Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 11. 2019
Ambrus

Skoraj vsaka slovenska vas ima svojo zgodbo. O Ambrusu smo se pogovarjali z domačinko Francko Žnidaršič.

Ambrus

Skoraj vsaka slovenska vas ima svojo zgodbo. O Ambrusu smo se pogovarjali z domačinko Francko Žnidaršič.

zgodovinatradicijaspomini

Zakladi naše dediščine

Ambrus
Skoraj vsaka slovenska vas ima svojo zgodbo. O Ambrusu smo se pogovarjali z domačinko Francko Žnidaršič.
VEČ ...|5. 11. 2019
Ambrus
Skoraj vsaka slovenska vas ima svojo zgodbo. O Ambrusu smo se pogovarjali z domačinko Francko Žnidaršič.

Nataša Ličen

zgodovinatradicijaspomini

Petkov večer

VEČ ...|25. 10. 2019
Spomini...

Pogledali smo med spomine in se posvetili slovesu. Na pragu jeseni smo namreč pomahali v slovo kar nekaj ustvarjalcem narodno zabavne glasbe. Z besedami in njihovim delom smo se spomnili: basista Janeza Dolenca, pesnice Malči Božič, glasbenika Vinka Cverleta in pevcev Staneta Mancinija in Julija Brodnika. Njihova glasba je naš najlepši poklon.

Spomini...

Pogledali smo med spomine in se posvetili slovesu. Na pragu jeseni smo namreč pomahali v slovo kar nekaj ustvarjalcem narodno zabavne glasbe. Z besedami in njihovim delom smo se spomnili: basista Janeza Dolenca, pesnice Malči Božič, glasbenika Vinka Cverleta in pevcev Staneta Mancinija in Julija Brodnika. Njihova glasba je naš najlepši poklon.

glasbakultura

Petkov večer

Spomini...
Pogledali smo med spomine in se posvetili slovesu. Na pragu jeseni smo namreč pomahali v slovo kar nekaj ustvarjalcem narodno zabavne glasbe. Z besedami in njihovim delom smo se spomnili: basista Janeza Dolenca, pesnice Malči Božič, glasbenika Vinka Cverleta in pevcev Staneta Mancinija in Julija Brodnika. Njihova glasba je naš najlepši poklon.
VEČ ...|25. 10. 2019
Spomini...
Pogledali smo med spomine in se posvetili slovesu. Na pragu jeseni smo namreč pomahali v slovo kar nekaj ustvarjalcem narodno zabavne glasbe. Z besedami in njihovim delom smo se spomnili: basista Janeza Dolenca, pesnice Malči Božič, glasbenika Vinka Cverleta in pevcev Staneta Mancinija in Julija Brodnika. Njihova glasba je naš najlepši poklon.

Jure Sešek

glasbakultura

Moja zgodba

VEČ ...|15. 9. 2019
Branko Rebozov - Spomini in misli

V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Spomini in misli Branka Rebozova. Avtor se spominja svojih doživetij iz vojnega časa in prvih povojnih let. Kritično razmišlja o revoluciji, partizanstvu, domobranstvu, pa tudi o britanski prevari ob vračanju domobrancev in civilistov v Jugoslavijo ter nemoči slovenskih voditeljev, da bi to preprečili. Knjigo so predstavili publicist Ivo Jevnikar, mladostni prijatelj Božidar Trefalt in bibliotekarka ter zgodovinarka dr. Rozina Švent.

Branko Rebozov - Spomini in misli

V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Spomini in misli Branka Rebozova. Avtor se spominja svojih doživetij iz vojnega časa in prvih povojnih let. Kritično razmišlja o revoluciji, partizanstvu, domobranstvu, pa tudi o britanski prevari ob vračanju domobrancev in civilistov v Jugoslavijo ter nemoči slovenskih voditeljev, da bi to preprečili. Knjigo so predstavili publicist Ivo Jevnikar, mladostni prijatelj Božidar Trefalt in bibliotekarka ter zgodovinarka dr. Rozina Švent.

Branko RebozvSpomini in misliIvo JevnikarRozina ŠventBožidar Trefalt

Moja zgodba

Branko Rebozov - Spomini in misli
V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Spomini in misli Branka Rebozova. Avtor se spominja svojih doživetij iz vojnega časa in prvih povojnih let. Kritično razmišlja o revoluciji, partizanstvu, domobranstvu, pa tudi o britanski prevari ob vračanju domobrancev in civilistov v Jugoslavijo ter nemoči slovenskih voditeljev, da bi to preprečili. Knjigo so predstavili publicist Ivo Jevnikar, mladostni prijatelj Božidar Trefalt in bibliotekarka ter zgodovinarka dr. Rozina Švent.
VEČ ...|15. 9. 2019
Branko Rebozov - Spomini in misli
V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Spomini in misli Branka Rebozova. Avtor se spominja svojih doživetij iz vojnega časa in prvih povojnih let. Kritično razmišlja o revoluciji, partizanstvu, domobranstvu, pa tudi o britanski prevari ob vračanju domobrancev in civilistov v Jugoslavijo ter nemoči slovenskih voditeljev, da bi to preprečili. Knjigo so predstavili publicist Ivo Jevnikar, mladostni prijatelj Božidar Trefalt in bibliotekarka ter zgodovinarka dr. Rozina Švent.

Jože Bartolj

Branko RebozvSpomini in misliIvo JevnikarRozina ŠventBožidar Trefalt

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 8. 2019
dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana

Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.

dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana

Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.

ivan omanrosvita pesekpolitikapogovor

Informativni prispevki

dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana
Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.
VEČ ...|19. 8. 2019
dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana
Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.

Alen Salihović

ivan omanrosvita pesekpolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 8. 2019
Lojze Peterle o spominih na Ivana Omana

Umrl je Ivan Oman, soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze, so sporočili iz SLS. Bil je eden ključnih ljudi pri ustanavljanju Demosa in osamosvajanju Slovenije, politični sopotniki in tekmeci pa se ga spominjajo kot treznega politika in velikega Slovenca.

Lojze Peterle o spominih na Ivana Omana

Umrl je Ivan Oman, soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze, so sporočili iz SLS. Bil je eden ključnih ljudi pri ustanavljanju Demosa in osamosvajanju Slovenije, politični sopotniki in tekmeci pa se ga spominjajo kot treznega politika in velikega Slovenca.

ivan omanlojze peterlepolitikapogovor

Informativni prispevki

Lojze Peterle o spominih na Ivana Omana
Umrl je Ivan Oman, soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze, so sporočili iz SLS. Bil je eden ključnih ljudi pri ustanavljanju Demosa in osamosvajanju Slovenije, politični sopotniki in tekmeci pa se ga spominjajo kot treznega politika in velikega Slovenca.
VEČ ...|19. 8. 2019
Lojze Peterle o spominih na Ivana Omana
Umrl je Ivan Oman, soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze, so sporočili iz SLS. Bil je eden ključnih ljudi pri ustanavljanju Demosa in osamosvajanju Slovenije, politični sopotniki in tekmeci pa se ga spominjajo kot treznega politika in velikega Slovenca.

Silvestra Sadar

ivan omanlojze peterlepolitikapogovor

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|12. 8. 2019
Spomini poslušalcev na Radio Ognjišče

Odprli smo telefone in poslušali spomine poslušalcev na začetke Radia Ognjišče, spomine, ko ste poslušalci začeli poslušati naš program, spomine na katerega izmed radijskih dogodkov, ki jih je bilo v petindvajsetih letih zelo veliko in tudi spomine na kratek oddih, ki je bil na začetku avgusta v Radencih.

Spomini poslušalcev na Radio Ognjišče

Odprli smo telefone in poslušali spomine poslušalcev na začetke Radia Ognjišče, spomine, ko ste poslušalci začeli poslušati naš program, spomine na katerega izmed radijskih dogodkov, ki jih je bilo v petindvajsetih letih zelo veliko in tudi spomine na kratek oddih, ki je bil na začetku avgusta v Radencih.

prospomin

Prijatelji Radia Ognjišče

Spomini poslušalcev na Radio Ognjišče
Odprli smo telefone in poslušali spomine poslušalcev na začetke Radia Ognjišče, spomine, ko ste poslušalci začeli poslušati naš program, spomine na katerega izmed radijskih dogodkov, ki jih je bilo v petindvajsetih letih zelo veliko in tudi spomine na kratek oddih, ki je bil na začetku avgusta v Radencih.
VEČ ...|12. 8. 2019
Spomini poslušalcev na Radio Ognjišče
Odprli smo telefone in poslušali spomine poslušalcev na začetke Radia Ognjišče, spomine, ko ste poslušalci začeli poslušati naš program, spomine na katerega izmed radijskih dogodkov, ki jih je bilo v petindvajsetih letih zelo veliko in tudi spomine na kratek oddih, ki je bil na začetku avgusta v Radencih.

Franci Trstenjak

prospomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|8. 7. 2019
Spomini

Poslušalci se spominjajo življenja ob poslušanju Radia Ognjišče.

Spomini

Poslušalci se spominjajo življenja ob poslušanju Radia Ognjišče.

glasbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

Spomini
Poslušalci se spominjajo življenja ob poslušanju Radia Ognjišče.
VEČ ...|8. 7. 2019
Spomini
Poslušalci se spominjajo življenja ob poslušanju Radia Ognjišče.

Franci Trstenjak

glasbaspomin

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 6. 2019
Knjiga o Otonu Župančiču

Pred današnjo obletnico smrti pesnika Otona Župančiča je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič.

Knjiga o Otonu Župančiču

Pred današnjo obletnico smrti pesnika Otona Župančiča je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič.

Ani ŽupančičAlenka Župančič

Kulturni utrinki

Knjiga o Otonu Župančiču
Pred današnjo obletnico smrti pesnika Otona Župančiča je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič.
VEČ ...|11. 6. 2019
Knjiga o Otonu Župančiču
Pred današnjo obletnico smrti pesnika Otona Župančiča je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič.

Jože Bartolj

Ani ŽupančičAlenka Župančič

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 6. 2019
Spomini na Otona Župančiča

V Ljubljani je pred 70 leti umrl zadnji od štirih stebrov Slovenske moderne: pesnik, dramatik, prevajalec in esejista Oton Župančič. Ob tem jubileju je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Povabili smo jo pred mikrofon.

Spomini na Otona Župančiča

V Ljubljani je pred 70 leti umrl zadnji od štirih stebrov Slovenske moderne: pesnik, dramatik, prevajalec in esejista Oton Župančič. Ob tem jubileju je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Povabili smo jo pred mikrofon.

infoizobraževanjekulturaspominOton Župančič

Informativni prispevki

Spomini na Otona Župančiča
V Ljubljani je pred 70 leti umrl zadnji od štirih stebrov Slovenske moderne: pesnik, dramatik, prevajalec in esejista Oton Župančič. Ob tem jubileju je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Povabili smo jo pred mikrofon.
VEČ ...|11. 6. 2019
Spomini na Otona Župančiča
V Ljubljani je pred 70 leti umrl zadnji od štirih stebrov Slovenske moderne: pesnik, dramatik, prevajalec in esejista Oton Župančič. Ob tem jubileju je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Povabili smo jo pred mikrofon.

Tone Gorjup

infoizobraževanjekulturaspominOton Župančič

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|10. 6. 2019
Spomini in misli poslušalcev ob 25-letnici Radia Ognjišče

Prisluhnili smo mislim in spominom poslušalcev, ki os z nami vsemi delili svoje lepe spomine na dogodke iz naše radijske zgodovine.

Spomini in misli poslušalcev ob 25-letnici Radia Ognjišče

Prisluhnili smo mislim in spominom poslušalcev, ki os z nami vsemi delili svoje lepe spomine na dogodke iz naše radijske zgodovine.

glasbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

Spomini in misli poslušalcev ob 25-letnici Radia Ognjišče
Prisluhnili smo mislim in spominom poslušalcev, ki os z nami vsemi delili svoje lepe spomine na dogodke iz naše radijske zgodovine.
VEČ ...|10. 6. 2019
Spomini in misli poslušalcev ob 25-letnici Radia Ognjišče
Prisluhnili smo mislim in spominom poslušalcev, ki os z nami vsemi delili svoje lepe spomine na dogodke iz naše radijske zgodovine.

Franci Trstenjak

glasbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|3. 6. 2019
Spomini na radijske počitnice

V oddaji PRO smo obudili spomin na vse minule radijske počitnice: od prvih, ki so bile v letu 2003 do zadnjih, ki so bile lani.

Spomini na radijske počitnice

V oddaji PRO smo obudili spomin na vse minule radijske počitnice: od prvih, ki so bile v letu 2003 do zadnjih, ki so bile lani.

spomindružbapočitnice

Prijatelji Radia Ognjišče

Spomini na radijske počitnice
V oddaji PRO smo obudili spomin na vse minule radijske počitnice: od prvih, ki so bile v letu 2003 do zadnjih, ki so bile lani.
VEČ ...|3. 6. 2019
Spomini na radijske počitnice
V oddaji PRO smo obudili spomin na vse minule radijske počitnice: od prvih, ki so bile v letu 2003 do zadnjih, ki so bile lani.

Franci Trstenjak

spomindružbapočitnice

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|13. 5. 2019
Spomini na začetke radia Ognjišče

V oddaji smo odprli telefon za zbiranje spominov na začetke Radia Ognjišče. Poslušalci ste nam zaupali, kdaj ste prvič slišali naš program in kdo vas je nanj opozoril. Naj spomini poslušalcev sestavljajo zgodbo petindvajsetih let Radia Ognjišče.

Spomini na začetke radia Ognjišče

V oddaji smo odprli telefon za zbiranje spominov na začetke Radia Ognjišče. Poslušalci ste nam zaupali, kdaj ste prvič slišali naš program in kdo vas je nanj opozoril. Naj spomini poslušalcev sestavljajo zgodbo petindvajsetih let Radia Ognjišče.

pogovorspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

Spomini na začetke radia Ognjišče
V oddaji smo odprli telefon za zbiranje spominov na začetke Radia Ognjišče. Poslušalci ste nam zaupali, kdaj ste prvič slišali naš program in kdo vas je nanj opozoril. Naj spomini poslušalcev sestavljajo zgodbo petindvajsetih let Radia Ognjišče.
VEČ ...|13. 5. 2019
Spomini na začetke radia Ognjišče
V oddaji smo odprli telefon za zbiranje spominov na začetke Radia Ognjišče. Poslušalci ste nam zaupali, kdaj ste prvič slišali naš program in kdo vas je nanj opozoril. Naj spomini poslušalcev sestavljajo zgodbo petindvajsetih let Radia Ognjišče.

Franci Trstenjak

pogovorspomin

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 4. 2019
Kako so veliko noč praznovali včasih?

V prispevku smo zbrali pripovedi dveh stanovalk doma za starejše v Lenartu v Slovenskih goricah o njunih spominih na praznovanje velike noči. Z nami sta bili Elizabeta Murko in Kristina Robič.

Kako so veliko noč praznovali včasih?

V prispevku smo zbrali pripovedi dveh stanovalk doma za starejše v Lenartu v Slovenskih goricah o njunih spominih na praznovanje velike noči. Z nami sta bili Elizabeta Murko in Kristina Robič.

duhovnostinfospomin

Informativni prispevki

Kako so veliko noč praznovali včasih?
V prispevku smo zbrali pripovedi dveh stanovalk doma za starejše v Lenartu v Slovenskih goricah o njunih spominih na praznovanje velike noči. Z nami sta bili Elizabeta Murko in Kristina Robič.
VEČ ...|21. 4. 2019
Kako so veliko noč praznovali včasih?
V prispevku smo zbrali pripovedi dveh stanovalk doma za starejše v Lenartu v Slovenskih goricah o njunih spominih na praznovanje velike noči. Z nami sta bili Elizabeta Murko in Kristina Robič.

Petra Stopar

duhovnostinfospomin

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 4. 2019
Upokojenka Kristina Robič o spominih na praznovanje velike noči

Upokojenka Kristina Robič o spominih na praznovanje velike noči

duhovnostinfospomin

Informativni prispevki

Upokojenka Kristina Robič o spominih na praznovanje velike noči
VEČ ...|21. 4. 2019
Upokojenka Kristina Robič o spominih na praznovanje velike noči

Petra Stopar

duhovnostinfospomin

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 4. 2019
Upokojena učiteljica Elizabeta Murko o spominih na praznovanje velike noči

Upokojena učiteljica Elizabeta Murko o spominih na praznovanje velike noči

spomininfoduhovnost

Informativni prispevki

Upokojena učiteljica Elizabeta Murko o spominih na praznovanje velike noči
VEČ ...|21. 4. 2019
Upokojena učiteljica Elizabeta Murko o spominih na praznovanje velike noči

Petra Stopar

spomininfoduhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 4. 2019
Upokojenka Kristina Robič o spominih na praznovanje velike noči

Upokojenka Kristina Robič o spominih na praznovanje velike noči

info

Informativni prispevki

Upokojenka Kristina Robič o spominih na praznovanje velike noči
VEČ ...|17. 4. 2019
Upokojenka Kristina Robič o spominih na praznovanje velike noči

Petra Stopar

info

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 4. 2019
Upokojena učiteljica Elizabeta Murko o spominih na praznovanje velike noči

Upokojena učiteljica Elizabeta Murko o spominih na praznovanje velike noči

info

Informativni prispevki

Upokojena učiteljica Elizabeta Murko o spominih na praznovanje velike noči
VEČ ...|17. 4. 2019
Upokojena učiteljica Elizabeta Murko o spominih na praznovanje velike noči

Petra Stopar

info

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|15. 4. 2019
Spomini na začetke radia Ognjišče

1 x na mesec zbiramo spomine na začetke Radia Ognjišče oz. na začetke poslušanja našega programa, zato smo tokrat ponovno ponudili priložnost za sodelovanje poslušalcev

Spomini na začetke radia Ognjišče

1 x na mesec zbiramo spomine na začetke Radia Ognjišče oz. na začetke poslušanja našega programa, zato smo tokrat ponovno ponudili priložnost za sodelovanje poslušalcev

spominpogovorglasba

Prijatelji Radia Ognjišče

Spomini na začetke radia Ognjišče
1 x na mesec zbiramo spomine na začetke Radia Ognjišče oz. na začetke poslušanja našega programa, zato smo tokrat ponovno ponudili priložnost za sodelovanje poslušalcev
VEČ ...|15. 4. 2019
Spomini na začetke radia Ognjišče
1 x na mesec zbiramo spomine na začetke Radia Ognjišče oz. na začetke poslušanja našega programa, zato smo tokrat ponovno ponudili priložnost za sodelovanje poslušalcev

Franci Trstenjak

spominpogovorglasba

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|18. 3. 2019
Spomini na začetke radia Ognjišče

V tokratni oddaji smo ponovno želeli slišati vaše spomine na začetke Radia Ognjišče oz. kdaj ste nas prvič slišali in kje ste slišali za našo radijsko postajo.

Spomini na začetke radia Ognjišče

V tokratni oddaji smo ponovno želeli slišati vaše spomine na začetke Radia Ognjišče oz. kdaj ste nas prvič slišali in kje ste slišali za našo radijsko postajo.

pogovorspominglasba

Prijatelji Radia Ognjišče

Spomini na začetke radia Ognjišče
V tokratni oddaji smo ponovno želeli slišati vaše spomine na začetke Radia Ognjišče oz. kdaj ste nas prvič slišali in kje ste slišali za našo radijsko postajo.
VEČ ...|18. 3. 2019
Spomini na začetke radia Ognjišče
V tokratni oddaji smo ponovno želeli slišati vaše spomine na začetke Radia Ognjišče oz. kdaj ste nas prvič slišali in kje ste slišali za našo radijsko postajo.

Franci Trstenjak

pogovorspominglasba

Naš gost

VEČ ...|16. 3. 2019
Tomaž Tozon: Iskreno petje je bližnjica k sreči.

Tomaž Tozon o svojem življenju, petju, dirigiranju, zborih, poteh, glasbi, družini, veseljih in spominih.

Tomaž Tozon: Iskreno petje je bližnjica k sreči.

Tomaž Tozon o svojem življenju, petju, dirigiranju, zborih, poteh, glasbi, družini, veseljih in spominih.

pogovorglasbaSlovenski oktetKvartet DOzborovstvozborovodstvo

Naš gost

Tomaž Tozon: Iskreno petje je bližnjica k sreči.
Tomaž Tozon o svojem življenju, petju, dirigiranju, zborih, poteh, glasbi, družini, veseljih in spominih.
VEČ ...|16. 3. 2019
Tomaž Tozon: Iskreno petje je bližnjica k sreči.
Tomaž Tozon o svojem življenju, petju, dirigiranju, zborih, poteh, glasbi, družini, veseljih in spominih.

Jure Sešek

pogovorglasbaSlovenski oktetKvartet DOzborovstvozborovodstvo

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|18. 2. 2019
Spomini na začetke radia Ognjišče

Z vašo pomočjo smo obujali spomine na začetke Radia Ognjišče, ki so bili v juniju 1994, ko smo začeli z oddajanjem iz koprskega studia, in konec novembra, ko smo začeli s 24-urnim oddajanjem iz ljubljanskega studia. S svojimi spomini ste nam poslušalci pomagali napisati zgodbo ob srebrnem jubileju, ki bo letošnjega 28. novembra.

Spomini na začetke radia Ognjišče

Z vašo pomočjo smo obujali spomine na začetke Radia Ognjišče, ki so bili v juniju 1994, ko smo začeli z oddajanjem iz koprskega studia, in konec novembra, ko smo začeli s 24-urnim oddajanjem iz ljubljanskega studia. S svojimi spomini ste nam poslušalci pomagali napisati zgodbo ob srebrnem jubileju, ki bo letošnjega 28. novembra.

pogovorspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

Spomini na začetke radia Ognjišče
Z vašo pomočjo smo obujali spomine na začetke Radia Ognjišče, ki so bili v juniju 1994, ko smo začeli z oddajanjem iz koprskega studia, in konec novembra, ko smo začeli s 24-urnim oddajanjem iz ljubljanskega studia. S svojimi spomini ste nam poslušalci pomagali napisati zgodbo ob srebrnem jubileju, ki bo letošnjega 28. novembra.
VEČ ...|18. 2. 2019
Spomini na začetke radia Ognjišče
Z vašo pomočjo smo obujali spomine na začetke Radia Ognjišče, ki so bili v juniju 1994, ko smo začeli z oddajanjem iz koprskega studia, in konec novembra, ko smo začeli s 24-urnim oddajanjem iz ljubljanskega studia. S svojimi spomini ste nam poslušalci pomagali napisati zgodbo ob srebrnem jubileju, ki bo letošnjega 28. novembra.

Franci Trstenjak

pogovorspomin

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 11. 2018
Spomini Maistrovega borca

Dušica Kunaver je v samozaložbi izdala spomine svojega očeta Andreja Zlobca, ki je bil tudi Maistrov borec. Bil je edini Slovenec, ki je doživel, preživel in opisal pet vojn prejšnjega stoletja. Ob državnem prazniku, Dnevu Rudolfa Maistra, smo se pogovarjali o zapisanih vojnih spominih.

Spomini Maistrovega borca

Dušica Kunaver je v samozaložbi izdala spomine svojega očeta Andreja Zlobca, ki je bil tudi Maistrov borec. Bil je edini Slovenec, ki je doživel, preživel in opisal pet vojn prejšnjega stoletja. Ob državnem prazniku, Dnevu Rudolfa Maistra, smo se pogovarjali o zapisanih vojnih spominih.

izobraževanjedediščinazgodovina

Informativni prispevki

Spomini Maistrovega borca
Dušica Kunaver je v samozaložbi izdala spomine svojega očeta Andreja Zlobca, ki je bil tudi Maistrov borec. Bil je edini Slovenec, ki je doživel, preživel in opisal pet vojn prejšnjega stoletja. Ob državnem prazniku, Dnevu Rudolfa Maistra, smo se pogovarjali o zapisanih vojnih spominih.
VEČ ...|22. 11. 2018
Spomini Maistrovega borca
Dušica Kunaver je v samozaložbi izdala spomine svojega očeta Andreja Zlobca, ki je bil tudi Maistrov borec. Bil je edini Slovenec, ki je doživel, preživel in opisal pet vojn prejšnjega stoletja. Ob državnem prazniku, Dnevu Rudolfa Maistra, smo se pogovarjali o zapisanih vojnih spominih.

Nataša Ličen

izobraževanjedediščinazgodovina

Petkov večer

VEČ ...|26. 10. 2018
Večer z Bracom Korenom

V Petkovem večeru smo gostili Braca Korena. V spominih nas je popeljal od harmonike do simfoničnega orkestra. Spominjal se je časov, ko so Avseniki, pri katerih je pel njegov oče, vadili v njihovi domači kuhinji. Otroška in mladostna leta so v njem pustila sad, ki je dozorel nekaj desetletij pozneje, ko ga je z odrov popevke zvabilo v narodno nošo. O besedilih, ansamblih nekoč in danes, o glasbi, veselju in kruhu, ki ju prinaša, o turnejah in pevski kondiciji ...

Večer z Bracom Korenom

V Petkovem večeru smo gostili Braca Korena. V spominih nas je popeljal od harmonike do simfoničnega orkestra. Spominjal se je časov, ko so Avseniki, pri katerih je pel njegov oče, vadili v njihovi domači kuhinji. Otroška in mladostna leta so v njem pustila sad, ki je dozorel nekaj desetletij pozneje, ko ga je z odrov popevke zvabilo v narodno nošo. O besedilih, ansamblih nekoč in danes, o glasbi, veselju in kruhu, ki ju prinaša, o turnejah in pevski kondiciji ...

glasba

Petkov večer

Večer z Bracom Korenom
V Petkovem večeru smo gostili Braca Korena. V spominih nas je popeljal od harmonike do simfoničnega orkestra. Spominjal se je časov, ko so Avseniki, pri katerih je pel njegov oče, vadili v njihovi domači kuhinji. Otroška in mladostna leta so v njem pustila sad, ki je dozorel nekaj desetletij pozneje, ko ga je z odrov popevke zvabilo v narodno nošo. O besedilih, ansamblih nekoč in danes, o glasbi, veselju in kruhu, ki ju prinaša, o turnejah in pevski kondiciji ...
VEČ ...|26. 10. 2018
Večer z Bracom Korenom
V Petkovem večeru smo gostili Braca Korena. V spominih nas je popeljal od harmonike do simfoničnega orkestra. Spominjal se je časov, ko so Avseniki, pri katerih je pel njegov oče, vadili v njihovi domači kuhinji. Otroška in mladostna leta so v njem pustila sad, ki je dozorel nekaj desetletij pozneje, ko ga je z odrov popevke zvabilo v narodno nošo. O besedilih, ansamblih nekoč in danes, o glasbi, veselju in kruhu, ki ju prinaša, o turnejah in pevski kondiciji ...

Jure Sešek

glasba

Doživetja narave

VEČ ...|28. 9. 2018
Obnova Aljaževega stolpa

V Doživetjih narave smo se posvetili Aljaževemu stolpu, ki je po obnovi v mnogo boljši kondiciji. Kako je ta potekala, kaj so restavratorji odkrili in za koliko časa so ga obvarovali, so povedali: restavratorja Martin Kavčič in Gorazd Lemajič, podpredsednik PZS Miro Eržen, sodelovali pa so tudi poslušalci s svojimi spomini in odnosom, ki jih veže na ta velik simbol Slovencev.

Obnova Aljaževega stolpa

V Doživetjih narave smo se posvetili Aljaževemu stolpu, ki je po obnovi v mnogo boljši kondiciji. Kako je ta potekala, kaj so restavratorji odkrili in za koliko časa so ga obvarovali, so povedali: restavratorja Martin Kavčič in Gorazd Lemajič, podpredsednik PZS Miro Eržen, sodelovali pa so tudi poslušalci s svojimi spomini in odnosom, ki jih veže na ta velik simbol Slovencev.

infonarava

Doživetja narave

Obnova Aljaževega stolpa
V Doživetjih narave smo se posvetili Aljaževemu stolpu, ki je po obnovi v mnogo boljši kondiciji. Kako je ta potekala, kaj so restavratorji odkrili in za koliko časa so ga obvarovali, so povedali: restavratorja Martin Kavčič in Gorazd Lemajič, podpredsednik PZS Miro Eržen, sodelovali pa so tudi poslušalci s svojimi spomini in odnosom, ki jih veže na ta velik simbol Slovencev.
VEČ ...|28. 9. 2018
Obnova Aljaževega stolpa
V Doživetjih narave smo se posvetili Aljaževemu stolpu, ki je po obnovi v mnogo boljši kondiciji. Kako je ta potekala, kaj so restavratorji odkrili in za koliko časa so ga obvarovali, so povedali: restavratorja Martin Kavčič in Gorazd Lemajič, podpredsednik PZS Miro Eržen, sodelovali pa so tudi poslušalci s svojimi spomini in odnosom, ki jih veže na ta velik simbol Slovencev.

Blaž Lesnik

infonarava

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 8. 2018
nadskof Anton Stres o spominih na Andreja Capudra

nadskof Anton Stres o spominih na Andreja Capudra

Informativni prispevki

nadskof Anton Stres o spominih na Andreja Capudra
VEČ ...|28. 8. 2018
nadskof Anton Stres o spominih na Andreja Capudra

Radio Ognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 8. 2018
Lojze Peterle o spominih na Andreja Capudra

Lojze Peterle o spominih na Andreja Capudra

Informativni prispevki

Lojze Peterle o spominih na Andreja Capudra
VEČ ...|28. 8. 2018
Lojze Peterle o spominih na Andreja Capudra

Radio Ognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 8. 2018
Bostjan Marko Turk o spominih na Andreja Capudra

Bostjan Marko Turk o spominih na Andreja Capudra

Informativni prispevki

Bostjan Marko Turk o spominih na Andreja Capudra
VEČ ...|27. 8. 2018
Bostjan Marko Turk o spominih na Andreja Capudra

Radio Ognjišče

Moja zgodba

VEČ ...|26. 8. 2018
Pogovor z Marijo Treven o knjigi Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev

Predstavili smo knjigo Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev, v kateri je Marija Treven v besedi in sliki prikazala nepopisno trpljenje in nasilje v krajih med Rovtami in Žirmi v času pred, med in po drugi svetovni vojni. Ne Nemci, ne Italijani se niso ozirali na prejšnji, stoletja trajajoči tok življenja v oddaljeni hribovski vasici. No, nasilni okupaciji pa je kmalu sledila še bolj krvava revolucija.

Pogovor z Marijo Treven o knjigi Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev

Predstavili smo knjigo Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev, v kateri je Marija Treven v besedi in sliki prikazala nepopisno trpljenje in nasilje v krajih med Rovtami in Žirmi v času pred, med in po drugi svetovni vojni. Ne Nemci, ne Italijani se niso ozirali na prejšnji, stoletja trajajoči tok življenja v oddaljeni hribovski vasici. No, nasilni okupaciji pa je kmalu sledila še bolj krvava revolucija.

marija mojca trevenGrenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev

Moja zgodba

Pogovor z Marijo Treven o knjigi Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev
Predstavili smo knjigo Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev, v kateri je Marija Treven v besedi in sliki prikazala nepopisno trpljenje in nasilje v krajih med Rovtami in Žirmi v času pred, med in po drugi svetovni vojni. Ne Nemci, ne Italijani se niso ozirali na prejšnji, stoletja trajajoči tok življenja v oddaljeni hribovski vasici. No, nasilni okupaciji pa je kmalu sledila še bolj krvava revolucija.
VEČ ...|26. 8. 2018
Pogovor z Marijo Treven o knjigi Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev
Predstavili smo knjigo Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev, v kateri je Marija Treven v besedi in sliki prikazala nepopisno trpljenje in nasilje v krajih med Rovtami in Žirmi v času pred, med in po drugi svetovni vojni. Ne Nemci, ne Italijani se niso ozirali na prejšnji, stoletja trajajoči tok življenja v oddaljeni hribovski vasici. No, nasilni okupaciji pa je kmalu sledila še bolj krvava revolucija.

Jože Bartolj

marija mojca trevenGrenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 8. 2018
Prof. dr. Ernest Petrič o aktualnem političnem dogajanju in novi knjigi

V našem studiu smo gostili prof. dr. Ernesta Petriča, ki je komentiral aktualno politično dogajanje pri nas, povezano s sestavljanjem nove vlade. Čestital je Šarcu, ki pa zanj še naprej ostaja enigma. Spregovoril je tudi o svoji zadnji knjigi Spomini in spoznanja, ki je pred tedni izšla pri celovški Mohorjevi.

Prof. dr. Ernest Petrič o aktualnem političnem dogajanju in novi knjigi

V našem studiu smo gostili prof. dr. Ernesta Petriča, ki je komentiral aktualno politično dogajanje pri nas, povezano s sestavljanjem nove vlade. Čestital je Šarcu, ki pa zanj še naprej ostaja enigma. Spregovoril je tudi o svoji zadnji knjigi Spomini in spoznanja, ki je pred tedni izšla pri celovški Mohorjevi.

družbapogovorpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Prof. dr. Ernest Petrič o aktualnem političnem dogajanju in novi knjigi
V našem studiu smo gostili prof. dr. Ernesta Petriča, ki je komentiral aktualno politično dogajanje pri nas, povezano s sestavljanjem nove vlade. Čestital je Šarcu, ki pa zanj še naprej ostaja enigma. Spregovoril je tudi o svoji zadnji knjigi Spomini in spoznanja, ki je pred tedni izšla pri celovški Mohorjevi.
VEČ ...|20. 8. 2018
Prof. dr. Ernest Petrič o aktualnem političnem dogajanju in novi knjigi
V našem studiu smo gostili prof. dr. Ernesta Petriča, ki je komentiral aktualno politično dogajanje pri nas, povezano s sestavljanjem nove vlade. Čestital je Šarcu, ki pa zanj še naprej ostaja enigma. Spregovoril je tudi o svoji zadnji knjigi Spomini in spoznanja, ki je pred tedni izšla pri celovški Mohorjevi.

Tone Gorjup

družbapogovorpolitika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 8. 2018
Tabor slovenskih otrok SSK, novice iz Argentine, spomini na Marijo Inzko

V oddaji ste slišali vtise mladih, ki so se v tem tednu udeležili 22. Tabora slovenskih otrok Svetovnega slovenskega kongresa; dodali smo novice iz Argentine, Avstralija in zamejstva ter se spomnili pokojne Marije Inzko, Slovenke, ki je po koncu 2. svetovne vojne izkusila begunstvo in novo domovino našla na avstrijskem Koroškem.

Tabor slovenskih otrok SSK, novice iz Argentine, spomini na Marijo Inzko

V oddaji ste slišali vtise mladih, ki so se v tem tednu udeležili 22. Tabora slovenskih otrok Svetovnega slovenskega kongresa; dodali smo novice iz Argentine, Avstralija in zamejstva ter se spomnili pokojne Marije Inzko, Slovenke, ki je po koncu 2. svetovne vojne izkusila begunstvo in novo domovino našla na avstrijskem Koroškem.

infomladislovenci po sveturojaki

Slovencem po svetu in domovini

Tabor slovenskih otrok SSK, novice iz Argentine, spomini na Marijo Inzko
V oddaji ste slišali vtise mladih, ki so se v tem tednu udeležili 22. Tabora slovenskih otrok Svetovnega slovenskega kongresa; dodali smo novice iz Argentine, Avstralija in zamejstva ter se spomnili pokojne Marije Inzko, Slovenke, ki je po koncu 2. svetovne vojne izkusila begunstvo in novo domovino našla na avstrijskem Koroškem.
VEČ ...|5. 8. 2018
Tabor slovenskih otrok SSK, novice iz Argentine, spomini na Marijo Inzko
V oddaji ste slišali vtise mladih, ki so se v tem tednu udeležili 22. Tabora slovenskih otrok Svetovnega slovenskega kongresa; dodali smo novice iz Argentine, Avstralija in zamejstva ter se spomnili pokojne Marije Inzko, Slovenke, ki je po koncu 2. svetovne vojne izkusila begunstvo in novo domovino našla na avstrijskem Koroškem.

Matjaž Merljak

infomladislovenci po sveturojaki

Moja zgodba

VEČ ...|8. 7. 2018
Dr. Andrej Gosar in konec prve svetovne vojne

Ob 100 letnici konca prve svetovne vojne, spoznavamo nekatere usode slovenskih vojakov, ki so umirali na različnih evropskih frontah. Mag. Marko Štepec, kustos muzeja novejše zgodovine Slovenije nam je tokrat predstavil zgodbo rezervnega podporočnika dr. Andreja Gosarja, ki je kasneje napisal znano knjigo Za nov družbeni red. Gosar v zapisu opisuje zgodbo vračanja slovenskih vojakov po koncu vojne iz ujetništva v domovino.

Dr. Andrej Gosar in konec prve svetovne vojne

Ob 100 letnici konca prve svetovne vojne, spoznavamo nekatere usode slovenskih vojakov, ki so umirali na različnih evropskih frontah. Mag. Marko Štepec, kustos muzeja novejše zgodovine Slovenije nam je tokrat predstavil zgodbo rezervnega podporočnika dr. Andreja Gosarja, ki je kasneje napisal znano knjigo Za nov družbeni red. Gosar v zapisu opisuje zgodbo vračanja slovenskih vojakov po koncu vojne iz ujetništva v domovino.

izobraževanjespomindr. andrej gosarspominiprva svetovna vojna

Moja zgodba

Dr. Andrej Gosar in konec prve svetovne vojne
Ob 100 letnici konca prve svetovne vojne, spoznavamo nekatere usode slovenskih vojakov, ki so umirali na različnih evropskih frontah. Mag. Marko Štepec, kustos muzeja novejše zgodovine Slovenije nam je tokrat predstavil zgodbo rezervnega podporočnika dr. Andreja Gosarja, ki je kasneje napisal znano knjigo Za nov družbeni red. Gosar v zapisu opisuje zgodbo vračanja slovenskih vojakov po koncu vojne iz ujetništva v domovino.
VEČ ...|8. 7. 2018
Dr. Andrej Gosar in konec prve svetovne vojne
Ob 100 letnici konca prve svetovne vojne, spoznavamo nekatere usode slovenskih vojakov, ki so umirali na različnih evropskih frontah. Mag. Marko Štepec, kustos muzeja novejše zgodovine Slovenije nam je tokrat predstavil zgodbo rezervnega podporočnika dr. Andreja Gosarja, ki je kasneje napisal znano knjigo Za nov družbeni red. Gosar v zapisu opisuje zgodbo vračanja slovenskih vojakov po koncu vojne iz ujetništva v domovino.

Jože Bartolj

izobraževanjespomindr. andrej gosarspominiprva svetovna vojna

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 7. 2018
Nedelja Slovencev po svetu

Ob nedelji Slovencev po svetu smo posredovali sporočila Rafaelove družbe, govorili o volitvah v Narodni svet koroških Slovencev, podelitvi Kugyjeve nagrade, praznovanju dneva državnosti v Torontu, sydneyjskih spominih na p. Valerijana in sveže posnetke s 25. Tabora Slovencev po svetu, ki je danes potekal v Šentvidu.

Nedelja Slovencev po svetu

Ob nedelji Slovencev po svetu smo posredovali sporočila Rafaelove družbe, govorili o volitvah v Narodni svet koroških Slovencev, podelitvi Kugyjeve nagrade, praznovanju dneva državnosti v Torontu, sydneyjskih spominih na p. Valerijana in sveže posnetke s 25. Tabora Slovencev po svetu, ki je danes potekal v Šentvidu.

inforojakislovenci po svetu

Slovencem po svetu in domovini

Nedelja Slovencev po svetu
Ob nedelji Slovencev po svetu smo posredovali sporočila Rafaelove družbe, govorili o volitvah v Narodni svet koroških Slovencev, podelitvi Kugyjeve nagrade, praznovanju dneva državnosti v Torontu, sydneyjskih spominih na p. Valerijana in sveže posnetke s 25. Tabora Slovencev po svetu, ki je danes potekal v Šentvidu.
VEČ ...|1. 7. 2018
Nedelja Slovencev po svetu
Ob nedelji Slovencev po svetu smo posredovali sporočila Rafaelove družbe, govorili o volitvah v Narodni svet koroških Slovencev, podelitvi Kugyjeve nagrade, praznovanju dneva državnosti v Torontu, sydneyjskih spominih na p. Valerijana in sveže posnetke s 25. Tabora Slovencev po svetu, ki je danes potekal v Šentvidu.

Matjaž Merljak

inforojakislovenci po svetu

Od slike do besede

VEČ ...|26. 6. 2018
Spomini s poti Jožeta Zadravca

Literarni večer bi lahko poimenovali kar z naslovom knjige g. Jožeta Zadravca: Romanje k podoranim brazdam.Knjižno delo je izšlo pri založbi Salve. Je opis potovanja človeka, ki ima odprte oči in srce.

Spomini s poti Jožeta Zadravca

Literarni večer bi lahko poimenovali kar z naslovom knjige g. Jožeta Zadravca: Romanje k podoranim brazdam.Knjižno delo je izšlo pri založbi Salve. Je opis potovanja človeka, ki ima odprte oči in srce.

izobraževanje

Od slike do besede

Spomini s poti Jožeta Zadravca
Literarni večer bi lahko poimenovali kar z naslovom knjige g. Jožeta Zadravca: Romanje k podoranim brazdam.Knjižno delo je izšlo pri založbi Salve. Je opis potovanja človeka, ki ima odprte oči in srce.
VEČ ...|26. 6. 2018
Spomini s poti Jožeta Zadravca
Literarni večer bi lahko poimenovali kar z naslovom knjige g. Jožeta Zadravca: Romanje k podoranim brazdam.Knjižno delo je izšlo pri založbi Salve. Je opis potovanja človeka, ki ima odprte oči in srce.

Mateja Subotičanec

izobraževanje

Moja zgodba

VEČ ...|27. 5. 2018
Janez Hladnik: Življenje in delo

Predstavili smo duhovnika, misijonarja in organizatorja Janeza Hladnika. Letos namreč mineva 70 let odhoda slovenskih beguncev iz taborišč v Avstriji in Italiji v Argentino in 40 let od prvega izida Hladnikove knjige , ki je bila v času socialistične Jugoslavije prepovedana v uradnem listu.V oddaji so o stricu spregovorili nečaki Ronko (Hieronim) Kavčič, Peter Hladnik in Bernard Spazzapan, ter avtor razstave o Hladnikovem življenju Jože Leskovec.

Janez Hladnik: Življenje in delo

Predstavili smo duhovnika, misijonarja in organizatorja Janeza Hladnika. Letos namreč mineva 70 let odhoda slovenskih beguncev iz taborišč v Avstriji in Italiji v Argentino in 40 let od prvega izida Hladnikove knjige , ki je bila v času socialistične Jugoslavije prepovedana v uradnem listu.V oddaji so o stricu spregovorili nečaki Ronko (Hieronim) Kavčič, Peter Hladnik in Bernard Spazzapan, ter avtor razstave o Hladnikovem življenju Jože Leskovec.

Moja zgodba

Janez Hladnik: Življenje in delo
Predstavili smo duhovnika, misijonarja in organizatorja Janeza Hladnika. Letos namreč mineva 70 let odhoda slovenskih beguncev iz taborišč v Avstriji in Italiji v Argentino in 40 let od prvega izida Hladnikove knjige , ki je bila v času socialistične Jugoslavije prepovedana v uradnem listu.V oddaji so o stricu spregovorili nečaki Ronko (Hieronim) Kavčič, Peter Hladnik in Bernard Spazzapan, ter avtor razstave o Hladnikovem življenju Jože Leskovec.
VEČ ...|27. 5. 2018
Janez Hladnik: Življenje in delo
Predstavili smo duhovnika, misijonarja in organizatorja Janeza Hladnika. Letos namreč mineva 70 let odhoda slovenskih beguncev iz taborišč v Avstriji in Italiji v Argentino in 40 let od prvega izida Hladnikove knjige , ki je bila v času socialistične Jugoslavije prepovedana v uradnem listu.V oddaji so o stricu spregovorili nečaki Ronko (Hieronim) Kavčič, Peter Hladnik in Bernard Spazzapan, ter avtor razstave o Hladnikovem življenju Jože Leskovec.

Jože Bartolj

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|17. 5. 2018
Frank Sinatra, Vicky Leandros, Rocco Granata in Irena Kohont

Za prijeten začetek konca tedna smo izbrali: Rocco Granata ‎– Mina, Mina, Vicky Leandros - Apres toi (Evrovizija 1972), Sophia Loren ‎– Anyone (iz filma La moglie del prete /Duhovnikova žena/ iz leta 1971), Braco Koren - Nocoj, Tony dallara – Bambina bambina, Barbra Streisand - Send in the clowns Spomini: Frank Sinatra (20. obletnica smrti), Mike Oldfield (65. rojstni dan), Ritchie Valens (77. obletnica smrti)

Frank Sinatra, Vicky Leandros, Rocco Granata in Irena Kohont

Za prijeten začetek konca tedna smo izbrali: Rocco Granata ‎– Mina, Mina, Vicky Leandros - Apres toi (Evrovizija 1972), Sophia Loren ‎– Anyone (iz filma La moglie del prete /Duhovnikova žena/ iz leta 1971), Braco Koren - Nocoj, Tony dallara – Bambina bambina, Barbra Streisand - Send in the clowns Spomini: Frank Sinatra (20. obletnica smrti), Mike Oldfield (65. rojstni dan), Ritchie Valens (77. obletnica smrti)

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Frank Sinatra, Vicky Leandros, Rocco Granata in Irena Kohont
Za prijeten začetek konca tedna smo izbrali: Rocco Granata ‎– Mina, Mina, Vicky Leandros - Apres toi (Evrovizija 1972), Sophia Loren ‎– Anyone (iz filma La moglie del prete /Duhovnikova žena/ iz leta 1971), Braco Koren - Nocoj, Tony dallara – Bambina bambina, Barbra Streisand - Send in the clowns Spomini: Frank Sinatra (20. obletnica smrti), Mike Oldfield (65. rojstni dan), Ritchie Valens (77. obletnica smrti)
VEČ ...|17. 5. 2018
Frank Sinatra, Vicky Leandros, Rocco Granata in Irena Kohont
Za prijeten začetek konca tedna smo izbrali: Rocco Granata ‎– Mina, Mina, Vicky Leandros - Apres toi (Evrovizija 1972), Sophia Loren ‎– Anyone (iz filma La moglie del prete /Duhovnikova žena/ iz leta 1971), Braco Koren - Nocoj, Tony dallara – Bambina bambina, Barbra Streisand - Send in the clowns Spomini: Frank Sinatra (20. obletnica smrti), Mike Oldfield (65. rojstni dan), Ritchie Valens (77. obletnica smrti)

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Moja zgodba

VEČ ...|6. 5. 2018
dr. Bojan Knific - Tržiške zgodbe

Gostili smo kustosa tržiškega muzeja dr. Bojana Knifica. Povod za njegovo sodelovanje v oddaji so nekatere knjige, katerih avtor je. Še posebej smo se ustavili ob knjigi Tržič v besedi in sliki: spomini na prvo polovico in sredino 20. stoletja. Oddaja v kateri smo prebrali tudi nekatere zanimive zgodbe tržiške zgodovine.

dr. Bojan Knific - Tržiške zgodbe

Gostili smo kustosa tržiškega muzeja dr. Bojana Knifica. Povod za njegovo sodelovanje v oddaji so nekatere knjige, katerih avtor je. Še posebej smo se ustavili ob knjigi Tržič v besedi in sliki: spomini na prvo polovico in sredino 20. stoletja. Oddaja v kateri smo prebrali tudi nekatere zanimive zgodbe tržiške zgodovine.

Moja zgodba

dr. Bojan Knific - Tržiške zgodbe
Gostili smo kustosa tržiškega muzeja dr. Bojana Knifica. Povod za njegovo sodelovanje v oddaji so nekatere knjige, katerih avtor je. Še posebej smo se ustavili ob knjigi Tržič v besedi in sliki: spomini na prvo polovico in sredino 20. stoletja. Oddaja v kateri smo prebrali tudi nekatere zanimive zgodbe tržiške zgodovine.
VEČ ...|6. 5. 2018
dr. Bojan Knific - Tržiške zgodbe
Gostili smo kustosa tržiškega muzeja dr. Bojana Knifica. Povod za njegovo sodelovanje v oddaji so nekatere knjige, katerih avtor je. Še posebej smo se ustavili ob knjigi Tržič v besedi in sliki: spomini na prvo polovico in sredino 20. stoletja. Oddaja v kateri smo prebrali tudi nekatere zanimive zgodbe tržiške zgodovine.

Jože Bartolj

Komentar tedna

VEČ ...|27. 4. 2018
Vlasta D. Rus - Iz ilegale na svetli dan

Največja groza me je praznovanj brez vsebine ali pa z vsebino, ki je povsem zlagana. Pred pomladnim mesecem majem smo na pragu mnogih praznikov, ki to pravzaprav niso: so bolj žuri, ko se polnijo trebuhi s hrano in hektolitri pijače, se nori in razgraja. Naslednji dan pa potone v pozabo vse, kar smo doživeli, saj glava ponoči utrujena in omamljena prileze domov. Pravo novodobno poganstvo v različnih preoblekah! Tudi kadar se veselimo, mora za to obstajati tehten vzrok, saj le tako svoje življenje in jutrišnji dan hranimo z lepimi, bogatimi spomini. Mesec maj nam ponuja prelestne priložnosti, da napolnimo svojo dušo z lepoto in pristnim veseljem.

Vlasta D. Rus - Iz ilegale na svetli dan

Največja groza me je praznovanj brez vsebine ali pa z vsebino, ki je povsem zlagana. Pred pomladnim mesecem majem smo na pragu mnogih praznikov, ki to pravzaprav niso: so bolj žuri, ko se polnijo trebuhi s hrano in hektolitri pijače, se nori in razgraja. Naslednji dan pa potone v pozabo vse, kar smo doživeli, saj glava ponoči utrujena in omamljena prileze domov. Pravo novodobno poganstvo v različnih preoblekah! Tudi kadar se veselimo, mora za to obstajati tehten vzrok, saj le tako svoje življenje in jutrišnji dan hranimo z lepimi, bogatimi spomini. Mesec maj nam ponuja prelestne priložnosti, da napolnimo svojo dušo z lepoto in pristnim veseljem.

Komentar tedna

Vlasta D. Rus - Iz ilegale na svetli dan
Največja groza me je praznovanj brez vsebine ali pa z vsebino, ki je povsem zlagana. Pred pomladnim mesecem majem smo na pragu mnogih praznikov, ki to pravzaprav niso: so bolj žuri, ko se polnijo trebuhi s hrano in hektolitri pijače, se nori in razgraja. Naslednji dan pa potone v pozabo vse, kar smo doživeli, saj glava ponoči utrujena in omamljena prileze domov. Pravo novodobno poganstvo v različnih preoblekah! Tudi kadar se veselimo, mora za to obstajati tehten vzrok, saj le tako svoje življenje in jutrišnji dan hranimo z lepimi, bogatimi spomini. Mesec maj nam ponuja prelestne priložnosti, da napolnimo svojo dušo z lepoto in pristnim veseljem.
VEČ ...|27. 4. 2018
Vlasta D. Rus - Iz ilegale na svetli dan
Največja groza me je praznovanj brez vsebine ali pa z vsebino, ki je povsem zlagana. Pred pomladnim mesecem majem smo na pragu mnogih praznikov, ki to pravzaprav niso: so bolj žuri, ko se polnijo trebuhi s hrano in hektolitri pijače, se nori in razgraja. Naslednji dan pa potone v pozabo vse, kar smo doživeli, saj glava ponoči utrujena in omamljena prileze domov. Pravo novodobno poganstvo v različnih preoblekah! Tudi kadar se veselimo, mora za to obstajati tehten vzrok, saj le tako svoje življenje in jutrišnji dan hranimo z lepimi, bogatimi spomini. Mesec maj nam ponuja prelestne priložnosti, da napolnimo svojo dušo z lepoto in pristnim veseljem.

Radio Ognjišče

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|15. 3. 2018
Bobby Solo, Peter Kraus, Nat King Cole in Lidija Kodrič

Za začetek Arsen Dedič - Pegasto dekle, nato Engelbert Humperdinck - Quando, quando, quando; Elda Viler - Besede ljubezni, Tennessee Ernie Ford - Sixteen tons, Lidija Kodrič Pomagaj Mi (Help), Stane Mancini - Tja, kamor gre veter spat, Oliver Dragojevič - Moj lipi andjele, Spomini: Bobby Solo (73. rojstni dan), Peter Kraus (79. rojstni dan), Nat King Cole (99. obletnica rojstva), Alberto Pucer (3. obletnica smrti)

Bobby Solo, Peter Kraus, Nat King Cole in Lidija Kodrič

Za začetek Arsen Dedič - Pegasto dekle, nato Engelbert Humperdinck - Quando, quando, quando; Elda Viler - Besede ljubezni, Tennessee Ernie Ford - Sixteen tons, Lidija Kodrič Pomagaj Mi (Help), Stane Mancini - Tja, kamor gre veter spat, Oliver Dragojevič - Moj lipi andjele, Spomini: Bobby Solo (73. rojstni dan), Peter Kraus (79. rojstni dan), Nat King Cole (99. obletnica rojstva), Alberto Pucer (3. obletnica smrti)

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Bobby Solo, Peter Kraus, Nat King Cole in Lidija Kodrič
Za začetek Arsen Dedič - Pegasto dekle, nato Engelbert Humperdinck - Quando, quando, quando; Elda Viler - Besede ljubezni, Tennessee Ernie Ford - Sixteen tons, Lidija Kodrič Pomagaj Mi (Help), Stane Mancini - Tja, kamor gre veter spat, Oliver Dragojevič - Moj lipi andjele, Spomini: Bobby Solo (73. rojstni dan), Peter Kraus (79. rojstni dan), Nat King Cole (99. obletnica rojstva), Alberto Pucer (3. obletnica smrti)
VEČ ...|15. 3. 2018
Bobby Solo, Peter Kraus, Nat King Cole in Lidija Kodrič
Za začetek Arsen Dedič - Pegasto dekle, nato Engelbert Humperdinck - Quando, quando, quando; Elda Viler - Besede ljubezni, Tennessee Ernie Ford - Sixteen tons, Lidija Kodrič Pomagaj Mi (Help), Stane Mancini - Tja, kamor gre veter spat, Oliver Dragojevič - Moj lipi andjele, Spomini: Bobby Solo (73. rojstni dan), Peter Kraus (79. rojstni dan), Nat King Cole (99. obletnica rojstva), Alberto Pucer (3. obletnica smrti)

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 3. 2018
Dediščina otroštva

V Kranju so v Letu evropske kulturne dediščine postavili razstavo o spominih na otroštvo. Dediščina oživi ob spominih, ki jih generacije prenašajo na potomce. Kustosinja kranjskega muzeja etnologinja Tatjana Dolžan Eržen je spregovorila o tem.

Dediščina otroštva

V Kranju so v Letu evropske kulturne dediščine postavili razstavo o spominih na otroštvo. Dediščina oživi ob spominih, ki jih generacije prenašajo na potomce. Kustosinja kranjskega muzeja etnologinja Tatjana Dolžan Eržen je spregovorila o tem.

Kulturaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Dediščina otroštva
V Kranju so v Letu evropske kulturne dediščine postavili razstavo o spominih na otroštvo. Dediščina oživi ob spominih, ki jih generacije prenašajo na potomce. Kustosinja kranjskega muzeja etnologinja Tatjana Dolžan Eržen je spregovorila o tem.
VEČ ...|6. 3. 2018
Dediščina otroštva
V Kranju so v Letu evropske kulturne dediščine postavili razstavo o spominih na otroštvo. Dediščina oživi ob spominih, ki jih generacije prenašajo na potomce. Kustosinja kranjskega muzeja etnologinja Tatjana Dolžan Eržen je spregovorila o tem.

Nataša Ličen

Kulturaizobraževanje

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|1. 3. 2018
Harry Belafonte, Lucio Dalla, Conny Froboess in Jožica Svete

Spomini: Harry Belafonte (91. rojstni dan), Lucio Dalla (75. obletnica rojstva, 6. obletnica smrti), Dusty Springfield (19. obletnica smrti)Rafko Irgolič - Ko bom sam ostal, Whitney Houston - Greatest love of all, Vlado Samec - Sanje ljubezni, Danyel Gerard - Butterfly, Jožica Svete - Te oči, Andre Rieu - Schenkt man sich rosen in Tirol; Conny Francis - Auch Du Hast Dein Schicksal In Der Hand ...

Harry Belafonte, Lucio Dalla, Conny Froboess in Jožica Svete

Spomini: Harry Belafonte (91. rojstni dan), Lucio Dalla (75. obletnica rojstva, 6. obletnica smrti), Dusty Springfield (19. obletnica smrti)Rafko Irgolič - Ko bom sam ostal, Whitney Houston - Greatest love of all, Vlado Samec - Sanje ljubezni, Danyel Gerard - Butterfly, Jožica Svete - Te oči, Andre Rieu - Schenkt man sich rosen in Tirol; Conny Francis - Auch Du Hast Dein Schicksal In Der Hand ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Harry Belafonte, Lucio Dalla, Conny Froboess in Jožica Svete
Spomini: Harry Belafonte (91. rojstni dan), Lucio Dalla (75. obletnica rojstva, 6. obletnica smrti), Dusty Springfield (19. obletnica smrti)Rafko Irgolič - Ko bom sam ostal, Whitney Houston - Greatest love of all, Vlado Samec - Sanje ljubezni, Danyel Gerard - Butterfly, Jožica Svete - Te oči, Andre Rieu - Schenkt man sich rosen in Tirol; Conny Francis - Auch Du Hast Dein Schicksal In Der Hand ...
VEČ ...|1. 3. 2018
Harry Belafonte, Lucio Dalla, Conny Froboess in Jožica Svete
Spomini: Harry Belafonte (91. rojstni dan), Lucio Dalla (75. obletnica rojstva, 6. obletnica smrti), Dusty Springfield (19. obletnica smrti)Rafko Irgolič - Ko bom sam ostal, Whitney Houston - Greatest love of all, Vlado Samec - Sanje ljubezni, Danyel Gerard - Butterfly, Jožica Svete - Te oči, Andre Rieu - Schenkt man sich rosen in Tirol; Conny Francis - Auch Du Hast Dein Schicksal In Der Hand ...

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|27. 2. 2018
Spomini na otroštvo v mestu Kranj

Tatjana Dolžan Eržen, etnologinja in kustosinja s kranjskega muzeja, je predstavila ozadje nastajanja razstave En ten tentera, Spomini na otroštvo v mestu Kranj. Povedala je, s čim so se igrali, kako so si zapolnjevali čas otroštva in kaj je najbolj značilno za igro otrok na mestnih ulicah.

Spomini na otroštvo v mestu Kranj

Tatjana Dolžan Eržen, etnologinja in kustosinja s kranjskega muzeja, je predstavila ozadje nastajanja razstave En ten tentera, Spomini na otroštvo v mestu Kranj. Povedala je, s čim so se igrali, kako so si zapolnjevali čas otroštva in kaj je najbolj značilno za igro otrok na mestnih ulicah.

kulturaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Spomini na otroštvo v mestu Kranj
Tatjana Dolžan Eržen, etnologinja in kustosinja s kranjskega muzeja, je predstavila ozadje nastajanja razstave En ten tentera, Spomini na otroštvo v mestu Kranj. Povedala je, s čim so se igrali, kako so si zapolnjevali čas otroštva in kaj je najbolj značilno za igro otrok na mestnih ulicah.
VEČ ...|27. 2. 2018
Spomini na otroštvo v mestu Kranj
Tatjana Dolžan Eržen, etnologinja in kustosinja s kranjskega muzeja, je predstavila ozadje nastajanja razstave En ten tentera, Spomini na otroštvo v mestu Kranj. Povedala je, s čim so se igrali, kako so si zapolnjevali čas otroštva in kaj je najbolj značilno za igro otrok na mestnih ulicah.

Nataša Ličen

kulturaizobraževanje

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|1. 2. 2018
Ivo Robić, Mario Lanza in glasba Dušana Velkavrha.

Prvo februarsko oddajo smo začeli z Doco Marolt in pesmijo Življenje je lepo. Spomini: Ivo Robić (95. obletnica rojstva), Mario Lanza (97. obletnica rojstva) in Dušan Velkaverh (2. obletnica smrti: Kot nekdo, ki imel me bo rad v izvedbi Ditke Habrl, Ljubi, ljubi, ljubi v izvedbi Eve Sršen). Vrteli smo še: Claudio Villa - Il tuo mondo, Aleksander Mežek - Julija, Gianni Pettenati - Caldo caldo caldo, Nada Knežević ‎– Moja prva ljubav, Lidija Kodrič in Zmago Frankovič - Moja mala sreča ...

Ivo Robić, Mario Lanza in glasba Dušana Velkavrha.

Prvo februarsko oddajo smo začeli z Doco Marolt in pesmijo Življenje je lepo. Spomini: Ivo Robić (95. obletnica rojstva), Mario Lanza (97. obletnica rojstva) in Dušan Velkaverh (2. obletnica smrti: Kot nekdo, ki imel me bo rad v izvedbi Ditke Habrl, Ljubi, ljubi, ljubi v izvedbi Eve Sršen). Vrteli smo še: Claudio Villa - Il tuo mondo, Aleksander Mežek - Julija, Gianni Pettenati - Caldo caldo caldo, Nada Knežević ‎– Moja prva ljubav, Lidija Kodrič in Zmago Frankovič - Moja mala sreča ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Ivo Robić, Mario Lanza in glasba Dušana Velkavrha.
Prvo februarsko oddajo smo začeli z Doco Marolt in pesmijo Življenje je lepo. Spomini: Ivo Robić (95. obletnica rojstva), Mario Lanza (97. obletnica rojstva) in Dušan Velkaverh (2. obletnica smrti: Kot nekdo, ki imel me bo rad v izvedbi Ditke Habrl, Ljubi, ljubi, ljubi v izvedbi Eve Sršen). Vrteli smo še: Claudio Villa - Il tuo mondo, Aleksander Mežek - Julija, Gianni Pettenati - Caldo caldo caldo, Nada Knežević ‎– Moja prva ljubav, Lidija Kodrič in Zmago Frankovič - Moja mala sreča ...
VEČ ...|1. 2. 2018
Ivo Robić, Mario Lanza in glasba Dušana Velkavrha.
Prvo februarsko oddajo smo začeli z Doco Marolt in pesmijo Življenje je lepo. Spomini: Ivo Robić (95. obletnica rojstva), Mario Lanza (97. obletnica rojstva) in Dušan Velkaverh (2. obletnica smrti: Kot nekdo, ki imel me bo rad v izvedbi Ditke Habrl, Ljubi, ljubi, ljubi v izvedbi Eve Sršen). Vrteli smo še: Claudio Villa - Il tuo mondo, Aleksander Mežek - Julija, Gianni Pettenati - Caldo caldo caldo, Nada Knežević ‎– Moja prva ljubav, Lidija Kodrič in Zmago Frankovič - Moja mala sreča ...

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|25. 1. 2018
Joe Dowell, Demis Roussos, Roy Black in Tatjana Gros

Za ogrevanje je bila na gramofonu Ivanka Kraševec ‎s pesmijo Ladja in oblak. Spomini: Joe Dowell (78. obletnica rojstva, 2. obletnica smrti), Ray Peterson (13. obletnica smrti), Demiss Roussos (3. obletnica smrti), Roy Black (rodil se je 25. januarja leta 1943), Tatjana Gros (2. obletnica smrti), Neil Diamond (77. rojstni dan).

Joe Dowell, Demis Roussos, Roy Black in Tatjana Gros

Za ogrevanje je bila na gramofonu Ivanka Kraševec ‎s pesmijo Ladja in oblak. Spomini: Joe Dowell (78. obletnica rojstva, 2. obletnica smrti), Ray Peterson (13. obletnica smrti), Demiss Roussos (3. obletnica smrti), Roy Black (rodil se je 25. januarja leta 1943), Tatjana Gros (2. obletnica smrti), Neil Diamond (77. rojstni dan).

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Joe Dowell, Demis Roussos, Roy Black in Tatjana Gros
Za ogrevanje je bila na gramofonu Ivanka Kraševec ‎s pesmijo Ladja in oblak. Spomini: Joe Dowell (78. obletnica rojstva, 2. obletnica smrti), Ray Peterson (13. obletnica smrti), Demiss Roussos (3. obletnica smrti), Roy Black (rodil se je 25. januarja leta 1943), Tatjana Gros (2. obletnica smrti), Neil Diamond (77. rojstni dan).
VEČ ...|25. 1. 2018
Joe Dowell, Demis Roussos, Roy Black in Tatjana Gros
Za ogrevanje je bila na gramofonu Ivanka Kraševec ‎s pesmijo Ladja in oblak. Spomini: Joe Dowell (78. obletnica rojstva, 2. obletnica smrti), Ray Peterson (13. obletnica smrti), Demiss Roussos (3. obletnica smrti), Roy Black (rodil se je 25. januarja leta 1943), Tatjana Gros (2. obletnica smrti), Neil Diamond (77. rojstni dan).

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Priporočamo
|
Aktualno

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|10. 11. 2019
Franc Cvar (1911 – 1942)

V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Franc Cvar (1911 – 1942)

V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Jože Bartolj

Franc Cvar

Kmetijska oddaja

VEČ ...|10. 11. 2019
Martinovo 2019 - pogled na mlada vina

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

Martinovo 2019 - pogled na mlada vina

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Globine

VEČ ...|12. 11. 2019
O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

Blaž Lesnik

duhovnostoznanjevanjeevangelijodnosi

Komentar tedna

VEČ ...|8. 11. 2019
Lenart Rihar: Sodobna slovenska politična emigracija

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Lenart Rihar: Sodobna slovenska politična emigracija

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Radio Ognjišče

komentardružbapolitika

Dogodki

VEČ ...|8. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Jože Bartolj

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Franci Feltrin

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Iz Betanije

VEČ ...|13. 11. 2019
Alkoholizem

O poseldicah pretiranega pitja alkohola smo govorili v rubrikah Iz Betanije.Kot za vsako težavo, tudi za alkoholizem obstaja rešitev. Članica skupine Al-anon nam je zaupala svojo zgodbo.

Alkoholizem

O poseldicah pretiranega pitja alkohola smo govorili v rubrikah Iz Betanije.Kot za vsako težavo, tudi za alkoholizem obstaja rešitev. Članica skupine Al-anon nam je zaupala svojo zgodbo.

Mateja Subotičanec

odnosisvetovanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|13. 11. 2019
Jota in mineštra iz kisle repe

Kislo repo rahlo operemo, zalijemo in skuhamo - naj vre 20 minut. Dodam lahko krompir in/ali fižol. Krompir (z dodatkom na kolobarje narezanega korenja) posebej skuhamo, odcedimo in stlačimo ter dodamo stisnjen strok česna in žlico olja. Dodajamo krompirjevko in ga zabelimo s prepraženo čebulo ali vročimi ocvirki ali zaseko. Združimo s kislo repo, ki se kuha in po želji dodamo posebej kuhan fižol ali za barvo malo paradižnika iz tube, kozarca ali steklenice.Za mineštro je dobro, da repo narežemo na 2-3 cm dolge rezine. Damo kuhati v juho ter dodamo zeljenjavo, ki jo želimo vključiti. Prepražimo čebulo, z malo pomokamo in zaljiemo z 1 dl paradižnikove mezge. Ko prevre, zlijemo v juho in dobimo miništro. Okus lahko popravimo s kislo smetano.

Jota in mineštra iz kisle repe

Kislo repo rahlo operemo, zalijemo in skuhamo - naj vre 20 minut. Dodam lahko krompir in/ali fižol. Krompir (z dodatkom na kolobarje narezanega korenja) posebej skuhamo, odcedimo in stlačimo ter dodamo stisnjen strok česna in žlico olja. Dodajamo krompirjevko in ga zabelimo s prepraženo čebulo ali vročimi ocvirki ali zaseko. Združimo s kislo repo, ki se kuha in po želji dodamo posebej kuhan fižol ali za barvo malo paradižnika iz tube, kozarca ali steklenice.Za mineštro je dobro, da repo narežemo na 2-3 cm dolge rezine. Damo kuhati v juho ter dodamo zeljenjavo, ki jo želimo vključiti. Prepražimo čebulo, z malo pomokamo in zaljiemo z 1 dl paradižnikove mezge. Ko prevre, zlijemo v juho in dobimo miništro. Okus lahko popravimo s kislo smetano.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|13. 11. 2019
Jota z mesom

Ali je boljše sveže ali prekajeno svinjsko meso, je vprašala poslušalka. Sestra je odgovorila, da je sveže odlično, prej ga moramo dobro prepražiti na čebuli. Ko je okusno in drobljivo, dodamo lovorjev list in česen ter pokrito dušimo. Lahko pa v repi skuhamo polovico kranjske klobase ali drug kos prekajenega mesa. Količino določimo sami, glede na okus in možnosti.

Jota z mesom

Ali je boljše sveže ali prekajeno svinjsko meso, je vprašala poslušalka. Sestra je odgovorila, da je sveže odlično, prej ga moramo dobro prepražiti na čebuli. Ko je okusno in drobljivo, dodamo lovorjev list in česen ter pokrito dušimo. Lahko pa v repi skuhamo polovico kranjske klobase ali drug kos prekajenega mesa. Količino določimo sami, glede na okus in možnosti.

Matjaž Merljak

kuhajmo