricah pravljic za otroke odkrila izredno moč Božje besede. Ko je ugotovila, da ta povsem drugače deluje na malčke kot običajne pravljice, je vse moči posvetila oblikovanju svetopisemskih uric. Anka Sedej se je s pobudo srečala na katehetskem tečaju in je danes prepričana, da je izbrala pravo pot. Alojzij Kozar pa je odkril, da skupaj z najmlajšimi Božja beseda oblikuje tudi njihove starše. Prisluhnite in se prepričajte.

sveto pismootroci

Pogovor o

Predšolski otroci odprti za Božjo besedo
V luči nedavne nedelje Svetega pisma smo »Pogovor o« posvetili projektu svetopisemskih uric za otoke od 3. do 6. leta in v studio povabili pobudnico, s. Jožico Merljak. Projektu je že desetletje predana katehistinja Anka Sedej iz Idrije, svojo izkušnjo dela s starši otrok, ki prihajajo na urice, je dodal župnik v Odrancih Alojzij Kozar. Sestra Jožica Merljak avtorica priročnika za biblično skupino malčkov od tretjega do šestega leta starosti z naslovom Svetopisemske urice je pri uricah pravljic za otroke odkrila izredno moč Božje besede. Ko je ugotovila, da ta povsem drugače deluje na malčke kot običajne pravljice, je vse moči posvetila oblikovanju svetopisemskih uric. Anka Sedej se je s pobudo srečala na katehetskem tečaju in je danes prepričana, da je izbrala pravo pot. Alojzij Kozar pa je odkril, da skupaj z najmlajšimi Božja beseda oblikuje tudi njihove starše. Prisluhnite in se prepričajte.
VEČ ...|6. 2. 2019
Predšolski otroci odprti za Božjo besedo
V luči nedavne nedelje Svetega pisma smo »Pogovor o« posvetili projektu svetopisemskih uric za otoke od 3. do 6. leta in v studio povabili pobudnico, s. Jožico Merljak. Projektu je že desetletje predana katehistinja Anka Sedej iz Idrije, svojo izkušnjo dela s starši otrok, ki prihajajo na urice, je dodal župnik v Odrancih Alojzij Kozar. Sestra Jožica Merljak avtorica priročnika za biblično skupino malčkov od tretjega do šestega leta starosti z naslovom Svetopisemske urice je pri uricah pravljic za otroke odkrila izredno moč Božje besede. Ko je ugotovila, da ta povsem drugače deluje na malčke kot običajne pravljice, je vse moči posvetila oblikovanju svetopisemskih uric. Anka Sedej se je s pobudo srečala na katehetskem tečaju in je danes prepričana, da je izbrala pravo pot. Alojzij Kozar pa je odkril, da skupaj z najmlajšimi Božja beseda oblikuje tudi njihove starše. Prisluhnite in se prepričajte.

Tone Gorjup

sveto pismootroci

Moja zgodba

VEČ ...|3. 2. 2019
Justin Stanovnik - In memoriam

V Ljubljani je v 91. letu starosti umrl anglist in klasični filolog Justin Stanovnik. Bil je med ustanovitelji Nove Slovenske zaveze, dolgoletni urednik revije Zaveza in praktičen kristjan. Pred 10 leti smo ga gostili v oddaji Naš gost, tokrat smo mu posvetili spominsko oddajo Moja zgodba v kateri je spregovoril o svojem življenju!

Justin Stanovnik - In memoriam

V Ljubljani je v 91. letu starosti umrl anglist in klasični filolog Justin Stanovnik. Bil je med ustanovitelji Nove Slovenske zaveze, dolgoletni urednik revije Zaveza in praktičen kristjan. Pred 10 leti smo ga gostili v oddaji Naš gost, tokrat smo mu posvetili spominsko oddajo Moja zgodba v kateri je spregovoril o svojem življenju!

Justin Stanovnik

Moja zgodba

Justin Stanovnik - In memoriam
V Ljubljani je v 91. letu starosti umrl anglist in klasični filolog Justin Stanovnik. Bil je med ustanovitelji Nove Slovenske zaveze, dolgoletni urednik revije Zaveza in praktičen kristjan. Pred 10 leti smo ga gostili v oddaji Naš gost, tokrat smo mu posvetili spominsko oddajo Moja zgodba v kateri je spregovoril o svojem življenju!
VEČ ...|3. 2. 2019
Justin Stanovnik - In memoriam
V Ljubljani je v 91. letu starosti umrl anglist in klasični filolog Justin Stanovnik. Bil je med ustanovitelji Nove Slovenske zaveze, dolgoletni urednik revije Zaveza in praktičen kristjan. Pred 10 leti smo ga gostili v oddaji Naš gost, tokrat smo mu posvetili spominsko oddajo Moja zgodba v kateri je spregovoril o svojem življenju!

Jože Bartolj

Justin Stanovnik

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|3. 2. 2019
Kako udomačiti bolezen

Pomembno je spoznati in sprejeti, da bolezen ni nekaj, kar je zunaj mene in mi je samo naloženo kot breme, ampak je del moje življenjske zgodovine. Morda sicer težko in neprijetno breme, toda kot človek se uresničujem in rastem samo v soočanju z njo.

Kako udomačiti bolezen

Pomembno je spoznati in sprejeti, da bolezen ni nekaj, kar je zunaj mene in mi je samo naloženo kot breme, ampak je del moje življenjske zgodovine. Morda sicer težko in neprijetno breme, toda kot človek se uresničujem in rastem samo v soočanju z njo.

bolezenstarostzdravstvo

Klepet z Metko Klevišar

Kako udomačiti bolezen
Pomembno je spoznati in sprejeti, da bolezen ni nekaj, kar je zunaj mene in mi je samo naloženo kot breme, ampak je del moje življenjske zgodovine. Morda sicer težko in neprijetno breme, toda kot človek se uresničujem in rastem samo v soočanju z njo.
VEČ ...|3. 2. 2019
Kako udomačiti bolezen
Pomembno je spoznati in sprejeti, da bolezen ni nekaj, kar je zunaj mene in mi je samo naloženo kot breme, ampak je del moje življenjske zgodovine. Morda sicer težko in neprijetno breme, toda kot človek se uresničujem in rastem samo v soočanju z njo.

Damijana Medved

bolezenstarostzdravstvo

Za sožitje

VEČ ...|22. 1. 2019
Teden pisanja z roko

Oddajo smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem ustvarjali v živo, in ob tem prepustili poslušalcem, da so z vprašanji ali s svojimi izkušnjami sooblikovali radijsko pogovorno oddajo. Na polje lepšega sožitja smo vstopili tudi s spodbudo o pomenu zorenja v starosti ter govorili o pomenu lastnoročnega pisanja.

Teden pisanja z roko

Oddajo smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem ustvarjali v živo, in ob tem prepustili poslušalcem, da so z vprašanji ali s svojimi izkušnjami sooblikovali radijsko pogovorno oddajo. Na polje lepšega sožitja smo vstopili tudi s spodbudo o pomenu zorenja v starosti ter govorili o pomenu lastnoročnega pisanja.

družbapogovorduhovnostodnosivzgojaizobraževanje

Za sožitje

Teden pisanja z roko
Oddajo smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem ustvarjali v živo, in ob tem prepustili poslušalcem, da so z vprašanji ali s svojimi izkušnjami sooblikovali radijsko pogovorno oddajo. Na polje lepšega sožitja smo vstopili tudi s spodbudo o pomenu zorenja v starosti ter govorili o pomenu lastnoročnega pisanja.
VEČ ...|22. 1. 2019
Teden pisanja z roko
Oddajo smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem ustvarjali v živo, in ob tem prepustili poslušalcem, da so z vprašanji ali s svojimi izkušnjami sooblikovali radijsko pogovorno oddajo. Na polje lepšega sožitja smo vstopili tudi s spodbudo o pomenu zorenja v starosti ter govorili o pomenu lastnoročnega pisanja.

Nataša Ličen

družbapogovorduhovnostodnosivzgojaizobraževanje

Naš pogled

VEČ ...|22. 1. 2019
Nataša Ličen: Izpraševanje po Panami

Ob Svetovnem dnevu mladih v Panami, kjer je papež Frančišek dejal mladim, naj se vprašajo, kaj Bog hoče od njih, je Nataša Ličen povzela njegovo vabilo in v komentarju razmišljala o nujnosti takšnega izpraševanja vseh, ne glede na starost in stan.

Nataša Ličen: Izpraševanje po Panami

Ob Svetovnem dnevu mladih v Panami, kjer je papež Frančišek dejal mladim, naj se vprašajo, kaj Bog hoče od njih, je Nataša Ličen povzela njegovo vabilo in v komentarju razmišljala o nujnosti takšnega izpraševanja vseh, ne glede na starost in stan.

komentarpapeždružbamladi

Naš pogled

Nataša Ličen: Izpraševanje po Panami
Ob Svetovnem dnevu mladih v Panami, kjer je papež Frančišek dejal mladim, naj se vprašajo, kaj Bog hoče od njih, je Nataša Ličen povzela njegovo vabilo in v komentarju razmišljala o nujnosti takšnega izpraševanja vseh, ne glede na starost in stan.
VEČ ...|22. 1. 2019
Nataša Ličen: Izpraševanje po Panami
Ob Svetovnem dnevu mladih v Panami, kjer je papež Frančišek dejal mladim, naj se vprašajo, kaj Bog hoče od njih, je Nataša Ličen povzela njegovo vabilo in v komentarju razmišljala o nujnosti takšnega izpraševanja vseh, ne glede na starost in stan.

Nataša Ličen

komentarpapeždružbamladi

Radijska kateheza

VEČ ...|19. 1. 2019
Msgr. Miro Šlibar za vse bolne in preizkušane

Vsako trpljenje in preizkušnja človeka naredi večjega, močnejšega, za več pripravljenega.

Msgr. Miro Šlibar za vse bolne in preizkušane

Vsako trpljenje in preizkušnja človeka naredi večjega, močnejšega, za več pripravljenega.

duhovnostbolezenstarost

Radijska kateheza

Msgr. Miro Šlibar za vse bolne in preizkušane
Vsako trpljenje in preizkušnja človeka naredi večjega, močnejšega, za več pripravljenega.
VEČ ...|19. 1. 2019
Msgr. Miro Šlibar za vse bolne in preizkušane
Vsako trpljenje in preizkušnja človeka naredi večjega, močnejšega, za več pripravljenega.

Damijana Medved

duhovnostbolezenstarost

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 1. 2019
Mohorjeva Celovec Podarimo knjige - Umrli sta Tinca Stegovec in Zdenka Golob Borčič

Avstrijsko veleposlaništvo Ljubljana in Mohorjeva družba v Celovcu tudi letos vabita na zaključek dobrodelne akcije Podarimo knjige, ki bo v torek, 29. januarja, ob 11.00 uri v Trubarjevi hiši literature, v Ljubljani.V 92. letu starosti je umrla slikarka in grafičarka Tinca Stegovec, ena najpomembnejših slovenskih grafičark, hkrati pa tudi med najbolj zapostavljenimi.V 91. letu starosti je umrla Zdenka Golob Borčič, likovna umetnica, slikarka, grafičarka, ilustratorka in pedagoginja, ki je leta 1979 prejela nagrado Prešernovega sklada.

Mohorjeva Celovec Podarimo knjige - Umrli sta Tinca Stegovec in Zdenka Golob Borčič

Avstrijsko veleposlaništvo Ljubljana in Mohorjeva družba v Celovcu tudi letos vabita na zaključek dobrodelne akcije Podarimo knjige, ki bo v torek, 29. januarja, ob 11.00 uri v Trubarjevi hiši literature, v Ljubljani.V 92. letu starosti je umrla slikarka in grafičarka Tinca Stegovec, ena najpomembnejših slovenskih grafičark, hkrati pa tudi med najbolj zapostavljenimi.V 91. letu starosti je umrla Zdenka Golob Borčič, likovna umetnica, slikarka, grafičarka, ilustratorka in pedagoginja, ki je leta 1979 prejela nagrado Prešernovega sklada.

kulturaZdenka Golob BorčičTinca StegovecPodarimo knjigeMohorjeva Celovec

Kulturni utrinki

Mohorjeva Celovec Podarimo knjige - Umrli sta Tinca Stegovec in Zdenka Golob Borčič
Avstrijsko veleposlaništvo Ljubljana in Mohorjeva družba v Celovcu tudi letos vabita na zaključek dobrodelne akcije Podarimo knjige, ki bo v torek, 29. januarja, ob 11.00 uri v Trubarjevi hiši literature, v Ljubljani.V 92. letu starosti je umrla slikarka in grafičarka Tinca Stegovec, ena najpomembnejših slovenskih grafičark, hkrati pa tudi med najbolj zapostavljenimi.V 91. letu starosti je umrla Zdenka Golob Borčič, likovna umetnica, slikarka, grafičarka, ilustratorka in pedagoginja, ki je leta 1979 prejela nagrado Prešernovega sklada.
VEČ ...|17. 1. 2019
Mohorjeva Celovec Podarimo knjige - Umrli sta Tinca Stegovec in Zdenka Golob Borčič
Avstrijsko veleposlaništvo Ljubljana in Mohorjeva družba v Celovcu tudi letos vabita na zaključek dobrodelne akcije Podarimo knjige, ki bo v torek, 29. januarja, ob 11.00 uri v Trubarjevi hiši literature, v Ljubljani.V 92. letu starosti je umrla slikarka in grafičarka Tinca Stegovec, ena najpomembnejših slovenskih grafičark, hkrati pa tudi med najbolj zapostavljenimi.V 91. letu starosti je umrla Zdenka Golob Borčič, likovna umetnica, slikarka, grafičarka, ilustratorka in pedagoginja, ki je leta 1979 prejela nagrado Prešernovega sklada.

Jože Bartolj

kulturaZdenka Golob BorčičTinca StegovecPodarimo knjigeMohorjeva Celovec

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 1. 2019
V Bohinju razstava Valetina Hodnika - v Retečah koncert Bisernica - Umrl je Urban Koder

V Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, v petek, 11. januarja, ob 18. uri odpirajo razstavo slikarskih del VALENTINA HODNIKA (1896 – 1935) iz donacije Angele Hodnik. Avtor je slikal predvsem krajine s prevladujočimi gorskimi motivi v realističnem slogu. Njegov opus šteje okoli 230 del.V soboto 12. januarja ob 19.30 bo v Kulturnem domu Reteče pri Škofji Loki domači tamburaški orkester Bisernica KUD-a Janko Krmelj pripravil že 28 ponovoletni koncert na katerega so tudi letos povabili kar nekaj zanimivih glasbenikov. Nekaj več o tem nam je povedal organizator Janez Kermelj.V Ljubljani je v 91. letu starosti umrl skladatelj, dirigent in trobentač Urban Koder. Ustvaril je glasbo za več otroških in igranih radijskih iger, gledaliških predstav in celovečercev, podpisal je tudi mnogo šansonov.

V Bohinju razstava Valetina Hodnika - v Retečah koncert Bisernica - Umrl je Urban Koder

V Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, v petek, 11. januarja, ob 18. uri odpirajo razstavo slikarskih del VALENTINA HODNIKA (1896 – 1935) iz donacije Angele Hodnik. Avtor je slikal predvsem krajine s prevladujočimi gorskimi motivi v realističnem slogu. Njegov opus šteje okoli 230 del.V soboto 12. januarja ob 19.30 bo v Kulturnem domu Reteče pri Škofji Loki domači tamburaški orkester Bisernica KUD-a Janko Krmelj pripravil že 28 ponovoletni koncert na katerega so tudi letos povabili kar nekaj zanimivih glasbenikov. Nekaj več o tem nam je povedal organizator Janez Kermelj.V Ljubljani je v 91. letu starosti umrl skladatelj, dirigent in trobentač Urban Koder. Ustvaril je glasbo za več otroških in igranih radijskih iger, gledaliških predstav in celovečercev, podpisal je tudi mnogo šansonov.

kulturajanez kermeljurban kodervalentin hodnik

Kulturni utrinki

V Bohinju razstava Valetina Hodnika - v Retečah koncert Bisernica - Umrl je Urban Koder
V Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, v petek, 11. januarja, ob 18. uri odpirajo razstavo slikarskih del VALENTINA HODNIKA (1896 – 1935) iz donacije Angele Hodnik. Avtor je slikal predvsem krajine s prevladujočimi gorskimi motivi v realističnem slogu. Njegov opus šteje okoli 230 del.V soboto 12. januarja ob 19.30 bo v Kulturnem domu Reteče pri Škofji Loki domači tamburaški orkester Bisernica KUD-a Janko Krmelj pripravil že 28 ponovoletni koncert na katerega so tudi letos povabili kar nekaj zanimivih glasbenikov. Nekaj več o tem nam je povedal organizator Janez Kermelj.V Ljubljani je v 91. letu starosti umrl skladatelj, dirigent in trobentač Urban Koder. Ustvaril je glasbo za več otroških in igranih radijskih iger, gledaliških predstav in celovečercev, podpisal je tudi mnogo šansonov.
VEČ ...|10. 1. 2019
V Bohinju razstava Valetina Hodnika - v Retečah koncert Bisernica - Umrl je Urban Koder
V Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, v petek, 11. januarja, ob 18. uri odpirajo razstavo slikarskih del VALENTINA HODNIKA (1896 – 1935) iz donacije Angele Hodnik. Avtor je slikal predvsem krajine s prevladujočimi gorskimi motivi v realističnem slogu. Njegov opus šteje okoli 230 del.V soboto 12. januarja ob 19.30 bo v Kulturnem domu Reteče pri Škofji Loki domači tamburaški orkester Bisernica KUD-a Janko Krmelj pripravil že 28 ponovoletni koncert na katerega so tudi letos povabili kar nekaj zanimivih glasbenikov. Nekaj več o tem nam je povedal organizator Janez Kermelj.V Ljubljani je v 91. letu starosti umrl skladatelj, dirigent in trobentač Urban Koder. Ustvaril je glasbo za več otroških in igranih radijskih iger, gledaliških predstav in celovečercev, podpisal je tudi mnogo šansonov.

Jože Bartolj

kulturajanez kermeljurban kodervalentin hodnik

Modrost v očeh

VEČ ...|30. 12. 2018
Kako živeti, da dočakamo starost izpolnjeni?

S psihologinjo Janjo Frelih Gorjanc smo pozornost usmerili v vprašanje, kako živeti, da dočakamo starost izpolnjeni, kako pomembno je zaupanje v življenje, odpuščanje in zahvaljevanje. Ne zamudite navdihujočega in spodbudnega pogovora.

Kako živeti, da dočakamo starost izpolnjeni?

S psihologinjo Janjo Frelih Gorjanc smo pozornost usmerili v vprašanje, kako živeti, da dočakamo starost izpolnjeni, kako pomembno je zaupanje v življenje, odpuščanje in zahvaljevanje. Ne zamudite navdihujočega in spodbudnega pogovora.

svetovanjeizobraževanje

Modrost v očeh

Kako živeti, da dočakamo starost izpolnjeni?
S psihologinjo Janjo Frelih Gorjanc smo pozornost usmerili v vprašanje, kako živeti, da dočakamo starost izpolnjeni, kako pomembno je zaupanje v življenje, odpuščanje in zahvaljevanje. Ne zamudite navdihujočega in spodbudnega pogovora.
VEČ ...|30. 12. 2018
Kako živeti, da dočakamo starost izpolnjeni?
S psihologinjo Janjo Frelih Gorjanc smo pozornost usmerili v vprašanje, kako živeti, da dočakamo starost izpolnjeni, kako pomembno je zaupanje v življenje, odpuščanje in zahvaljevanje. Ne zamudite navdihujočega in spodbudnega pogovora.

Damijana Medved

svetovanjeizobraževanje

Iz Betanije

VEČ ...|28. 11. 2018
Na obisku v Domu starejših Škofljica

V tednu Karitas je o svojem delu spregovorila gospa Zdenka, ki kot prostovoljka pomaga starejšim. Ker tudi doma skrbi za moža invalida, bolje razume starostnike v njihovih boleznih in stiskah. Pravi, da smo jih dolžni pomagati.

Na obisku v Domu starejših Škofljica

V tednu Karitas je o svojem delu spregovorila gospa Zdenka, ki kot prostovoljka pomaga starejšim. Ker tudi doma skrbi za moža invalida, bolje razume starostnike v njihovih boleznih in stiskah. Pravi, da smo jih dolžni pomagati.

družbastarejšikaritasduhovna oskrba

Iz Betanije

Na obisku v Domu starejših Škofljica
V tednu Karitas je o svojem delu spregovorila gospa Zdenka, ki kot prostovoljka pomaga starejšim. Ker tudi doma skrbi za moža invalida, bolje razume starostnike v njihovih boleznih in stiskah. Pravi, da smo jih dolžni pomagati.
VEČ ...|28. 11. 2018
Na obisku v Domu starejših Škofljica
V tednu Karitas je o svojem delu spregovorila gospa Zdenka, ki kot prostovoljka pomaga starejšim. Ker tudi doma skrbi za moža invalida, bolje razume starostnike v njihovih boleznih in stiskah. Pravi, da smo jih dolžni pomagati.

Blaž Lesnik

družbastarejšikaritasduhovna oskrba

Svetovalnica

VEČ ...|15. 11. 2018
Svit rešuje življenja - lahko bi jih še več!

Kljub temu, da je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki že dobro znan in bo prihodnje leto praznoval desetletnico delovanja, se 35% vabljenih še vedno ne odzove vabilu. Česa torej ne smejo prezreti vsi moški in ženske v starosti od 50 do 74 let? Naša gostja je bila Tatjana Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Svit rešuje življenja - lahko bi jih še več!

Kljub temu, da je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki že dobro znan in bo prihodnje leto praznoval desetletnico delovanja, se 35% vabljenih še vedno ne odzove vabilu. Česa torej ne smejo prezreti vsi moški in ženske v starosti od 50 do 74 let? Naša gostja je bila Tatjana Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

družbazdravstvorak debelega črevesapreventiva

Svetovalnica

Svit rešuje življenja - lahko bi jih še več!
Kljub temu, da je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki že dobro znan in bo prihodnje leto praznoval desetletnico delovanja, se 35% vabljenih še vedno ne odzove vabilu. Česa torej ne smejo prezreti vsi moški in ženske v starosti od 50 do 74 let? Naša gostja je bila Tatjana Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
VEČ ...|15. 11. 2018
Svit rešuje življenja - lahko bi jih še več!
Kljub temu, da je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki že dobro znan in bo prihodnje leto praznoval desetletnico delovanja, se 35% vabljenih še vedno ne odzove vabilu. Česa torej ne smejo prezreti vsi moški in ženske v starosti od 50 do 74 let? Naša gostja je bila Tatjana Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Blaž Lesnik

družbazdravstvorak debelega črevesapreventiva

Luč v temi

VEČ ...|6. 11. 2018
Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih

Gostili smo dr. Natašo Vidovič Valentinčič, vodjo novo ustanovljenega nacionalnega centra za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih, ki je končno le zaživel pri Očesni kliniki v Ljubljani. Center zagotavlja storitve rehabilitacije za vse starostne skupine in je velika pridobitev, saj smo nanjo čakali leta in leta.

Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih

Gostili smo dr. Natašo Vidovič Valentinčič, vodjo novo ustanovljenega nacionalnega centra za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih, ki je končno le zaživel pri Očesni kliniki v Ljubljani. Center zagotavlja storitve rehabilitacije za vse starostne skupine in je velika pridobitev, saj smo nanjo čakali leta in leta.

družbasvetovanjezdravstvo

Luč v temi

Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih
Gostili smo dr. Natašo Vidovič Valentinčič, vodjo novo ustanovljenega nacionalnega centra za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih, ki je končno le zaživel pri Očesni kliniki v Ljubljani. Center zagotavlja storitve rehabilitacije za vse starostne skupine in je velika pridobitev, saj smo nanjo čakali leta in leta.
VEČ ...|6. 11. 2018
Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih
Gostili smo dr. Natašo Vidovič Valentinčič, vodjo novo ustanovljenega nacionalnega centra za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih, ki je končno le zaživel pri Očesni kliniki v Ljubljani. Center zagotavlja storitve rehabilitacije za vse starostne skupine in je velika pridobitev, saj smo nanjo čakali leta in leta.

Sonja Pungertnik

družbasvetovanjezdravstvo

Modrost v očeh

VEČ ...|4. 11. 2018
Kulturno udejstvovanje starejših

Naša gostja je bila vodja Komisije za kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije gospa Marija Orešnik.

Kulturno udejstvovanje starejših

Naša gostja je bila vodja Komisije za kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije gospa Marija Orešnik.

ZDUSkulturafolklorastarejšiupokojencistarost

Modrost v očeh

Kulturno udejstvovanje starejših
Naša gostja je bila vodja Komisije za kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije gospa Marija Orešnik.
VEČ ...|4. 11. 2018
Kulturno udejstvovanje starejših
Naša gostja je bila vodja Komisije za kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije gospa Marija Orešnik.

Damijana Medved

ZDUSkulturafolklorastarejšiupokojencistarost

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 10. 2018
V spomin Alojzu Rebuli

V 95. letu starosti je umrl pisatelj, dramaturg, esejist in prevajalec Alojz Rebula. Njegov opus obsega črtice novele in romane, ter refleksivno dnevniško in potopisno prozo.

V spomin Alojzu Rebuli

V 95. letu starosti je umrl pisatelj, dramaturg, esejist in prevajalec Alojz Rebula. Njegov opus obsega črtice novele in romane, ter refleksivno dnevniško in potopisno prozo.

kultura

Kulturni utrinki

V spomin Alojzu Rebuli
V 95. letu starosti je umrl pisatelj, dramaturg, esejist in prevajalec Alojz Rebula. Njegov opus obsega črtice novele in romane, ter refleksivno dnevniško in potopisno prozo.
VEČ ...|24. 10. 2018
V spomin Alojzu Rebuli
V 95. letu starosti je umrl pisatelj, dramaturg, esejist in prevajalec Alojz Rebula. Njegov opus obsega črtice novele in romane, ter refleksivno dnevniško in potopisno prozo.

Jože Bartolj

kultura

Modrost v očeh

VEČ ...|30. 9. 2018
Starost je modrost

Duhovno-družabne dneve za starejše, z naslovom Starost je modrost, v oktobru pripravljajo v Ignacijevem domu v Ljubljani. Podrobnosti o programu sta nam predstavila ravnateljica Ignacijevega doma Sonja Pungertnik in p. Jože Roblek.

Starost je modrost

Duhovno-družabne dneve za starejše, z naslovom Starost je modrost, v oktobru pripravljajo v Ignacijevem domu v Ljubljani. Podrobnosti o programu sta nam predstavila ravnateljica Ignacijevega doma Sonja Pungertnik in p. Jože Roblek.

družbastarost

Modrost v očeh

Starost je modrost
Duhovno-družabne dneve za starejše, z naslovom Starost je modrost, v oktobru pripravljajo v Ignacijevem domu v Ljubljani. Podrobnosti o programu sta nam predstavila ravnateljica Ignacijevega doma Sonja Pungertnik in p. Jože Roblek.
VEČ ...|30. 9. 2018
Starost je modrost
Duhovno-družabne dneve za starejše, z naslovom Starost je modrost, v oktobru pripravljajo v Ignacijevem domu v Ljubljani. Podrobnosti o programu sta nam predstavila ravnateljica Ignacijevega doma Sonja Pungertnik in p. Jože Roblek.

Damijana Medved

družbastarost

Priporočamo
|
Aktualno

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|15. 12. 2019
Janez Pavčič (1923 - 1942)

Tokrat nam je dr. Metod Benedik predstavil učiteljiščnika, bizoviškega organista Janeza Pavčiča, ki so ga komunisti iz sovraštva do vere, ubili maja 1942.

Janez Pavčič (1923 - 1942)

Tokrat nam je dr. Metod Benedik predstavil učiteljiščnika, bizoviškega organista Janeza Pavčiča, ki so ga komunisti iz sovraštva do vere, ubili maja 1942.

Jože Bartolj

spominJanez Pavčič

Dogodki

VEČ ...|28. 11. 2019
Zahvalno bogoslužje ob 25.letnici Radia Ognjišče

Neposredno smo prenašali zahvalno bogoslužje ob 25. letnici Radia Ognjišče iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah, ki ga je ob somaševanju škofov in duhovnikov vodil predsednik škofovske konference ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Zahvalno bogoslužje ob 25.letnici Radia Ognjišče

Neposredno smo prenašali zahvalno bogoslužje ob 25. letnici Radia Ognjišče iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah, ki ga je ob somaševanju škofov in duhovnikov vodil predsednik škofovske konference ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Radio Ognjišče

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|11. 12. 2019
Rast oziroma zorenje v duhovniškem in redovniškem poklicu

Kaj postaviti v središče vzgojnega procesa? Molitev, zakramentalno življenje, povezanost s Kristusom. Kako ravnati, če so med kandidati tudi taki, ki so nagnjeni h homoseksualnosti, pedofiliji? Kdo odloča o tem ali lahko nekdo naredi zaobljube, prejme posvečenje? O tem so govorili s. Hermina Nemšak, Peter Kokotec in p. Janez Papa.

Rast oziroma zorenje v duhovniškem in redovniškem poklicu

Kaj postaviti v središče vzgojnega procesa? Molitev, zakramentalno življenje, povezanost s Kristusom. Kako ravnati, če so med kandidati tudi taki, ki so nagnjeni h homoseksualnosti, pedofiliji? Kdo odloča o tem ali lahko nekdo naredi zaobljube, prejme posvečenje? O tem so govorili s. Hermina Nemšak, Peter Kokotec in p. Janez Papa.

Tone Gorjup

duhovnostvzgojaposvečenost

Globine

VEČ ...|10. 12. 2019
Na obisku pri Jezuitih

Naši gostje so bili p. Vili Lovše, p. Damjan Ristić in študentje, ki se zbirajo na Večerni akademiji. Tema pogovora je bila duhovnost moških: Kaj jo najbolj opredeljuje, kako moške današnjega časa nagovarjajo duhovne vsebine in kaj sploh pomeni biti danes pravi moški?

Na obisku pri Jezuitih

Naši gostje so bili p. Vili Lovše, p. Damjan Ristić in študentje, ki se zbirajo na Večerni akademiji. Tema pogovora je bila duhovnost moških: Kaj jo najbolj opredeljuje, kako moške današnjega časa nagovarjajo duhovne vsebine in kaj sploh pomeni biti danes pravi moški?

Blaž Lesnik

duhovnostodnosiJezuiti

Za življenje

VEČ ...|14. 12. 2019
Spreminjanje je del življenja

Polnost življenja izvira iz naše sposobnosti globokega občutenja in doživljanja. Lepota vsakdanjosti je v odločitvi, v kaj se bomo zazrli in čemu se bomo izročali. To so misli Alenke Rebula Tuta. Z njo smo se pogovarjali o minevanju in priložnosti za rast novega.

Spreminjanje je del življenja

Polnost življenja izvira iz naše sposobnosti globokega občutenja in doživljanja. Lepota vsakdanjosti je v odločitvi, v kaj se bomo zazrli in čemu se bomo izročali. To so misli Alenke Rebula Tuta. Z njo smo se pogovarjali o minevanju in priložnosti za rast novega.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturanaravaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

O klasiki drugače

VEČ ...|15. 12. 2019
Tri Marijne pesmi: O, Marija, naša ljuba mati, Pozdravljena naša nebeška kraljica, Pozdravljena, mati dobrega sveta.

V oddaji O klasiki drugače smo predstavili tri Marijine pesmi (O, Marija, naša ljuba mati, Pozdravljena naša nebeška kraljica, Pozdravljena, mati dobrega sveta) in poslušali drugi del oratorija Mesija.

Tri Marijne pesmi: O, Marija, naša ljuba mati, Pozdravljena naša nebeška kraljica, Pozdravljena, mati dobrega sveta.

V oddaji O klasiki drugače smo predstavili tri Marijine pesmi (O, Marija, naša ljuba mati, Pozdravljena naša nebeška kraljica, Pozdravljena, mati dobrega sveta) in poslušali drugi del oratorija Mesija.

Tadej Sadar, dr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Moja zgodba

VEČ ...|15. 12. 2019
Tone Jakše - Okus po pelinu

V oddaji Moja zgodba je tokrat spregovoril nekdanji novinar, pisatelj in publicist, urednik Tone Jakše, ki je avtor knjige Okus po pelinu - novinarstvo z dolenjsko dušo. Knjiga povzema kratke zgodbe, ki jih je avtor zbral, zapisal in objavil v Dolenjskem listu, med drugim pa se dotikajo usod ljudi, ki jih je zaznamoval čas med in po drugi svetovni vojni!

Tone Jakše - Okus po pelinu

V oddaji Moja zgodba je tokrat spregovoril nekdanji novinar, pisatelj in publicist, urednik Tone Jakše, ki je avtor knjige Okus po pelinu - novinarstvo z dolenjsko dušo. Knjiga povzema kratke zgodbe, ki jih je avtor zbral, zapisal in objavil v Dolenjskem listu, med drugim pa se dotikajo usod ljudi, ki jih je zaznamoval čas med in po drugi svetovni vojni!

Jože Bartolj

spominTone Jakšeokus po pelinunovinarstvo z dolenjsko dušo

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|15. 12. 2019
Janez Pavčič (1923 - 1942)

Tokrat nam je dr. Metod Benedik predstavil učiteljiščnika, bizoviškega organista Janeza Pavčiča, ki so ga komunisti iz sovraštva do vere, ubili maja 1942.

Janez Pavčič (1923 - 1942)

Tokrat nam je dr. Metod Benedik predstavil učiteljiščnika, bizoviškega organista Janeza Pavčiča, ki so ga komunisti iz sovraštva do vere, ubili maja 1942.

Jože Bartolj

spominJanez Pavčič

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 12. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|15. 12. 2019
Žiga Zois (1747 - 1819)

Žiga Zois, ki ga je Cankar poimenoval „oče in varuh slovenske literature“, je z moralno in finančno podporo ter odlično založeno knjižnico, omogočil razsvetljensko delo Linhartu, Vodniku, Kopitarju in drugim. Ti so skupaj z njim na prehodu iz 18. v 19. stoletje postavljali temelje za pravilen razvoj slovenskega knjižnega jezika in literature.

Žiga Zois (1747 - 1819)

Žiga Zois, ki ga je Cankar poimenoval „oče in varuh slovenske literature“, je z moralno in finančno podporo ter odlično založeno knjižnico, omogočil razsvetljensko delo Linhartu, Vodniku, Kopitarju in drugim. Ti so skupaj z njim na prehodu iz 18. v 19. stoletje postavljali temelje za pravilen razvoj slovenskega knjižnega jezika in literature.

Tone Gorjup

izobraževanjeinfokulturaspominvzgojadružba