V ospredje tokratne oddaje smo postavili komentar vrhovnega sodnika Jana Zobca, ki govori o financiranju zasebnega šolstva. Poleg tega smo njega in Barbaro Zobec vprašali še, kako ocenjujeta ukrepe ob epidemiji.

Cerkveni zakon in ločitev? Ničnost zakonske zveze? Tudi o tem so se pogovarjali sodniki, advokati in drugi uslužbenci obeh metropolitanskih sodišč, ki so se 24. januarja zbrali v Mariboru. V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji je na ta vprašanja odgovoril predsednik cerkvenega sodišča v Mariboru dr. Stanislav Slatinek, profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti. Ob svetovnem dnevu bolnikov je o papeživi poslanici govoril bolniški duhovnik Daniel Golavšek. Vodja Sektorja za nepremično kulturno dediščino Silvester Gaberšček pa je ob slovenskem kulturnem prazniku predstavil financiranje in pomen kulturne dediščine Katoliške cerkve v Sloveniji.

Slovenija in Hrvaška bosta morali v nov dialog, če želita najti končno rešitev za mejni spor. Na to že dalj časa opozarjajo tako strokovnjaki kot tudi nekateri politiki, predvsem pri južnih sosedih. Po ugotovitvi Sodišča Evropske unije, da ni pristojno odločati o tožbi Ljubljane proti Zagrebu zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe, mnogi dodajajo, da druge možnosti pravzaprav ni. Poklicali smo pravnika dr. Jerneja Letnarja Černiča.

Odločitev Sodišča EU je taktično previdna odločitev s političnim predznakom in kančkom diplomacije, ki pa je zavezujoča in jo je treba spoštovati, ocenjuje mednarodni pravnik Marko Pavliha. Po njegovem ni druge poti, kot da se Slovenija in Hrvaška vrneta za pogajalsko mizo in poiščeta kompromisni način udejanjanja arbitražne odločbe.

Odločitev Sodišča EU je taktično previdna odločitev s političnim predznakom in kančkom diplomacije, ki pa je zavezujoča in jo je treba spoštovati, ocenjuje mednarodni pravnik Marko Pavliha. Po njegovem ni druge poti, kot da se Slovenija in Hrvaška vrneta za pogajalsko mizo in poiščeta kompromisni način udejanjanja arbitražne odločbe.

Do konca leta bi morali poslanci izpolniti odločbo ustavnega sodišča glede protiustavnosti dela volilne zakonodaje. Če tega ne bodo storili, nas je zanimalo ali bi bile volitve protiustavne. Dr. Jurij Toplak eden vodilnih evropskih strokovnjakov na področju volilnega prava pravi, da ne bodo. Je pa v pogovoru za Radio Ognjišče spomnil na mednarodno uveljavljeno pravilo, da se leto dni pred volitvami zakonodaja ne spreminja.

Potem ko je spomladi propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije v Luksemburgu, je zdaj na vrhuncu ponovljeni postopek. Pri predsedniku republike Borutu Pahorju so se začela začenjajo uradna posvetovanja z vodji poslanskih skupin o možnih kandidatih. Za Radio Ognjišče je ekskluzivno o izboru sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu spregovoril Marko Pavliha, ki v Bruslju pred t. i. Odborom 255 zaradi anonimke ni prejel podpore.

Ustavno sodišče 23. december 1991 praznuje dan ustavnosti. Gre za dan, ko je takratna slovenska skupščina sprejela in razglasila slovensko ustavo, s katero se je Slovenija od Jugoslavije odcepila tudi v pravnem smislu. Ob tem dnevu smo se pogovarjali z nekdanjim predsednikom ustavnega sodišča Miroslavom Mozetičem. Dejal je, da mora biti sodnik človek z veliko začetnico.

Sedaj je tudi uradno. Generalni pravobranilec je odločil, da Sodišče Evropske unije ni pristojno za obravnavo slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže. Na podlagi tega mnenja sicer še ni mogoče sklepati o sodbi, saj mu sodniki sledijo le v polovici primerov. Kaj to pomeni za arbitražno razsodbo, smo vprašali profesorja mednarodnega pomorskega prava dr. Marka Pavliho. Dejal je, da je žal takšno odločitev sodišča pričakoval, vseeno pa dodal, da upanje umre zadnje.

Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog, da bi o pritožbi na sodbo, s katero je bil Milko Novič oproščen umora Janka Jamnika, razsojalo katero drugo in ne ljubljansko višje sodišče. Sodniki so ocenili, da napačna odločitev konkretnega senata še ne pomeni okrnitve videza nepristranskosti celotnega sodišča. A to še ni vse. O pritožbi bo odločal isti senat, ki je Noviča enkrat že obsodil. Izredni profesor za pravo človekovih pravic na Fakulteti za državne in evropske študije Jernej Letnar Černič je do poteze sodišča kritičen.

Odločitev arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško je taka, da se da z njo živeti, pravi dr. Ernest Petrič. V pogovoru z njim tudi o zavrnitvi pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, o razmerah na severu Sirije, o napetostih na ustavnem sodišču ter med Sovo in Knovsom.

In zdaj bistveno – ni problem, če je dr. Matej Accetto tihi podpornik Mira Cerarja in njegove SMC. Velik problem pa je, če je Accetto tako tih podpornik, da tega ne pove niti kolegom ustavnim sodnikom, ko je na mizi vprašanje njegove izločitve pri primerih, povezanih s to stranko.

“Če samo sumim, da bi lahko moje ravnanje ali stališča vzbudila vtis, da nisem neodvisen, sem se v zadevi dolžan izločiti. Osebni prepiri, spori in zamere ne sodijo na ustavno sodišče, zato bi morali tam sedeti zelo zreli ljudje oziroma osebnosti, ki so v življenju že veliko naredile.” Tako o aktualnem – ne več internem – dogajanju na slovenskem ustavnem sodišču nekdanji predsednik tega sodišča, prof. dr. Ernest Petrič (za Siol.net). Ima prav. A ima tudi – le – pogojno prav.

Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

V oddaji smo se z vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnim sodnikom Janom Zobcem pogovarjali o meji med tremi vejami oblasti ter o spoštovanju odločitev ustavnega sodišča.

Studio Radia Ognjišče se je včeraj za nekaj ur preselil v Bovec, kjer od prejšnjega meseca domačini prek oddajnika s kaninske B postaje lahko spremljajo naš program. Tam nas je obiskal tudi predsednik SDS Janez Janša, ki se mudi na 24. poletnem taboru stranke in Gorniškega kluba dr. Henrika Tume. Pred mikrofon ga je povabil Tone Gorjup. Veselo razpoložen in nasmejan je spregovoril najprej o Posočju, o krajih, ki so zanj najlepši v Sloveniji. Povedal je, kako so se tavori začeli, kaj vse na njih počnejo ... Na vprašanje ali ostaja Janez Janša politik tudi na počitnicah, je odgovoril, da je to čas, ko se lahko posveti družini, prijateljem … kot politik pa lahko izklopi. Kljub temu je bil pripravljen na pogovor o aktualnih političnih zadevah. Izbira Janeza Lenarčiča za kandidata za komisarja iz Slovenije se mu zdi neka logična poteza neambicioznosti slovenske politike doma in navzven. Način izbire predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, kaže na minus demokratične legitimnosti, saj je volivci niso izbrali. Napoved Marjana Šarca, da naj bi vezal proračunske dokumente na glasovanje o zaupnici, se mu zdi brezpredmetna, saj v danih okoliščinah, ko so gospodarski kazalci še dokaj dobri, ni težko sestaviti proračuna. Dejal pa je, da ta vlada ne zna porabiti denarja, ki ji je na voljo. Gre predvsem za veliko vsoto evropskih sredstev, ki jih ne znamo počrpati. Ugotavlja tudi, da je sla te vlade po kontroli, nadzoru, obvladovanju državljanov še večja kot pri prejšnji, čeprav gre za reciklirano vlado. Pojavljajo se ideje, ki zelo spominjajo na nekdanje totalitarne čase, kar se tiče pooblastil tajnih služb. V tem smislu je pozdravil odločitev ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje člena zakona o kazenskem postopku, ki omogoča širok nadzor nad posamezniki, ko gre za mobilne telefone. Janša je spregovoril tudi o propustnosti schengenske meje, kjer je Slovenija na svetovnem zemljevidu označena z zeleno in še očem. Zato ni čudno, da največ migrantov na dan v schengensko območje v zadnjih mesecih vstopi ravno v Sloveniji.

Bolj ko se predsednik države Borut Pahor prizadeva za spravo slovenskega naroda, bolj razdiralno deluje sedanja vladna koalicija in z njo, v parlamentarnih razpravah, njena poslanska večina. S tem vlada javno pokaže, da predsednikovih mnenj ne spoštuje. Vladnim načelom, brez lastnega razmišljanja, potem sledijo poslanci. Še več, v vročih razpravah sledijo levemu revanšizmu. Vedno bolj pogosto pljuvajo na temelje slovenskega naroda, na katerih je rastel, zrastel, obstal in stoji. To je, krščanstvo!Te misli so se mi utrnile, ko sem preko TV ekrana gledal in poslušal dolge razprave poslank in poslancev o odločbi Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da mora država osnovnošolski program, ki ga določa in zahteva država, privatnim osnovnim šolam finansirati enako kot vsem ostalim šolam, ki jih je ustanovila država. Celotno dopoldne so se poslanci ukvarjali z vprašanjem, ki na letni ravni zahteva nekaj več 300.000 evrov.Na to odločitev Ustavnega sodišča RS se je iz koalicijskih vrst poslank in poslancev vsul plaz ločevalnega in razdiralnega govora. In zakon, ki naj bi po mnenju ministra Pikala, ta prihaja iz vrst naslednikov komunistične partije, ustrezno odgovoril na odločbo Ustavnega sodišča, je bil sprejet s pomočjo glasov Levice. Med poslanci vladne koalicije so izstopali predstavniki stranke SMC, ki so se na koncu vzdržali glasovanja. To pa še ne pomeni, da bodo to storili tudi v četrtek, ko bodo ponovno glasovali o zakonu, ki je prav danes dobil veto v Državnem svetu.Sedaj bo koalicija potrebovala tudi njihove glasove. Samo ugibamo lahko, kdo bo iz SMC prodal svoja načela in koliko bo zanje iztržil.Še posebej me je prizadela razprava, ki me je spominjala na čase, ko je nam Slovencem vladala ena sama ideologija, da je »vera opij za ljudstvo«. Da je temu danes še vedno tako, je v eni izmed razprav potrdila najmlajša Šarčeva poslanka Jerca Korče, ki je je celo podpredsednica največje vladne stranke. Med izjemno cinično razpravo je med drugim izpostavila, »…da v katoliških šolah zmolijo pred začetkom in na koncu pouka …«. In mlada poslanka, kaj pa je narobe, če učenci molijo?Ne razumem, da tako mlado, na videz prijazno žensko bitje premore toliko sovraštva do verujočih. Da je tako polna nerazumevanja do večine Slovencev, ki se še vedno imamo za kristjane. Še manj pa, da to izjavlja Slovenka, ki se je rodila v času, ko smo se vzhodnoevropski narodi otresali komunizma, največjega sovražnika krščanstva v dvajsetem stoletju.Duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popustiV Državnem zboru so v večini mladi, za katere bi pričakovali, da so neobremenjeni s preteklostjo in ideološkimi časi, ko je polovici Vzhodni Evropi vladalo enoumje »rdeče zvezde«. Žal temu ni tako. Vedno bolj je očitno, da so se mladi v času šolanja navzeli komunistične ideologije, kjer velja, da »… kdor ni z nami, je proti nam …«Naj razume kdor hoče, duh sovraštva do nas kristjanov in vernikov ne popusti. Kar je neverjetno, saj bo kmalu minilo trideset let od padca komunističnega sistema. Ni težko razumeti, da to počnejo tisti, ki so bili desetletja vpeti v komunistični sistem in so imeli v njem velike karierne in z njimi povezane materialne ugodnosti. Težko pa razumem mlade, rojene tik pred ali celo v samostojni državi, da nadaljujejo z vzorci verbalne diskriminacije do drugače mislečih. Naši sodržavljani se morajo danes zavedati, da bodo za nami, katoličani, podobne obravnave zelo kmalu deležne tudi druge verske skupine.Razumem, da pri teh diskurzih prednjačijo poslanke in poslanci iz stranke SD, ki je naslednica Zveze komunistov Slovenije. Ti javno brez sramu razlagajo, da ni vprašanje tri sto tisoč evrov več za privatne šole, pač pa je to ideološko vprašanje. Moti jih predvsem križ v učilnicah, kot je to povedal eden od njihovih poslancev, ki so v lasti Cerkve. Izrazil je tudi bojazen, da se lahko zgodi, da bodo v teh učilnicah pričeli s poučevanjem verouka. Imel sem občutek, da je pouk verouka od največjih prastrahov mladih levičarjev.Zanimivo je, da se danes smejo javno izpostavljati vseh »barv« seksualno sprevržene skupine, le kristjani ne. In to kljub temu, da smo še vedno v narodni večini, ostajamo v posmeh mladim politikom. Do kdaj še? Gospe in gospodje poslanci vladajoče koalicije!

Anketa med udeleženci protesta je pokazala, da si vsi skupaj želijo umik Pikalove novele in pripravo novega besedila zakona, ki bi dejansko spoštoval odločbo ustavnega sodišča.

Predsednik vlade Marjan Šarec se bo v četrtek mudil v Vatikanu, kjer ga bo sprejel papež Frančišek. Kot napovedujejo v kabinetu premierja, bo obisk na Svetem sedežu priložnost za izmenjavo mnenj o različnih aktualnih temah v mednarodni skupnosti, od migracij do položaja na Zahodnem Balkanu. Da sogovornika ne bosta mogla mimo novega predloga zakon o financiranju šolstva, pa je za Radio Ognjišče dejal cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan. Na vprašanje, kakšen je sploh lahko doprinos obiska Šarca v Vatikanu, če ista vlada gre naprej s protiustavnim zakonom o financiranju šolstva, nam je sogovornik dejal, da je Sveti sedež seznanjen s stopnjo spoštovanja odločb slovenskega ustavnega sodišča, ker je to sodišče, ki na poseben način varuje temeljne človekove pravice in svoboščine, med katerimi je na izredno visokem mestu tudi verska svoboda. »S tem, ko zakonodajalec oz. vlada zamuja z naročilom, ki mu ga je Ustavno sodišče naložilo glede spremembe dela zakona, ki ureja financiranje zasebnih šol, se seveda že ugotovljena protiustavnost le še poglablja. Kaj bo predsednik vlade o tem povedal v Vatikanu oziroma kako bo zagovarjal stališče vlade, ki po trenutnem predlogu zmanjšuje že pridobljene pravice otrok in staršev zasebnih OŠ, lahko le ugibamo. Vemo pa eno: papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.«

S pravnikom dr. Matejem Avbljem smo se pogovarjali o tem, ali odločba Ustavnega sodišča res deli javni program OŠ na obvezni in razširjeni in zato zahteva razliko v stopnji financiranja, pa tudi, kaj pričakuje od nadaljnje obravnave zakona v državnem zboru.

Mineva leto dni od zadnjih volitev v državni zbor. Če smo včeraj nekoliko več pozornosti namenili vladnim, bomo danes opozicijskim strankam. V SDS eno leto po volitvah opozarjajo, da se vlada slabo spopada z notranjimi in zunanjimi izzivi. V NSi pa dodajajo, da premier Marjan Šarec z ekipo, ni postregel z ukrepi, ki bi stanje v državi izboljšali. Na vprašanje ali se vlada sploh lahko s čim pohvali, nam je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec dejal, da se lahko edino z najkrajšo sejo državnega zbora v njegovi zgodovini: »Kakšnih velikih predlogov zakonskih sprememb na žalost ta vlada ni prinesla. Pohvali pa se lahko z dajanjem odpustkov posameznim skupinam in s tem povzroča težavo, ki se ji bo kopičila v nadaljevanju.« Med področji, kjer vlada zamuja je Krivec omenil zdravstvo, šolstvo pa tudi področje slovenske vojske. »Kako so ozadja pri tem vpeta pa se mi zdi, da je vsem državljanom, ki razmišljajo s svojo glavo že več ali manj jasno.« Pritrdil je, da imamo manjšinsko vlado, katere najmočnejši člen je stranka Levica, ki tudi po pojasnilih pravne službe državnega zbora ni klasična opozicijska stranka. »Navzven se sicer kažejo nekateri spori med predsednikom vlade in poslanci, ki postavljajo v poslanskih vprašanjih nekatere teme, v končni fazi pa vidimo, da je vsaka pobuda in zahteva Levice skozi zakonsko materijo ali pa skozi neke druge ukrepe izvedena in vidimo, da ima kar močno vlogo pri tem,« je poudaril Krivec. 13. slovenska vlada je po besedah vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata zamudila veliko priložnosti. Dodaja, da je imela srečo, da je delo nastopila v času velike gospodarske rasti. »To je uspeh slovenskega gospodarstva, ne politike. Izključno in samo slovenskemu gospodarstvu se lahko zahvalimo, da imamo tako dobro gospodarsko rast.« Horvat je presenečen, da imamo kljub nizki brezposelnosti, iz meseca v mesec več prejemnikov denarne socialne pomoči. »Zadnji števec se je ustavil pri številki nekaj čez 92.000. Toliko je torej prejemnikov denarne socialne pomoči.«V NSi so kritični še, da se vlada ne odziva na priporočila Evropske komisije. »Slovenija ni predlagala nobenega jasnega opredeljenega ukrepa za izvedbo priporočil, ki jih je prejela za področje zdravstva,« je za Radio Ognjišče dejal poslanec Jožef Horvat, ki je prav tako kot so v SDS izrazil nezadovoljstvo z neizpolnjeno odločbo ustavnega sodišča v zvezi z zasebnim šolstvom.

Še naprej odmevajo besede sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj pri sojenju Milku Noviču. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je od Radonjića že zahteval pojasnila. Ta jih je že posredoval, zato je Pogačnik zvečer omilil izjave in dejal, da so očitki o pritiskih manj dramatični. Kljub temu sta pritiske obsodila tako ministrica za pravosodje kot sodni svet. Oglasil se je tudi del politike. Dogajanje po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kaže »vso tragiko stanja v našem pravosodju«

Ob predlogu uveljavitve odločbe US glede financiranja zasebnega šolstva, ki izvaja javni program, je komentatorka zapisala:»Ministru Pikalu je uspelo združiti nemogoče. Uresničiti odločbo Ustavnega sodišča, hkrati pa zaščiti javno šolstvo pred razgradnjo, povečanjem vliva cerkve in komercializacijo. Javno šolstvo imamo, da povečujemo znanja in možnost vseh, ne le elite.« S temi besedami je poslanec SD pozdravil predlog uresničitve odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol, ki ga je pripravil njegov strankarski kolega minister Pikalo.

Vlada je konec novembra, potem ko je bilo zaradi zahtev sodišča iz odloka umaknjeno poglavje o gospodarjenju z volkovi, potrdila le Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda, ki je predvideval odvzem skupno 200-tih medvedov. Ena od okoljevarstvenih organizacij je to odločitev Izpodbijala na sodišču in bila pri tem uspešna, sodišče pa o zadevi, četudi je uvrščena med prednostne še ni odločilo. Glede na lovno dobo to pomeni, da je sezona v katerem je bilo upravljanje s populacijo medveda mogoče, za nami. Po mnenju KGZS bo to prineslo zaostrovanje konfliktov med zvermi in človekom, problematika bo eskalirala. Edina rešitev, ki jo vidijo, je, da se vsa vpletena stroka dogovori, kako težave učinkovito rešiti v prihodnji lovni sezoni.

Glasovalni poraz predlagateljev je omogočil, da so Marjan Šarec in njegova ekipa še dodatno razpihovali predsodke zoper zasebno šolstvo, vendar pa so se morali terminsko zavezati k izpolnitvi razsodbe Ustavnega sodišča. Vse bolj tudi postaja jasno, da se Marjan Šarec postavlja v položaj vodje slovenske tranzicijske levice.

Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je zadovoljen z odločitvijo ustavnega sodišča o neustavnosti zakonskega člena, ki določa volilne okraje pri volitvah v DZ. Prav tako eden vodilnih evropskih strokovnjakov na področju volilnega prava in redni svetovalec Sveta Evrope Jurij Toplak. Da je takšno odločitev pričakoval pa je dejal direktor državne volilne komisije Dušan Vučko.

Še zadnjič v tem letu smo gostili ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Z njim smo govorili o izobraževalnem sistemu v pravosodju in tudi o imuniteti. Nismo pa mogli tudi mimo njegovih ločenih mnenj.

Vladna večina oziroma leva politična opcija pri izbiri kadrov gleda predvsem na politično ustreznost. Ta je pogosto tudi najbolj politično ustrežljiv kader.Kot kaže bo to odločilo tudi pri iskanju novega ustavnega sodnika oziroma sodnice. Dr. Verica Trstenjak, vsem kompetencam navkljub, politično ni dovolj blizu sedanji oblasti, da bi njene možnosti bile realne. Dr. Katja Šugman Stubbs pa glede na svoje prepričanje o Patriji in glede na to, da je sodelovala s številnimi slovenskimi pravniki, ki slovijo po svoji levi politični usmeritvi, za aktualno vlado gotovo ostaja bolj politično sprejemljiva kandidatka. Komentar Martina Nahtigala je prebrala Slavi Košir

Pred začetkom obravnav v kazenskem postopku proti generalnemu tajniku Slovenske škofovske konference p. dr. Tadeju Strehovcu smo poklicali nekdanjega ustavnega sodnika in nekdanjega sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice dr. Boštjana M. Zupančiča. Med drugim je pojasnil, zakaj je obtožnica proti p. dr. Strehovcu neutemeljena, protizakonita in protiustavna. Komentiral je tudi pogrom nad Brettom Kavanaughjem ob njegovem imenovanju za vrhovnega sodnika v ZDA.

Z ustavnim sodnikom ddr. Klemenom Jakličem smo se pogovarjali o spoštovanju odločb ustavnega sodišča, na kratko je pokomentiral novo izvoljeno vlado oz. njeno koalicijsko pogodbo, izpustitev Milka Noviča na prostost ter dve odločbi ustavnega sodišča. Prva govori o razveljavitvi 57. člena zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, druga pa o preiskavi v pisarni poslanca v državnem zboru. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.

S tokratnim gostom, vrhovnim sodnikom Janom Zobcem, smo se pogovarjali o vprašanju avtoritarnosti v pravu, kot dediščine totalitarne preteklosti.

Naš gost je bil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Z njim smo se ustavili ob nekaterih zadnjih odločitvah ustavnih sodnikov, posebej nas je zanimalo njegove ločeno odklonilno mnenje z naslovom: »O pretiranem formalizmu v slovenski ustavnosodni praksi ali skupaj z vodo, v kateri kopaš otroka, ne vrzi proč tudi otroka. Spregovoril pa je tudi o judikaturi slovenskega Ustavnega sodišča. V oddaji so z vprašanji sodelovali še poslušalci.

Na torek po volilni nedelji sem še vedno pod vtisom izbire volivk in volivcev, ki so se v nekaterih pogledih vendarle odločili drugače, kot sem pričakovala. Največje presenečenje je gotovo uvrstitev Slovenske nacionalne stranke nazaj v parlament, takoj za tem dejstvo, da so Pirati premagali tako Dobovška kot Čuša, takoj za tem pa dejstvo, da ženske volivke še vedno prepogosto padejo na lepe obljube in prijazen obraz. Žalostno, toda resnično. Verjamem, da bi Luko Mesca marsikatera vzela za zeta.

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prvemu delu oddaje, ki je posvečena poboju družine Hudnik iz Hruševega pri Dobrovi. Partizani so novembra 1942 pobili osem članov omenjene družine, kasneje pa še dva, tako da sta preživela le otroka Alojz in Vera, ki sta tokrat spregovorila v naši oddaji. Sodišče je pred kratkim razveljvilo sodbo partizanskega sodišča, da so bili pobiti narodni izdajalci.

Govorili smo katoliškem šolstvu. Med drugim smo spregovorili o njegovem pomenu za družbo in Cerkev ter se dotaknili uspehov in priložnosti katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov. Gostje tokratne oddaje so bili direktor Zavoda sv. Stanislava Anton Česen, rektor vikariata Antona Martina Slomška Ivan Štuhec, direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega Peter Polc in ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava Vladimir Anžel.