Informativni prispevki

VEČ ...|20. 8. 2019
Govori na žalni seji SLS in NSi ob smrti Ivana Omana

Govori predsednika SLS Marjana Podobnika, predsednika NSi Mateja Tonina, predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce in Aleša Primca. na žalni seji SLS in NSi ob smrti staroste slovenske pomladi Ivana Omana.

Govori na žalni seji SLS in NSi ob smrti Ivana Omana

Govori predsednika SLS Marjana Podobnika, predsednika NSi Mateja Tonina, predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce in Aleša Primca. na žalni seji SLS in NSi ob smrti staroste slovenske pomladi Ivana Omana.

ivan omansmrtinfospomin

Informativni prispevki

Govori na žalni seji SLS in NSi ob smrti Ivana Omana
Govori predsednika SLS Marjana Podobnika, predsednika NSi Mateja Tonina, predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce in Aleša Primca. na žalni seji SLS in NSi ob smrti staroste slovenske pomladi Ivana Omana.
VEČ ...|20. 8. 2019
Govori na žalni seji SLS in NSi ob smrti Ivana Omana
Govori predsednika SLS Marjana Podobnika, predsednika NSi Mateja Tonina, predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce in Aleša Primca. na žalni seji SLS in NSi ob smrti staroste slovenske pomladi Ivana Omana.

Alen Salihović

ivan omansmrtinfospomin

Komentar Domovina.je

VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

infopolitikakomentardomovina

Komentar Domovina.je

Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.
VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar

infopolitikakomentardomovina

Komentar tedna

VEČ ...|26. 7. 2019
Kakšen samohranilec!

Pred časom mi je prišel v roke članek o možu, ki je po tragični smrti svoje žene ostal sam s hčerko. Čeprav članek, objavljen na enem od katoliških portalov, sam po sebi ni bil nič posebnega, bolj kot krajša novica, pa me je še nekaj dni zaposloval; pravzaprav me je prav pošteno »ziritiral«. V njem so namreč gospodu nadeli naziv samohranilec. Toda gospod ni samohranilec!

Kakšen samohranilec!

Pred časom mi je prišel v roke članek o možu, ki je po tragični smrti svoje žene ostal sam s hčerko. Čeprav članek, objavljen na enem od katoliških portalov, sam po sebi ni bil nič posebnega, bolj kot krajša novica, pa me je še nekaj dni zaposloval; pravzaprav me je prav pošteno »ziritiral«. V njem so namreč gospodu nadeli naziv samohranilec. Toda gospod ni samohranilec!

komentar

Komentar tedna

Kakšen samohranilec!
Pred časom mi je prišel v roke članek o možu, ki je po tragični smrti svoje žene ostal sam s hčerko. Čeprav članek, objavljen na enem od katoliških portalov, sam po sebi ni bil nič posebnega, bolj kot krajša novica, pa me je še nekaj dni zaposloval; pravzaprav me je prav pošteno »ziritiral«. V njem so namreč gospodu nadeli naziv samohranilec. Toda gospod ni samohranilec!
VEČ ...|26. 7. 2019
Kakšen samohranilec!
Pred časom mi je prišel v roke članek o možu, ki je po tragični smrti svoje žene ostal sam s hčerko. Čeprav članek, objavljen na enem od katoliških portalov, sam po sebi ni bil nič posebnega, bolj kot krajša novica, pa me je še nekaj dni zaposloval; pravzaprav me je prav pošteno »ziritiral«. V njem so namreč gospodu nadeli naziv samohranilec. Toda gospod ni samohranilec!

dr. Helena Jaklitsch

komentar

Naš gost

VEČ ...|20. 7. 2019
Vilim Demšar - profesor in goslar

Ob radijskem jubileju lahko prisluhnete arhivskemu posnetku pogovora s slovensko legendo goslarstva, Vilimom Demšarjem, iz leta 2016, slabega pol leta pred njegovo smrtjo. Profesor in violinist, ki je izdelal več kot 1000 violin, viol, violončelov, kontrabasov in baročnih inštrumentov, nam je razkril, kako razmišlja o svojem delu, življenju ter o glasbi in tonu.

Vilim Demšar - profesor in goslar

Ob radijskem jubileju lahko prisluhnete arhivskemu posnetku pogovora s slovensko legendo goslarstva, Vilimom Demšarjem, iz leta 2016, slabega pol leta pred njegovo smrtjo. Profesor in violinist, ki je izdelal več kot 1000 violin, viol, violončelov, kontrabasov in baročnih inštrumentov, nam je razkril, kako razmišlja o svojem delu, življenju ter o glasbi in tonu.

goslarstvoviolinaglasbaton

Naš gost

Vilim Demšar - profesor in goslar
Ob radijskem jubileju lahko prisluhnete arhivskemu posnetku pogovora s slovensko legendo goslarstva, Vilimom Demšarjem, iz leta 2016, slabega pol leta pred njegovo smrtjo. Profesor in violinist, ki je izdelal več kot 1000 violin, viol, violončelov, kontrabasov in baročnih inštrumentov, nam je razkril, kako razmišlja o svojem delu, življenju ter o glasbi in tonu.
VEČ ...|20. 7. 2019
Vilim Demšar - profesor in goslar
Ob radijskem jubileju lahko prisluhnete arhivskemu posnetku pogovora s slovensko legendo goslarstva, Vilimom Demšarjem, iz leta 2016, slabega pol leta pred njegovo smrtjo. Profesor in violinist, ki je izdelal več kot 1000 violin, viol, violončelov, kontrabasov in baročnih inštrumentov, nam je razkril, kako razmišlja o svojem delu, življenju ter o glasbi in tonu.

Marjan Bunič

goslarstvoviolinaglasbaton

Naš pogled

VEČ ...|16. 7. 2019
Smo roboti, ki jih je mogoče izključiti?

Javnost je pretekli teden pretresla smrt Francoza Vincenta Lamberta. Dovolili mu bodo umreti, je zapisal eden od slovenskih portalov. Kdaj se uporabi ta izraz? Dovoli se umreti nekomu, ki je na koncu življenja, neozdravljivo bolan in pri katerem zdravljenje nima več nobenega smisla. Takrat se človek naravno poslovi s tega sveta.

Smo roboti, ki jih je mogoče izključiti?

Javnost je pretekli teden pretresla smrt Francoza Vincenta Lamberta. Dovolili mu bodo umreti, je zapisal eden od slovenskih portalov. Kdaj se uporabi ta izraz? Dovoli se umreti nekomu, ki je na koncu življenja, neozdravljivo bolan in pri katerem zdravljenje nima več nobenega smisla. Takrat se človek naravno poslovi s tega sveta.

družbakomentarodnosipolitika

Naš pogled

Smo roboti, ki jih je mogoče izključiti?
Javnost je pretekli teden pretresla smrt Francoza Vincenta Lamberta. Dovolili mu bodo umreti, je zapisal eden od slovenskih portalov. Kdaj se uporabi ta izraz? Dovoli se umreti nekomu, ki je na koncu življenja, neozdravljivo bolan in pri katerem zdravljenje nima več nobenega smisla. Takrat se človek naravno poslovi s tega sveta.
VEČ ...|16. 7. 2019
Smo roboti, ki jih je mogoče izključiti?
Javnost je pretekli teden pretresla smrt Francoza Vincenta Lamberta. Dovolili mu bodo umreti, je zapisal eden od slovenskih portalov. Kdaj se uporabi ta izraz? Dovoli se umreti nekomu, ki je na koncu življenja, neozdravljivo bolan in pri katerem zdravljenje nima več nobenega smisla. Takrat se človek naravno poslovi s tega sveta.

Marjana Debevec

družbakomentarodnosipolitika

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 6. 2019
Knjiga o Otonu Župančiču

Pred današnjo obletnico smrti pesnika Otona Župančiča je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič.

Knjiga o Otonu Župančiču

Pred današnjo obletnico smrti pesnika Otona Župančiča je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič.

Ani ŽupančičAlenka Župančič

Kulturni utrinki

Knjiga o Otonu Župančiču
Pred današnjo obletnico smrti pesnika Otona Župančiča je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič.
VEČ ...|11. 6. 2019
Knjiga o Otonu Župančiču
Pred današnjo obletnico smrti pesnika Otona Župančiča je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič.

Jože Bartolj

Ani ŽupančičAlenka Župančič

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 6. 2019
Smrt 17-letne Noe: družba osamljenosti

Evtanazija in samomor z medicinsko pomočjo sta poraz za vse, je na tviterju zapisal papež Frančišek. Odgovor, h kateremu smo poklicani, je po njegovih besedah v tem, da ne zapustimo trpečega, zanj skrbimo in ga ljubimo, da bi znova našel upanje. S tem se je sveti oče odzval na smrt sedemnajstletne Noe iz Nizozemske, ki je zaradi travmatičnih izkušenj zaprosila za evtanazijo.

Smrt 17-letne Noe: družba osamljenosti

Evtanazija in samomor z medicinsko pomočjo sta poraz za vse, je na tviterju zapisal papež Frančišek. Odgovor, h kateremu smo poklicani, je po njegovih besedah v tem, da ne zapustimo trpečega, zanj skrbimo in ga ljubimo, da bi znova našel upanje. S tem se je sveti oče odzval na smrt sedemnajstletne Noe iz Nizozemske, ki je zaradi travmatičnih izkušenj zaprosila za evtanazijo.

družbaduhovnostizobraževanjeinfokomentarmladiodnosipapežotrocivzgojazdravstvo

Informativni prispevki

Smrt 17-letne Noe: družba osamljenosti
Evtanazija in samomor z medicinsko pomočjo sta poraz za vse, je na tviterju zapisal papež Frančišek. Odgovor, h kateremu smo poklicani, je po njegovih besedah v tem, da ne zapustimo trpečega, zanj skrbimo in ga ljubimo, da bi znova našel upanje. S tem se je sveti oče odzval na smrt sedemnajstletne Noe iz Nizozemske, ki je zaradi travmatičnih izkušenj zaprosila za evtanazijo.
VEČ ...|6. 6. 2019
Smrt 17-letne Noe: družba osamljenosti
Evtanazija in samomor z medicinsko pomočjo sta poraz za vse, je na tviterju zapisal papež Frančišek. Odgovor, h kateremu smo poklicani, je po njegovih besedah v tem, da ne zapustimo trpečega, zanj skrbimo in ga ljubimo, da bi znova našel upanje. S tem se je sveti oče odzval na smrt sedemnajstletne Noe iz Nizozemske, ki je zaradi travmatičnih izkušenj zaprosila za evtanazijo.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjeinfokomentarmladiodnosipapežotrocivzgojazdravstvo

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|30. 5. 2019
203. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ura brez kazalcev - Nino Robić (v ponedeljek je bila 88. obletnica njegovega rojstva); Abide with me - Mahalia Jackson; Glory, Glory, Halleluja - Mireille Mathieu, Kras moj dom – Elda Viler; Somewhere My Love - Connie Francis; Amore per la vita – Orietta Berti; Ljubezen moja, srečo pot (Buon viaggio amore) – Tatjana Gros; She - Charles Aznavour (rodil pa se je 22. maja pred 95-imi leti), Une Larme Aux Nuages – Adamo; Pogled v smaragdno oko – Jelka Cvetežar; Reci ljubavi – Ivica Šerfezi (v torek je minilo 15 let od njegove smrti); Remember you’re mine – Pat Boone ...

203. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ura brez kazalcev - Nino Robić (v ponedeljek je bila 88. obletnica njegovega rojstva); Abide with me - Mahalia Jackson; Glory, Glory, Halleluja - Mireille Mathieu, Kras moj dom – Elda Viler; Somewhere My Love - Connie Francis; Amore per la vita – Orietta Berti; Ljubezen moja, srečo pot (Buon viaggio amore) – Tatjana Gros; She - Charles Aznavour (rodil pa se je 22. maja pred 95-imi leti), Une Larme Aux Nuages – Adamo; Pogled v smaragdno oko – Jelka Cvetežar; Reci ljubavi – Ivica Šerfezi (v torek je minilo 15 let od njegove smrti); Remember you’re mine – Pat Boone ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

203. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ura brez kazalcev - Nino Robić (v ponedeljek je bila 88. obletnica njegovega rojstva); Abide with me - Mahalia Jackson; Glory, Glory, Halleluja - Mireille Mathieu, Kras moj dom – Elda Viler; Somewhere My Love - Connie Francis; Amore per la vita – Orietta Berti; Ljubezen moja, srečo pot (Buon viaggio amore) – Tatjana Gros; She - Charles Aznavour (rodil pa se je 22. maja pred 95-imi leti), Une Larme Aux Nuages – Adamo; Pogled v smaragdno oko – Jelka Cvetežar; Reci ljubavi – Ivica Šerfezi (v torek je minilo 15 let od njegove smrti); Remember you’re mine – Pat Boone ...
VEČ ...|30. 5. 2019
203. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ura brez kazalcev - Nino Robić (v ponedeljek je bila 88. obletnica njegovega rojstva); Abide with me - Mahalia Jackson; Glory, Glory, Halleluja - Mireille Mathieu, Kras moj dom – Elda Viler; Somewhere My Love - Connie Francis; Amore per la vita – Orietta Berti; Ljubezen moja, srečo pot (Buon viaggio amore) – Tatjana Gros; She - Charles Aznavour (rodil pa se je 22. maja pred 95-imi leti), Une Larme Aux Nuages – Adamo; Pogled v smaragdno oko – Jelka Cvetežar; Reci ljubavi – Ivica Šerfezi (v torek je minilo 15 let od njegove smrti); Remember you’re mine – Pat Boone ...

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Komentar Časnik.si

VEČ ...|29. 5. 2019
Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!

Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!

Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

časnikkomentarslovenijadomoljubjevolitve

Komentar Časnik.si

Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!
Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.
VEČ ...|29. 5. 2019
Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!
Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

dr. Stane Granda

časnikkomentarslovenijadomoljubjevolitve

Moja zgodba

VEČ ...|26. 5. 2019
O smrti partizana Pavla Žaklja

V oddaji Moja zgodba smo predstavili dolgoletno iskanje resnice o smrti partizana Pavla Žaklja. Njegov sin Niko je bil vrsto let prepričan, da je oče v partizanih padel, izkazalo pa se je, da je bil žrtev čistk znotraj partizanskega gibanja. Ko je sin končno pridobil dokumente o očetovi smrti, je namesto opravičila doživel pritiske Borčevske organizacije.

O smrti partizana Pavla Žaklja

V oddaji Moja zgodba smo predstavili dolgoletno iskanje resnice o smrti partizana Pavla Žaklja. Njegov sin Niko je bil vrsto let prepričan, da je oče v partizanih padel, izkazalo pa se je, da je bil žrtev čistk znotraj partizanskega gibanja. Ko je sin končno pridobil dokumente o očetovi smrti, je namesto opravičila doživel pritiske Borčevske organizacije.

družbapolitikapogovor

Moja zgodba

O smrti partizana Pavla Žaklja
V oddaji Moja zgodba smo predstavili dolgoletno iskanje resnice o smrti partizana Pavla Žaklja. Njegov sin Niko je bil vrsto let prepričan, da je oče v partizanih padel, izkazalo pa se je, da je bil žrtev čistk znotraj partizanskega gibanja. Ko je sin končno pridobil dokumente o očetovi smrti, je namesto opravičila doživel pritiske Borčevske organizacije.
VEČ ...|26. 5. 2019
O smrti partizana Pavla Žaklja
V oddaji Moja zgodba smo predstavili dolgoletno iskanje resnice o smrti partizana Pavla Žaklja. Njegov sin Niko je bil vrsto let prepričan, da je oče v partizanih padel, izkazalo pa se je, da je bil žrtev čistk znotraj partizanskega gibanja. Ko je sin končno pridobil dokumente o očetovi smrti, je namesto opravičila doživel pritiske Borčevske organizacije.

Jože Bartolj

družbapolitikapogovor

Komentar tedna

VEČ ...|24. 5. 2019
Zakaj izbrati življenje

Komentar je pripravila direktorica Zavoda ŽIV!M, kjer vodi skupine za starše po spontanem splavu ali smrti otroka in pa vikende za nosečnice.

Zakaj izbrati življenje

Komentar je pripravila direktorica Zavoda ŽIV!M, kjer vodi skupine za starše po spontanem splavu ali smrti otroka in pa vikende za nosečnice.

komentardružbaodnosi

Komentar tedna

Zakaj izbrati življenje
Komentar je pripravila direktorica Zavoda ŽIV!M, kjer vodi skupine za starše po spontanem splavu ali smrti otroka in pa vikende za nosečnice.
VEČ ...|24. 5. 2019
Zakaj izbrati življenje
Komentar je pripravila direktorica Zavoda ŽIV!M, kjer vodi skupine za starše po spontanem splavu ali smrti otroka in pa vikende za nosečnice.

Darja Pečnik

komentardružbaodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Informativni prispevki

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.
VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Alen Salihović

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 5. 2019
Romnje v Lujan in slovenske šmarnice pri Gospe Sveti

Rojaki iz Buenos Airesa so se na letošnjem romanju k Materi Božji v Lujan spomnili 60. obletnice smrti škofa Greogrija Rožmana, nam je povedala Andrejka Selan Vombergar. V državnem zboru govorili o repatriaciji Slovencev iz Venezuele. Pri Gospe Sveti bodo slovenske šmarnice, več o programu v pogovoru s podpredsednico Katoliške akcije Marijo Gruškovnjak.

Romnje v Lujan in slovenske šmarnice pri Gospe Sveti

Rojaki iz Buenos Airesa so se na letošnjem romanju k Materi Božji v Lujan spomnili 60. obletnice smrti škofa Greogrija Rožmana, nam je povedala Andrejka Selan Vombergar. V državnem zboru govorili o repatriaciji Slovencev iz Venezuele. Pri Gospe Sveti bodo slovenske šmarnice, več o programu v pogovoru s podpredsednico Katoliške akcije Marijo Gruškovnjak.

rojakiinfoargentinakoroška

Slovencem po svetu in domovini

Romnje v Lujan in slovenske šmarnice pri Gospe Sveti
Rojaki iz Buenos Airesa so se na letošnjem romanju k Materi Božji v Lujan spomnili 60. obletnice smrti škofa Greogrija Rožmana, nam je povedala Andrejka Selan Vombergar. V državnem zboru govorili o repatriaciji Slovencev iz Venezuele. Pri Gospe Sveti bodo slovenske šmarnice, več o programu v pogovoru s podpredsednico Katoliške akcije Marijo Gruškovnjak.
VEČ ...|19. 5. 2019
Romnje v Lujan in slovenske šmarnice pri Gospe Sveti
Rojaki iz Buenos Airesa so se na letošnjem romanju k Materi Božji v Lujan spomnili 60. obletnice smrti škofa Greogrija Rožmana, nam je povedala Andrejka Selan Vombergar. V državnem zboru govorili o repatriaciji Slovencev iz Venezuele. Pri Gospe Sveti bodo slovenske šmarnice, več o programu v pogovoru s podpredsednico Katoliške akcije Marijo Gruškovnjak.

Matjaž Merljak

rojakiinfoargentinakoroška

Moja zgodba

VEČ ...|19. 5. 2019
Ddr Igor Grdina o Ivanu Cankarju

Tokrat ste lahko prisluhnili avtorju monografskega dela o Ivanu Cankarju z naslovom Portret genija, ddr. Igorju Grdini. Knjiga je izšla lani ob 100 letnici smrti kneza slovenske besede pri založbi Beletrina. Avtor je med drugim spregovoril o Cankarjevem odnosu do družine, krščanstva in socialni misli, ki preveva njegovo delo.

Ddr Igor Grdina o Ivanu Cankarju

Tokrat ste lahko prisluhnili avtorju monografskega dela o Ivanu Cankarju z naslovom Portret genija, ddr. Igorju Grdini. Knjiga je izšla lani ob 100 letnici smrti kneza slovenske besede pri založbi Beletrina. Avtor je med drugim spregovoril o Cankarjevem odnosu do družine, krščanstva in socialni misli, ki preveva njegovo delo.

Igor GrdinaJože DežmanIvan CankarPortet genija

Moja zgodba

Ddr Igor Grdina o Ivanu Cankarju
Tokrat ste lahko prisluhnili avtorju monografskega dela o Ivanu Cankarju z naslovom Portret genija, ddr. Igorju Grdini. Knjiga je izšla lani ob 100 letnici smrti kneza slovenske besede pri založbi Beletrina. Avtor je med drugim spregovoril o Cankarjevem odnosu do družine, krščanstva in socialni misli, ki preveva njegovo delo.
VEČ ...|19. 5. 2019
Ddr Igor Grdina o Ivanu Cankarju
Tokrat ste lahko prisluhnili avtorju monografskega dela o Ivanu Cankarju z naslovom Portret genija, ddr. Igorju Grdini. Knjiga je izšla lani ob 100 letnici smrti kneza slovenske besede pri založbi Beletrina. Avtor je med drugim spregovoril o Cankarjevem odnosu do družine, krščanstva in socialni misli, ki preveva njegovo delo.

Jože Bartolj

Igor GrdinaJože DežmanIvan CankarPortet genija

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 5. 2019
Romanje v Lujan 2019

Rojaki iz Buenos Airesa so preteklo nedeljo, 12. maja 2019, tradicionalno poromali k Materi Božji v Lujan. Molitev, prošnje, petje, pa tudi srečanja družin in prijateljev. Vse to zaznamuje to romanje, ki poteka od leta 1934. Letos je bilo še posebej jubiljeno, saj so se spomnili 60. obletnice smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. V Buenos Aires smo poklicali Andrejko Selan Vombergar.

Romanje v Lujan 2019

Rojaki iz Buenos Airesa so preteklo nedeljo, 12. maja 2019, tradicionalno poromali k Materi Božji v Lujan. Molitev, prošnje, petje, pa tudi srečanja družin in prijateljev. Vse to zaznamuje to romanje, ki poteka od leta 1934. Letos je bilo še posebej jubiljeno, saj so se spomnili 60. obletnice smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. V Buenos Aires smo poklicali Andrejko Selan Vombergar.

info

Informativni prispevki

Romanje v Lujan 2019
Rojaki iz Buenos Airesa so preteklo nedeljo, 12. maja 2019, tradicionalno poromali k Materi Božji v Lujan. Molitev, prošnje, petje, pa tudi srečanja družin in prijateljev. Vse to zaznamuje to romanje, ki poteka od leta 1934. Letos je bilo še posebej jubiljeno, saj so se spomnili 60. obletnice smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. V Buenos Aires smo poklicali Andrejko Selan Vombergar.
VEČ ...|17. 5. 2019
Romanje v Lujan 2019
Rojaki iz Buenos Airesa so preteklo nedeljo, 12. maja 2019, tradicionalno poromali k Materi Božji v Lujan. Molitev, prošnje, petje, pa tudi srečanja družin in prijateljev. Vse to zaznamuje to romanje, ki poteka od leta 1934. Letos je bilo še posebej jubiljeno, saj so se spomnili 60. obletnice smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. V Buenos Aires smo poklicali Andrejko Selan Vombergar.

Matjaž Merljak

info

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 5. 2019
Izola bo gostila mlade filmofile, Filmski teden Evrope, 500 let od smrti Leonarda da Vincija

V nedeljo bodo slovenski osnovnošolci v izolskem Art Kinu Odeon med tremi nominiranci izglasovali svojega prejemnika evropske nagrade mladega filmskega občinstva Evropske filmske akademije. Filmski teden Evrope bo med 4. majem in 13. junijem po Sloveniji ponudil brezplačne projekcije sodobnih evropskih filmov. Mineva 500 let od smrti renesančnega genija Leonarda da Vincija.

Izola bo gostila mlade filmofile, Filmski teden Evrope, 500 let od smrti Leonarda da Vincija

V nedeljo bodo slovenski osnovnošolci v izolskem Art Kinu Odeon med tremi nominiranci izglasovali svojega prejemnika evropske nagrade mladega filmskega občinstva Evropske filmske akademije. Filmski teden Evrope bo med 4. majem in 13. junijem po Sloveniji ponudil brezplačne projekcije sodobnih evropskih filmov. Mineva 500 let od smrti renesančnega genija Leonarda da Vincija.

filmmladislikarstvoumetnost

Kulturni utrinki

Izola bo gostila mlade filmofile, Filmski teden Evrope, 500 let od smrti Leonarda da Vincija
V nedeljo bodo slovenski osnovnošolci v izolskem Art Kinu Odeon med tremi nominiranci izglasovali svojega prejemnika evropske nagrade mladega filmskega občinstva Evropske filmske akademije. Filmski teden Evrope bo med 4. majem in 13. junijem po Sloveniji ponudil brezplačne projekcije sodobnih evropskih filmov. Mineva 500 let od smrti renesančnega genija Leonarda da Vincija.
VEČ ...|3. 5. 2019
Izola bo gostila mlade filmofile, Filmski teden Evrope, 500 let od smrti Leonarda da Vincija
V nedeljo bodo slovenski osnovnošolci v izolskem Art Kinu Odeon med tremi nominiranci izglasovali svojega prejemnika evropske nagrade mladega filmskega občinstva Evropske filmske akademije. Filmski teden Evrope bo med 4. majem in 13. junijem po Sloveniji ponudil brezplačne projekcije sodobnih evropskih filmov. Mineva 500 let od smrti renesančnega genija Leonarda da Vincija.

Marjan Bunič

filmmladislikarstvoumetnost

O klasiki drugače

VEČ ...|28. 4. 2019
Tri velikonočne pesmi - Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti in maša Christi resurgentis, Franza Bibra.

V prvem delu oddaje smo poslušali tri velikonočne pesmi (Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti), v nadaljevanju pa drugi del maše Christi resurgentis, Franza Bibra in nekaj njegovih sakralnih sonat.

Tri velikonočne pesmi - Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti in maša Christi resurgentis, Franza Bibra.

V prvem delu oddaje smo poslušali tri velikonočne pesmi (Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti), v nadaljevanju pa drugi del maše Christi resurgentis, Franza Bibra in nekaj njegovih sakralnih sonat.

glasbakulturaduhovnost

O klasiki drugače

Tri velikonočne pesmi - Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti in maša Christi resurgentis, Franza Bibra.
V prvem delu oddaje smo poslušali tri velikonočne pesmi (Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti), v nadaljevanju pa drugi del maše Christi resurgentis, Franza Bibra in nekaj njegovih sakralnih sonat.
VEČ ...|28. 4. 2019
Tri velikonočne pesmi - Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti in maša Christi resurgentis, Franza Bibra.
V prvem delu oddaje smo poslušali tri velikonočne pesmi (Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti), v nadaljevanju pa drugi del maše Christi resurgentis, Franza Bibra in nekaj njegovih sakralnih sonat.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

glasbakulturaduhovnost

Naš pogled

VEČ ...|23. 4. 2019
Tone Gorjup: Ko Vstalega zasenči Križani

Velika noč ni nujno praznik veselja, je pa praznik povezanosti s Kristusom. Pogosto se zgodi, da nam je bližji Križani kot Vstali. Razlike ni! A dokler nas obkrožajo sovraštvo, zlo, laž, strah, brezbrižnost in še marsikaj, je v ospredju križ. Ta pa je postal z Jezusove smrtjo znamenje odrešenja.

Tone Gorjup: Ko Vstalega zasenči Križani

Velika noč ni nujno praznik veselja, je pa praznik povezanosti s Kristusom. Pogosto se zgodi, da nam je bližji Križani kot Vstali. Razlike ni! A dokler nas obkrožajo sovraštvo, zlo, laž, strah, brezbrižnost in še marsikaj, je v ospredju križ. Ta pa je postal z Jezusove smrtjo znamenje odrešenja.

komentarduhovnostdružba

Naš pogled

Tone Gorjup: Ko Vstalega zasenči Križani
Velika noč ni nujno praznik veselja, je pa praznik povezanosti s Kristusom. Pogosto se zgodi, da nam je bližji Križani kot Vstali. Razlike ni! A dokler nas obkrožajo sovraštvo, zlo, laž, strah, brezbrižnost in še marsikaj, je v ospredju križ. Ta pa je postal z Jezusove smrtjo znamenje odrešenja.
VEČ ...|23. 4. 2019
Tone Gorjup: Ko Vstalega zasenči Križani
Velika noč ni nujno praznik veselja, je pa praznik povezanosti s Kristusom. Pogosto se zgodi, da nam je bližji Križani kot Vstali. Razlike ni! A dokler nas obkrožajo sovraštvo, zlo, laž, strah, brezbrižnost in še marsikaj, je v ospredju križ. Ta pa je postal z Jezusove smrtjo znamenje odrešenja.

Tone Gorjup

komentarduhovnostdružba

Radijska kateheza

VEČ ...|20. 4. 2019
Bolniki in Gospodovo trpljenje

V katehezi za bolnike smo med drugim govorili tudi o tem, kako Gospodovo trpljenje, smrt in vstajenje poživljajo našo vero, utrjujejo upanje in vžigajo ljubezen. Z Vstalim si želimo močnih vstajenjskih doživetij, h katerim je stremela tudi tokratna kateheza. Gostili smo Mira Šlibarja.

Bolniki in Gospodovo trpljenje

V katehezi za bolnike smo med drugim govorili tudi o tem, kako Gospodovo trpljenje, smrt in vstajenje poživljajo našo vero, utrjujejo upanje in vžigajo ljubezen. Z Vstalim si želimo močnih vstajenjskih doživetij, h katerim je stremela tudi tokratna kateheza. Gostili smo Mira Šlibarja.

spovedvstajenjeBožje usmiljenjekatehezabolniki

Radijska kateheza

Bolniki in Gospodovo trpljenje
V katehezi za bolnike smo med drugim govorili tudi o tem, kako Gospodovo trpljenje, smrt in vstajenje poživljajo našo vero, utrjujejo upanje in vžigajo ljubezen. Z Vstalim si želimo močnih vstajenjskih doživetij, h katerim je stremela tudi tokratna kateheza. Gostili smo Mira Šlibarja.
VEČ ...|20. 4. 2019
Bolniki in Gospodovo trpljenje
V katehezi za bolnike smo med drugim govorili tudi o tem, kako Gospodovo trpljenje, smrt in vstajenje poživljajo našo vero, utrjujejo upanje in vžigajo ljubezen. Z Vstalim si želimo močnih vstajenjskih doživetij, h katerim je stremela tudi tokratna kateheza. Gostili smo Mira Šlibarja.

Damijana Medved

spovedvstajenjeBožje usmiljenjekatehezabolniki

Radijski misijon 2019

VEČ ...|10. 4. 2019
Večerni pogovor: Tudi jaz bom enkrat star

Z nami so bili: salezijanski duhovnik Mirko Simončič, babica v ljubljanski porodnišnici Nada Hribar ter prostovoljki Katja Gabršek in Tea Žnidar. Pogovarjali smo se o družbi, ki se vedno bolj stara, hkrati pa se zdi, da na to ni pripravljena. Ali še drži resnica: če bomo dobro ravnali s starejšimi, bodo tako ravnali tudi z nami?

Večerni pogovor: Tudi jaz bom enkrat star

Z nami so bili: salezijanski duhovnik Mirko Simončič, babica v ljubljanski porodnišnici Nada Hribar ter prostovoljki Katja Gabršek in Tea Žnidar. Pogovarjali smo se o družbi, ki se vedno bolj stara, hkrati pa se zdi, da na to ni pripravljena. Ali še drži resnica: če bomo dobro ravnali s starejšimi, bodo tako ravnali tudi z nami?

družbaduhovnoststarostsmrtmladiodnosi

Radijski misijon 2019

Večerni pogovor: Tudi jaz bom enkrat star
Z nami so bili: salezijanski duhovnik Mirko Simončič, babica v ljubljanski porodnišnici Nada Hribar ter prostovoljki Katja Gabršek in Tea Žnidar. Pogovarjali smo se o družbi, ki se vedno bolj stara, hkrati pa se zdi, da na to ni pripravljena. Ali še drži resnica: če bomo dobro ravnali s starejšimi, bodo tako ravnali tudi z nami?
VEČ ...|10. 4. 2019
Večerni pogovor: Tudi jaz bom enkrat star
Z nami so bili: salezijanski duhovnik Mirko Simončič, babica v ljubljanski porodnišnici Nada Hribar ter prostovoljki Katja Gabršek in Tea Žnidar. Pogovarjali smo se o družbi, ki se vedno bolj stara, hkrati pa se zdi, da na to ni pripravljena. Ali še drži resnica: če bomo dobro ravnali s starejšimi, bodo tako ravnali tudi z nami?

Jure Sešek

družbaduhovnoststarostsmrtmladiodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 4. 2019
Ribniški pasijon 2019

Uprizoritev zgodbe o Kristusovem trpljenju, smrti in vstajenju bo letos temeljila na geslu »Daritev za grehe sveta«. Pri pasijonu sodeluje več kot 150 faranov različnih župnij in generacij s širšega ribniško-kočevskega območja. Pri predstavi sodelujeta tudi številčni zbor in spremljevalna skupina.

Ribniški pasijon 2019

Uprizoritev zgodbe o Kristusovem trpljenju, smrti in vstajenju bo letos temeljila na geslu »Daritev za grehe sveta«. Pri pasijonu sodeluje več kot 150 faranov različnih župnij in generacij s širšega ribniško-kočevskega območja. Pri predstavi sodelujeta tudi številčni zbor in spremljevalna skupina.

duhovnostglasbamladi

Informativni prispevki

Ribniški pasijon 2019
Uprizoritev zgodbe o Kristusovem trpljenju, smrti in vstajenju bo letos temeljila na geslu »Daritev za grehe sveta«. Pri pasijonu sodeluje več kot 150 faranov različnih župnij in generacij s širšega ribniško-kočevskega območja. Pri predstavi sodelujeta tudi številčni zbor in spremljevalna skupina.
VEČ ...|9. 4. 2019
Ribniški pasijon 2019
Uprizoritev zgodbe o Kristusovem trpljenju, smrti in vstajenju bo letos temeljila na geslu »Daritev za grehe sveta«. Pri pasijonu sodeluje več kot 150 faranov različnih župnij in generacij s širšega ribniško-kočevskega območja. Pri predstavi sodelujeta tudi številčni zbor in spremljevalna skupina.

Petra Stopar

duhovnostglasbamladi

Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Komentar Domovina.je

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament
VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Peter Jerman

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|4. 4. 2019
198. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo slišali: Prišla je pomlad (Beti Jurkovič, 3. nagrada občinstva Opatija 1959), LUomo DOro (Caterina Caselli), Que sera, sera in Sentimental Journey (Doris Day je včeraj praznovala 97. rojstni dan), Sončno jutro (Elda Viler), Mr Sandman (Emmylou Harris), Freiheit in meiner Sprache (Milva), Dežniki (Matija Cerar), Ne Me Quitte Pas (v ponedeljek bi 90. rojstni dan praznoval belgijsko-francoski pevec Jacques Brel), Somethings Gotten Hold Of My Heart (Marc Almond in Gene Pitney, jutri bo minilo 13 let od smrti), He Aint Heavy, Hes My Brother (Hollies, jutri bi 77. rojstni dan praznoval pevec te skupine Alan Clarke), Koliko dugo (Matt Collins in Crveni Koralji), Pojdiva (Jelka Cvetežar), Africa (Toto z albuma Toto IV)

198. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo slišali: Prišla je pomlad (Beti Jurkovič, 3. nagrada občinstva Opatija 1959), LUomo DOro (Caterina Caselli), Que sera, sera in Sentimental Journey (Doris Day je včeraj praznovala 97. rojstni dan), Sončno jutro (Elda Viler), Mr Sandman (Emmylou Harris), Freiheit in meiner Sprache (Milva), Dežniki (Matija Cerar), Ne Me Quitte Pas (v ponedeljek bi 90. rojstni dan praznoval belgijsko-francoski pevec Jacques Brel), Somethings Gotten Hold Of My Heart (Marc Almond in Gene Pitney, jutri bo minilo 13 let od smrti), He Aint Heavy, Hes My Brother (Hollies, jutri bi 77. rojstni dan praznoval pevec te skupine Alan Clarke), Koliko dugo (Matt Collins in Crveni Koralji), Pojdiva (Jelka Cvetežar), Africa (Toto z albuma Toto IV)

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

198. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo slišali: Prišla je pomlad (Beti Jurkovič, 3. nagrada občinstva Opatija 1959), LUomo DOro (Caterina Caselli), Que sera, sera in Sentimental Journey (Doris Day je včeraj praznovala 97. rojstni dan), Sončno jutro (Elda Viler), Mr Sandman (Emmylou Harris), Freiheit in meiner Sprache (Milva), Dežniki (Matija Cerar), Ne Me Quitte Pas (v ponedeljek bi 90. rojstni dan praznoval belgijsko-francoski pevec Jacques Brel), Somethings Gotten Hold Of My Heart (Marc Almond in Gene Pitney, jutri bo minilo 13 let od smrti), He Aint Heavy, Hes My Brother (Hollies, jutri bi 77. rojstni dan praznoval pevec te skupine Alan Clarke), Koliko dugo (Matt Collins in Crveni Koralji), Pojdiva (Jelka Cvetežar), Africa (Toto z albuma Toto IV)
VEČ ...|4. 4. 2019
198. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo slišali: Prišla je pomlad (Beti Jurkovič, 3. nagrada občinstva Opatija 1959), LUomo DOro (Caterina Caselli), Que sera, sera in Sentimental Journey (Doris Day je včeraj praznovala 97. rojstni dan), Sončno jutro (Elda Viler), Mr Sandman (Emmylou Harris), Freiheit in meiner Sprache (Milva), Dežniki (Matija Cerar), Ne Me Quitte Pas (v ponedeljek bi 90. rojstni dan praznoval belgijsko-francoski pevec Jacques Brel), Somethings Gotten Hold Of My Heart (Marc Almond in Gene Pitney, jutri bo minilo 13 let od smrti), He Aint Heavy, Hes My Brother (Hollies, jutri bi 77. rojstni dan praznoval pevec te skupine Alan Clarke), Koliko dugo (Matt Collins in Crveni Koralji), Pojdiva (Jelka Cvetežar), Africa (Toto z albuma Toto IV)

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Naš gost

VEČ ...|30. 3. 2019
Spominska oddaja dr. Zinka Zorko

Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.

Spominska oddaja dr. Zinka Zorko

Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.

pogovorspominizobraževanjekulturadružba

Naš gost

Spominska oddaja dr. Zinka Zorko
Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.
VEČ ...|30. 3. 2019
Spominska oddaja dr. Zinka Zorko
Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.

Tanja Dominko

pogovorspominizobraževanjekulturadružba

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 3. 2019
Tatjana Fink: Evtanazija je en velik klic na pomoč

Predavanje vodje Ljubhospica Tatjane Fink v sklopu misijona v Župniji Ljubljana – Šentvid o delu v Ljubhospic, umiranju in evtanaziji.

Tatjana Fink: Evtanazija je en velik klic na pomoč

Predavanje vodje Ljubhospica Tatjane Fink v sklopu misijona v Župniji Ljubljana – Šentvid o delu v Ljubhospic, umiranju in evtanaziji.

evtanazijainfoodnosismrthospictatjana fink

Informativni prispevki

Tatjana Fink: Evtanazija je en velik klic na pomoč
Predavanje vodje Ljubhospica Tatjane Fink v sklopu misijona v Župniji Ljubljana – Šentvid o delu v Ljubhospic, umiranju in evtanaziji.
VEČ ...|22. 3. 2019
Tatjana Fink: Evtanazija je en velik klic na pomoč
Predavanje vodje Ljubhospica Tatjane Fink v sklopu misijona v Župniji Ljubljana – Šentvid o delu v Ljubhospic, umiranju in evtanaziji.

Alen Salihović

evtanazijainfoodnosismrthospictatjana fink

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|21. 3. 2019
196. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo slišali: Enakonočje – Pepel in kri, Una lacrima sul viso - Bobby Solo (18. marca je praznoval 74. rojstni dan), Ljubim te – Tatjana Gors (danes je 71. obletnica rojstva), Silvermoon – Peter Kraus (18. marca pred 80-imi leti se je rodil), Dolina zelenega zlata – Janko Ropret (danes praznuje 68. rojstni dan), When I fall in love – Nat King Cole (17. marca je bila 100. obletnica rojstva), Fais-la Rire - Herve Vilard, Maybellene - Chuck Berry (18. marca sta minili dve leti od smrti), spomnili smo se tudi našega dragega Alberta Pucerja (včeraj so bila štiri leta od odhoda v večnost).

196. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo slišali: Enakonočje – Pepel in kri, Una lacrima sul viso - Bobby Solo (18. marca je praznoval 74. rojstni dan), Ljubim te – Tatjana Gors (danes je 71. obletnica rojstva), Silvermoon – Peter Kraus (18. marca pred 80-imi leti se je rodil), Dolina zelenega zlata – Janko Ropret (danes praznuje 68. rojstni dan), When I fall in love – Nat King Cole (17. marca je bila 100. obletnica rojstva), Fais-la Rire - Herve Vilard, Maybellene - Chuck Berry (18. marca sta minili dve leti od smrti), spomnili smo se tudi našega dragega Alberta Pucerja (včeraj so bila štiri leta od odhoda v večnost).

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

196. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo slišali: Enakonočje – Pepel in kri, Una lacrima sul viso - Bobby Solo (18. marca je praznoval 74. rojstni dan), Ljubim te – Tatjana Gors (danes je 71. obletnica rojstva), Silvermoon – Peter Kraus (18. marca pred 80-imi leti se je rodil), Dolina zelenega zlata – Janko Ropret (danes praznuje 68. rojstni dan), When I fall in love – Nat King Cole (17. marca je bila 100. obletnica rojstva), Fais-la Rire - Herve Vilard, Maybellene - Chuck Berry (18. marca sta minili dve leti od smrti), spomnili smo se tudi našega dragega Alberta Pucerja (včeraj so bila štiri leta od odhoda v večnost).
VEČ ...|21. 3. 2019
196. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo slišali: Enakonočje – Pepel in kri, Una lacrima sul viso - Bobby Solo (18. marca je praznoval 74. rojstni dan), Ljubim te – Tatjana Gors (danes je 71. obletnica rojstva), Silvermoon – Peter Kraus (18. marca pred 80-imi leti se je rodil), Dolina zelenega zlata – Janko Ropret (danes praznuje 68. rojstni dan), When I fall in love – Nat King Cole (17. marca je bila 100. obletnica rojstva), Fais-la Rire - Herve Vilard, Maybellene - Chuck Berry (18. marca sta minili dve leti od smrti), spomnili smo se tudi našega dragega Alberta Pucerja (včeraj so bila štiri leta od odhoda v večnost).

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 3. 2019
Koncert MePZ Emil Komelj iz Gorice v Ljubljani

Z dirigentom MePZ Emil Komel iz Gorice Davidom Bandljem smo predstavili koncert z naslovom Oikoumene, ki bo v soboto 16. marca ob 19.30 v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani. To bo meditativni koncert, ki želi predstaviti zgodovino odrešenja skozi zborovsko glasbo treh velikih krščanskih religij katoliške, pravoslavne in protestantske. Mladi pevci se bodo skozi glasbo različnih stilnih obdobij dotaknili nekaterih ključnih trenutkov Kristusovega življenja od rojstva, trpljenja in smrti do vstajenja.

Koncert MePZ Emil Komelj iz Gorice v Ljubljani

Z dirigentom MePZ Emil Komel iz Gorice Davidom Bandljem smo predstavili koncert z naslovom Oikoumene, ki bo v soboto 16. marca ob 19.30 v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani. To bo meditativni koncert, ki želi predstaviti zgodovino odrešenja skozi zborovsko glasbo treh velikih krščanskih religij katoliške, pravoslavne in protestantske. Mladi pevci se bodo skozi glasbo različnih stilnih obdobij dotaknili nekaterih ključnih trenutkov Kristusovega življenja od rojstva, trpljenja in smrti do vstajenja.

MePZ Emil KomelDavid BandeljOikoumene

Kulturni utrinki

Koncert MePZ Emil Komelj iz Gorice v Ljubljani
Z dirigentom MePZ Emil Komel iz Gorice Davidom Bandljem smo predstavili koncert z naslovom Oikoumene, ki bo v soboto 16. marca ob 19.30 v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani. To bo meditativni koncert, ki želi predstaviti zgodovino odrešenja skozi zborovsko glasbo treh velikih krščanskih religij katoliške, pravoslavne in protestantske. Mladi pevci se bodo skozi glasbo različnih stilnih obdobij dotaknili nekaterih ključnih trenutkov Kristusovega življenja od rojstva, trpljenja in smrti do vstajenja.
VEČ ...|14. 3. 2019
Koncert MePZ Emil Komelj iz Gorice v Ljubljani
Z dirigentom MePZ Emil Komel iz Gorice Davidom Bandljem smo predstavili koncert z naslovom Oikoumene, ki bo v soboto 16. marca ob 19.30 v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani. To bo meditativni koncert, ki želi predstaviti zgodovino odrešenja skozi zborovsko glasbo treh velikih krščanskih religij katoliške, pravoslavne in protestantske. Mladi pevci se bodo skozi glasbo različnih stilnih obdobij dotaknili nekaterih ključnih trenutkov Kristusovega življenja od rojstva, trpljenja in smrti do vstajenja.

Jože Bartolj

MePZ Emil KomelDavid BandeljOikoumene

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 3. 2019
Pred 11 leti Chiara Lubich končala zemeljsko pot

Spominjamo se 11. obletnice smrti ustanoviteljice Gibanja fokolarov Chiare Lubich, za katero že teče postopek beatifikacije. V enem od intervjujev je sporočila, kaj je bistvo karizme edinosti in kaj gibanju zapušča v dediščino.

Pred 11 leti Chiara Lubich končala zemeljsko pot

Spominjamo se 11. obletnice smrti ustanoviteljice Gibanja fokolarov Chiare Lubich, za katero že teče postopek beatifikacije. V enem od intervjujev je sporočila, kaj je bistvo karizme edinosti in kaj gibanju zapušča v dediščino.

duhovnostodnosipogovorpapežspominduhovnostodnosipapež

Informativni prispevki

Pred 11 leti Chiara Lubich končala zemeljsko pot
Spominjamo se 11. obletnice smrti ustanoviteljice Gibanja fokolarov Chiare Lubich, za katero že teče postopek beatifikacije. V enem od intervjujev je sporočila, kaj je bistvo karizme edinosti in kaj gibanju zapušča v dediščino.
VEČ ...|14. 3. 2019
Pred 11 leti Chiara Lubich končala zemeljsko pot
Spominjamo se 11. obletnice smrti ustanoviteljice Gibanja fokolarov Chiare Lubich, za katero že teče postopek beatifikacije. V enem od intervjujev je sporočila, kaj je bistvo karizme edinosti in kaj gibanju zapušča v dediščino.

Marjana Debevec

duhovnostodnosipogovorpapežspominduhovnostodnosipapež

Naš pogled

VEČ ...|12. 3. 2019
Pravica do življenja in življenja smrti

Pravica do življenja in pravica do smrti. Prva je definirana v raznih dokumentih in konvencijah o človekovih pravicah in je globalno sprejeta norma, ki naj bi jo spoštovali vsi. Posamezniki in države. Druga pa se dotika pravice, da svoje življenje končamo, če se nam tako zdi primerno. Seveda imam pri drugi v mislih evtanazijo, milostno smrt in asistiran samomor, katere promotorji so v zadnjem času aktivni tudi v slovenskih medijih. Gre za problematiko, ki se dotika temeljnih moralnih in vrednostnih pojmov, kot sta življenje in njegova vrednost ter možnosti, da posameznik v polnosti odloča, kdaj in kako bi rad to življenje končal.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

Pravica do življenja in življenja smrti

Pravica do življenja in pravica do smrti. Prva je definirana v raznih dokumentih in konvencijah o človekovih pravicah in je globalno sprejeta norma, ki naj bi jo spoštovali vsi. Posamezniki in države. Druga pa se dotika pravice, da svoje življenje končamo, če se nam tako zdi primerno. Seveda imam pri drugi v mislih evtanazijo, milostno smrt in asistiran samomor, katere promotorji so v zadnjem času aktivni tudi v slovenskih medijih. Gre za problematiko, ki se dotika temeljnih moralnih in vrednostnih pojmov, kot sta življenje in njegova vrednost ter možnosti, da posameznik v polnosti odloča, kdaj in kako bi rad to življenje končal.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

evtanazijamoralakomentar

Naš pogled

Pravica do življenja in življenja smrti
Pravica do življenja in pravica do smrti. Prva je definirana v raznih dokumentih in konvencijah o človekovih pravicah in je globalno sprejeta norma, ki naj bi jo spoštovali vsi. Posamezniki in države. Druga pa se dotika pravice, da svoje življenje končamo, če se nam tako zdi primerno. Seveda imam pri drugi v mislih evtanazijo, milostno smrt in asistiran samomor, katere promotorji so v zadnjem času aktivni tudi v slovenskih medijih. Gre za problematiko, ki se dotika temeljnih moralnih in vrednostnih pojmov, kot sta življenje in njegova vrednost ter možnosti, da posameznik v polnosti odloča, kdaj in kako bi rad to življenje končal.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.
VEČ ...|12. 3. 2019
Pravica do življenja in življenja smrti
Pravica do življenja in pravica do smrti. Prva je definirana v raznih dokumentih in konvencijah o človekovih pravicah in je globalno sprejeta norma, ki naj bi jo spoštovali vsi. Posamezniki in države. Druga pa se dotika pravice, da svoje življenje končamo, če se nam tako zdi primerno. Seveda imam pri drugi v mislih evtanazijo, milostno smrt in asistiran samomor, katere promotorji so v zadnjem času aktivni tudi v slovenskih medijih. Gre za problematiko, ki se dotika temeljnih moralnih in vrednostnih pojmov, kot sta življenje in njegova vrednost ter možnosti, da posameznik v polnosti odloča, kdaj in kako bi rad to življenje končal.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

Andrej Jerman

evtanazijamoralakomentar

Za življenje

VEČ ...|9. 3. 2019
Pretirana zaščita doseže prav obratno

Marko Juhant, specialni pedagog je v tokratni oddaji spregovoril o aktualni pobudi za spremembo šolskega sistema, kjer vidi številne prenagljene ideje ter pobude nestrokovnih podlag, govoril je tudi o osvetlitvi vloge žensk in moškega v družini, o pretirani želji po zaščiti otrok in mladostnikov, ki doseže več odpora in odklonov kot koristi. Pri vodenju in vzgajanju so pomembni predvsem načelni stebri, ki se jih vsi držimo, ter zgrajeno zaupanje v svoje otroke. Prezrli nismo niti obletnice smrti Bogdana Žorža, ki je bila 6. marca.

Pretirana zaščita doseže prav obratno

Marko Juhant, specialni pedagog je v tokratni oddaji spregovoril o aktualni pobudi za spremembo šolskega sistema, kjer vidi številne prenagljene ideje ter pobude nestrokovnih podlag, govoril je tudi o osvetlitvi vloge žensk in moškega v družini, o pretirani želji po zaščiti otrok in mladostnikov, ki doseže več odpora in odklonov kot koristi. Pri vodenju in vzgajanju so pomembni predvsem načelni stebri, ki se jih vsi držimo, ter zgrajeno zaupanje v svoje otroke. Prezrli nismo niti obletnice smrti Bogdana Žorža, ki je bila 6. marca.

odnosivzgojapogovorizobraževanjedružbamladi

Za življenje

Pretirana zaščita doseže prav obratno
Marko Juhant, specialni pedagog je v tokratni oddaji spregovoril o aktualni pobudi za spremembo šolskega sistema, kjer vidi številne prenagljene ideje ter pobude nestrokovnih podlag, govoril je tudi o osvetlitvi vloge žensk in moškega v družini, o pretirani želji po zaščiti otrok in mladostnikov, ki doseže več odpora in odklonov kot koristi. Pri vodenju in vzgajanju so pomembni predvsem načelni stebri, ki se jih vsi držimo, ter zgrajeno zaupanje v svoje otroke. Prezrli nismo niti obletnice smrti Bogdana Žorža, ki je bila 6. marca.
VEČ ...|9. 3. 2019
Pretirana zaščita doseže prav obratno
Marko Juhant, specialni pedagog je v tokratni oddaji spregovoril o aktualni pobudi za spremembo šolskega sistema, kjer vidi številne prenagljene ideje ter pobude nestrokovnih podlag, govoril je tudi o osvetlitvi vloge žensk in moškega v družini, o pretirani želji po zaščiti otrok in mladostnikov, ki doseže več odpora in odklonov kot koristi. Pri vodenju in vzgajanju so pomembni predvsem načelni stebri, ki se jih vsi držimo, ter zgrajeno zaupanje v svoje otroke. Prezrli nismo niti obletnice smrti Bogdana Žorža, ki je bila 6. marca.

Nataša Ličen

odnosivzgojapogovorizobraževanjedružbamladi

Komentar tedna

VEČ ...|8. 3. 2019
Človek je vedno in povsod bitje z dostojanstvom

Smrt je naša realnost, ne pa, hvala Bogu, tudi naša prihodnost. Zato pustimo da pride ob času, ki nam ga ne bodo določili drugi, kot je to pri evtanaziji, ampak telo samo.

Človek je vedno in povsod bitje z dostojanstvom

Smrt je naša realnost, ne pa, hvala Bogu, tudi naša prihodnost. Zato pustimo da pride ob času, ki nam ga ne bodo določili drugi, kot je to pri evtanaziji, ampak telo samo.

komentardružbaodnosi

Komentar tedna

Človek je vedno in povsod bitje z dostojanstvom
Smrt je naša realnost, ne pa, hvala Bogu, tudi naša prihodnost. Zato pustimo da pride ob času, ki nam ga ne bodo določili drugi, kot je to pri evtanaziji, ampak telo samo.
VEČ ...|8. 3. 2019
Človek je vedno in povsod bitje z dostojanstvom
Smrt je naša realnost, ne pa, hvala Bogu, tudi naša prihodnost. Zato pustimo da pride ob času, ki nam ga ne bodo določili drugi, kot je to pri evtanaziji, ampak telo samo.

Jure Levart

komentardružbaodnosi

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|7. 3. 2019
194. oddaja

Zimzeleni četrtkov večer smo začeli s pesmijo Vsi ljudje hitijo Nece Falk, sledile so: 4/3/1943 - Lucio Dalla ‎(4. marec 1943 – 1. marec 2012), Up Where We Belong - Jennifer Warnes (rd 3. marec 1947) & Joe Cocker, Spomin – Bele vrane (umrl je član zasedbe Djuro Penzeš); Stop the world – Patsy Cline (umrla 5. marca pred 56-imi), Naša je ljubav ostala na valu leti - Tomislav Ivčić (umrl 4. marca 1993), Words – Bee Gees (Andy Gibb se je rodil 5. marca 1958, umrl pa 10. marca 1988); Vračam se - Edvin Fliser, Modri spev - Irena Kohont; You’re my best friend – Queen; La Vie En Rose - Mireille Mathieu; The Sounds Of Silence - Simon & Garfunkel; Schau Dich Nicht Um - Ivo Robić (9. marca bo minilo 19 let od smrti)

194. oddaja

Zimzeleni četrtkov večer smo začeli s pesmijo Vsi ljudje hitijo Nece Falk, sledile so: 4/3/1943 - Lucio Dalla ‎(4. marec 1943 – 1. marec 2012), Up Where We Belong - Jennifer Warnes (rd 3. marec 1947) & Joe Cocker, Spomin – Bele vrane (umrl je član zasedbe Djuro Penzeš); Stop the world – Patsy Cline (umrla 5. marca pred 56-imi), Naša je ljubav ostala na valu leti - Tomislav Ivčić (umrl 4. marca 1993), Words – Bee Gees (Andy Gibb se je rodil 5. marca 1958, umrl pa 10. marca 1988); Vračam se - Edvin Fliser, Modri spev - Irena Kohont; You’re my best friend – Queen; La Vie En Rose - Mireille Mathieu; The Sounds Of Silence - Simon & Garfunkel; Schau Dich Nicht Um - Ivo Robić (9. marca bo minilo 19 let od smrti)

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

194. oddaja
Zimzeleni četrtkov večer smo začeli s pesmijo Vsi ljudje hitijo Nece Falk, sledile so: 4/3/1943 - Lucio Dalla ‎(4. marec 1943 – 1. marec 2012), Up Where We Belong - Jennifer Warnes (rd 3. marec 1947) & Joe Cocker, Spomin – Bele vrane (umrl je član zasedbe Djuro Penzeš); Stop the world – Patsy Cline (umrla 5. marca pred 56-imi), Naša je ljubav ostala na valu leti - Tomislav Ivčić (umrl 4. marca 1993), Words – Bee Gees (Andy Gibb se je rodil 5. marca 1958, umrl pa 10. marca 1988); Vračam se - Edvin Fliser, Modri spev - Irena Kohont; You’re my best friend – Queen; La Vie En Rose - Mireille Mathieu; The Sounds Of Silence - Simon & Garfunkel; Schau Dich Nicht Um - Ivo Robić (9. marca bo minilo 19 let od smrti)
VEČ ...|7. 3. 2019
194. oddaja
Zimzeleni četrtkov večer smo začeli s pesmijo Vsi ljudje hitijo Nece Falk, sledile so: 4/3/1943 - Lucio Dalla ‎(4. marec 1943 – 1. marec 2012), Up Where We Belong - Jennifer Warnes (rd 3. marec 1947) & Joe Cocker, Spomin – Bele vrane (umrl je član zasedbe Djuro Penzeš); Stop the world – Patsy Cline (umrla 5. marca pred 56-imi), Naša je ljubav ostala na valu leti - Tomislav Ivčić (umrl 4. marca 1993), Words – Bee Gees (Andy Gibb se je rodil 5. marca 1958, umrl pa 10. marca 1988); Vračam se - Edvin Fliser, Modri spev - Irena Kohont; You’re my best friend – Queen; La Vie En Rose - Mireille Mathieu; The Sounds Of Silence - Simon & Garfunkel; Schau Dich Nicht Um - Ivo Robić (9. marca bo minilo 19 let od smrti)

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|3. 3. 2019
Postna akcija Svetopisemske družbe in 70 let smrti škofa Ivana Jožefa Tomažiča

V duhu prihajajočega postnega časa smo predstavili akcijo Svetopisemske družbe. Spomnili pa smo se tudi škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča, ki je pred 70. leti odšel h Gospodu. V drugem delu oddaje smo prisluhnili izjavi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa o zlorabah mladoletnih v cerkvi, pa o priznanju, ki ga je dobil Muzej jaslic Brezje ter o brezplačnem tečaju nege in oskrbe bolnikov, ki ga organizira Škofijska Karitas Celje.

Postna akcija Svetopisemske družbe in 70 let smrti škofa Ivana Jožefa Tomažiča

V duhu prihajajočega postnega časa smo predstavili akcijo Svetopisemske družbe. Spomnili pa smo se tudi škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča, ki je pred 70. leti odšel h Gospodu. V drugem delu oddaje smo prisluhnili izjavi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa o zlorabah mladoletnih v cerkvi, pa o priznanju, ki ga je dobil Muzej jaslic Brezje ter o brezplačnem tečaju nege in oskrbe bolnikov, ki ga organizira Škofijska Karitas Celje.

spominzlorabejasliceodnosicerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

Postna akcija Svetopisemske družbe in 70 let smrti škofa Ivana Jožefa Tomažiča
V duhu prihajajočega postnega časa smo predstavili akcijo Svetopisemske družbe. Spomnili pa smo se tudi škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča, ki je pred 70. leti odšel h Gospodu. V drugem delu oddaje smo prisluhnili izjavi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa o zlorabah mladoletnih v cerkvi, pa o priznanju, ki ga je dobil Muzej jaslic Brezje ter o brezplačnem tečaju nege in oskrbe bolnikov, ki ga organizira Škofijska Karitas Celje.
VEČ ...|3. 3. 2019
Postna akcija Svetopisemske družbe in 70 let smrti škofa Ivana Jožefa Tomažiča
V duhu prihajajočega postnega časa smo predstavili akcijo Svetopisemske družbe. Spomnili pa smo se tudi škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča, ki je pred 70. leti odšel h Gospodu. V drugem delu oddaje smo prisluhnili izjavi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa o zlorabah mladoletnih v cerkvi, pa o priznanju, ki ga je dobil Muzej jaslic Brezje ter o brezplačnem tečaju nege in oskrbe bolnikov, ki ga organizira Škofijska Karitas Celje.

Petra Stopar

spominzlorabejasliceodnosicerkev

Sveta maša

VEČ ...|26. 2. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Maševal je nadškof Alojzij Cvikl. Pel pa stolni zbor. Maša v čast Ivanu Jožefu Tomažiču, slovenskemu rimskokatoliškemu duhovniku, škofu in teologu ob 70. obletnici smrti.

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Maševal je nadškof Alojzij Cvikl. Pel pa stolni zbor. Maša v čast Ivanu Jožefu Tomažiču, slovenskemu rimskokatoliškemu duhovniku, škofu in teologu ob 70. obletnici smrti.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Maševal je nadškof Alojzij Cvikl. Pel pa stolni zbor. Maša v čast Ivanu Jožefu Tomažiču, slovenskemu rimskokatoliškemu duhovniku, škofu in teologu ob 70. obletnici smrti.
VEČ ...|26. 2. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Maševal je nadškof Alojzij Cvikl. Pel pa stolni zbor. Maša v čast Ivanu Jožefu Tomažiču, slovenskemu rimskokatoliškemu duhovniku, škofu in teologu ob 70. obletnici smrti.

Radio Ognjišče

duhovnost

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|17. 2. 2019
Jožko Kragelj

Jožko Kragelj, duhovnik, ki je bil tik pred praznikom sv. Petra in Pavla 1949 obsojen na smrt z ustrelitvijo, nam je razkril strahote povojnih udbovskih zaporov, skozi katere je šlo več kot 300 duhovnikov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva smo osvežili spomin na njegovo duhovniško, pisateljsko, prevajalsko in pričevalsko delo.

Jožko Kragelj

Jožko Kragelj, duhovnik, ki je bil tik pred praznikom sv. Petra in Pavla 1949 obsojen na smrt z ustrelitvijo, nam je razkril strahote povojnih udbovskih zaporov, skozi katere je šlo več kot 300 duhovnikov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva smo osvežili spomin na njegovo duhovniško, pisateljsko, prevajalsko in pričevalsko delo.

spominduhovnostpolitikainfo

Graditelji slovenskega doma

Jožko Kragelj
Jožko Kragelj, duhovnik, ki je bil tik pred praznikom sv. Petra in Pavla 1949 obsojen na smrt z ustrelitvijo, nam je razkril strahote povojnih udbovskih zaporov, skozi katere je šlo več kot 300 duhovnikov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva smo osvežili spomin na njegovo duhovniško, pisateljsko, prevajalsko in pričevalsko delo.
VEČ ...|17. 2. 2019
Jožko Kragelj
Jožko Kragelj, duhovnik, ki je bil tik pred praznikom sv. Petra in Pavla 1949 obsojen na smrt z ustrelitvijo, nam je razkril strahote povojnih udbovskih zaporov, skozi katere je šlo več kot 300 duhovnikov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva smo osvežili spomin na njegovo duhovniško, pisateljsko, prevajalsko in pričevalsko delo.

Tone Gorjup

spominduhovnostpolitikainfo

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|14. 2. 2019
191. oddaja

Tokrat smo slišali: Ljubezen je najlepši dar – Irena Kohont, Melodie d’amour – The Ames brothers, Što me čini sretnom - Josipa Lisac (danes praznuje 69. rojstni dan, pesem je s festivala Opatija 68), Hier Ist Ein Mensch - Peter Alexander (v torek je minilo osem let od smrti, Lotta lovin’ - Gene Vincert (rodil se je 11. februarja 1935), Greatest Love of All - Whitney Houston (v ponedeljek je minilo sedem let od smrti), Put a little love in your heart – Dolly Parton, Stop in the name of love – Diana Ross & The Supremes, Pazza idea – Patty Pravo in pesmi z letošnjega sanremskega festivala, Prisluhni mi leta - Darje Švajger (Evrovzija 1995), I Cant Stop Loving You - Ray Charles (pesem je bila posneta 15. februarja 1962), Ich liebe dich – Mario Lanza; Hymne a l’amour – Edith Piaf

191. oddaja

Tokrat smo slišali: Ljubezen je najlepši dar – Irena Kohont, Melodie d’amour – The Ames brothers, Što me čini sretnom - Josipa Lisac (danes praznuje 69. rojstni dan, pesem je s festivala Opatija 68), Hier Ist Ein Mensch - Peter Alexander (v torek je minilo osem let od smrti, Lotta lovin’ - Gene Vincert (rodil se je 11. februarja 1935), Greatest Love of All - Whitney Houston (v ponedeljek je minilo sedem let od smrti), Put a little love in your heart – Dolly Parton, Stop in the name of love – Diana Ross & The Supremes, Pazza idea – Patty Pravo in pesmi z letošnjega sanremskega festivala, Prisluhni mi leta - Darje Švajger (Evrovzija 1995), I Cant Stop Loving You - Ray Charles (pesem je bila posneta 15. februarja 1962), Ich liebe dich – Mario Lanza; Hymne a l’amour – Edith Piaf

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

191. oddaja
Tokrat smo slišali: Ljubezen je najlepši dar – Irena Kohont, Melodie d’amour – The Ames brothers, Što me čini sretnom - Josipa Lisac (danes praznuje 69. rojstni dan, pesem je s festivala Opatija 68), Hier Ist Ein Mensch - Peter Alexander (v torek je minilo osem let od smrti, Lotta lovin’ - Gene Vincert (rodil se je 11. februarja 1935), Greatest Love of All - Whitney Houston (v ponedeljek je minilo sedem let od smrti), Put a little love in your heart – Dolly Parton, Stop in the name of love – Diana Ross & The Supremes, Pazza idea – Patty Pravo in pesmi z letošnjega sanremskega festivala, Prisluhni mi leta - Darje Švajger (Evrovzija 1995), I Cant Stop Loving You - Ray Charles (pesem je bila posneta 15. februarja 1962), Ich liebe dich – Mario Lanza; Hymne a l’amour – Edith Piaf
VEČ ...|14. 2. 2019
191. oddaja
Tokrat smo slišali: Ljubezen je najlepši dar – Irena Kohont, Melodie d’amour – The Ames brothers, Što me čini sretnom - Josipa Lisac (danes praznuje 69. rojstni dan, pesem je s festivala Opatija 68), Hier Ist Ein Mensch - Peter Alexander (v torek je minilo osem let od smrti, Lotta lovin’ - Gene Vincert (rodil se je 11. februarja 1935), Greatest Love of All - Whitney Houston (v ponedeljek je minilo sedem let od smrti), Put a little love in your heart – Dolly Parton, Stop in the name of love – Diana Ross & The Supremes, Pazza idea – Patty Pravo in pesmi z letošnjega sanremskega festivala, Prisluhni mi leta - Darje Švajger (Evrovzija 1995), I Cant Stop Loving You - Ray Charles (pesem je bila posneta 15. februarja 1962), Ich liebe dich – Mario Lanza; Hymne a l’amour – Edith Piaf

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Naš pogled

VEČ ...|12. 2. 2019
Naš svet je razdvojen nevrotik!

»Veliko več pozornosti bi morali nameniti temu, kar počnemo, ker nam grozi smrtna nevarnost, ki smo jo sami povzročili in je ne moremo več nadzorovati, ker nam je zrasla čez glavo.

Naš svet je razdvojen nevrotik!

»Veliko več pozornosti bi morali nameniti temu, kar počnemo, ker nam grozi smrtna nevarnost, ki smo jo sami povzročili in je ne moremo več nadzorovati, ker nam je zrasla čez glavo.

komentar

Naš pogled

Naš svet je razdvojen nevrotik!
»Veliko več pozornosti bi morali nameniti temu, kar počnemo, ker nam grozi smrtna nevarnost, ki smo jo sami povzročili in je ne moremo več nadzorovati, ker nam je zrasla čez glavo.
VEČ ...|12. 2. 2019
Naš svet je razdvojen nevrotik!
»Veliko več pozornosti bi morali nameniti temu, kar počnemo, ker nam grozi smrtna nevarnost, ki smo jo sami povzročili in je ne moremo več nadzorovati, ker nam je zrasla čez glavo.

Tadej Sadar

komentar

Globine

VEČ ...|12. 2. 2019
O evtanaziji

V Globinah smo spregovorili o temi, ki zahteva veliko rahločutnosti in dostojanstva do vsakega človeka. Ali je smrt res lahko pravica? Ali lahko upravičeno končamo življenje sočloveka, če je ta neozdravljivo bolan ali trpi neizmerne bolečine? Z nami sta bila Miro Šlibar in p. Toni Brinjovc.

O evtanaziji

V Globinah smo spregovorili o temi, ki zahteva veliko rahločutnosti in dostojanstva do vsakega človeka. Ali je smrt res lahko pravica? Ali lahko upravičeno končamo življenje sočloveka, če je ta neozdravljivo bolan ali trpi neizmerne bolečine? Z nami sta bila Miro Šlibar in p. Toni Brinjovc.

smrtduhovnostpaliativaevtanazija

Globine

O evtanaziji
V Globinah smo spregovorili o temi, ki zahteva veliko rahločutnosti in dostojanstva do vsakega človeka. Ali je smrt res lahko pravica? Ali lahko upravičeno končamo življenje sočloveka, če je ta neozdravljivo bolan ali trpi neizmerne bolečine? Z nami sta bila Miro Šlibar in p. Toni Brinjovc.
VEČ ...|12. 2. 2019
O evtanaziji
V Globinah smo spregovorili o temi, ki zahteva veliko rahločutnosti in dostojanstva do vsakega človeka. Ali je smrt res lahko pravica? Ali lahko upravičeno končamo življenje sočloveka, če je ta neozdravljivo bolan ali trpi neizmerne bolečine? Z nami sta bila Miro Šlibar in p. Toni Brinjovc.

Blaž Lesnik

smrtduhovnostpaliativaevtanazija

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 2. 2019
V Novem mestu razstava Božidarja Jakca - Kekec ima 100 let - Razstava ponarejenih slik v Ljubljani

V razstavišču Jakčevega doma v Novem mestu je na ogled razstava Podoba in moč krajine, s katero obeležujejo 120-letnico rojstva slikarja in grafika Božidarja Jakca ter hkrati 30-letnico njegove smrti.Literarni junak Kekec šteje že dobrih sto let. Ob tem so v Kranjski Gori jubilej proslavili z domoznanskim večerom Kekec je star 100 let.Na ponaredke v umetnosti želi opozoriti razstava Muzeja policije iz Zagreba z naslovom Lepota lažnega sijaja, ki gostuje na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Na razstavi so predstavljeni ponaredki umetniških del tako priznanih hrvaških kot tujih umetnikov.

V Novem mestu razstava Božidarja Jakca - Kekec ima 100 let - Razstava ponarejenih slik v Ljubljani

V razstavišču Jakčevega doma v Novem mestu je na ogled razstava Podoba in moč krajine, s katero obeležujejo 120-letnico rojstva slikarja in grafika Božidarja Jakca ter hkrati 30-letnico njegove smrti.Literarni junak Kekec šteje že dobrih sto let. Ob tem so v Kranjski Gori jubilej proslavili z domoznanskim večerom Kekec je star 100 let.Na ponaredke v umetnosti želi opozoriti razstava Muzeja policije iz Zagreba z naslovom Lepota lažnega sijaja, ki gostuje na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Na razstavi so predstavljeni ponaredki umetniških del tako priznanih hrvaških kot tujih umetnikov.

kultura

Kulturni utrinki

V Novem mestu razstava Božidarja Jakca - Kekec ima 100 let - Razstava ponarejenih slik v Ljubljani
V razstavišču Jakčevega doma v Novem mestu je na ogled razstava Podoba in moč krajine, s katero obeležujejo 120-letnico rojstva slikarja in grafika Božidarja Jakca ter hkrati 30-letnico njegove smrti.Literarni junak Kekec šteje že dobrih sto let. Ob tem so v Kranjski Gori jubilej proslavili z domoznanskim večerom Kekec je star 100 let.Na ponaredke v umetnosti želi opozoriti razstava Muzeja policije iz Zagreba z naslovom Lepota lažnega sijaja, ki gostuje na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Na razstavi so predstavljeni ponaredki umetniških del tako priznanih hrvaških kot tujih umetnikov.
VEČ ...|11. 2. 2019
V Novem mestu razstava Božidarja Jakca - Kekec ima 100 let - Razstava ponarejenih slik v Ljubljani
V razstavišču Jakčevega doma v Novem mestu je na ogled razstava Podoba in moč krajine, s katero obeležujejo 120-letnico rojstva slikarja in grafika Božidarja Jakca ter hkrati 30-letnico njegove smrti.Literarni junak Kekec šteje že dobrih sto let. Ob tem so v Kranjski Gori jubilej proslavili z domoznanskim večerom Kekec je star 100 let.Na ponaredke v umetnosti želi opozoriti razstava Muzeja policije iz Zagreba z naslovom Lepota lažnega sijaja, ki gostuje na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Na razstavi so predstavljeni ponaredki umetniških del tako priznanih hrvaških kot tujih umetnikov.

Jože Bartolj

kultura

Radijski roman

VEČ ...|7. 2. 2019
Simon Jenko: Jeprški učitelj - drugi del

Prejšnjč smo v radijskem romanu spoznali nenavadnega učitelja, ki sovraži svoje delo in sanja o dobitku na loteriji, da pobegne iz svojega pustega življenja. Ob smrti vaškega župnika pa se zave, da je lahko tudi njegova udobna učiteljska služba ogrožena.

Simon Jenko: Jeprški učitelj - drugi del

Prejšnjč smo v radijskem romanu spoznali nenavadnega učitelja, ki sovraži svoje delo in sanja o dobitku na loteriji, da pobegne iz svojega pustega življenja. Ob smrti vaškega župnika pa se zave, da je lahko tudi njegova udobna učiteljska služba ogrožena.

novelaJenkohumoreska

Radijski roman

Simon Jenko: Jeprški učitelj - drugi del
Prejšnjč smo v radijskem romanu spoznali nenavadnega učitelja, ki sovraži svoje delo in sanja o dobitku na loteriji, da pobegne iz svojega pustega življenja. Ob smrti vaškega župnika pa se zave, da je lahko tudi njegova udobna učiteljska služba ogrožena.
VEČ ...|7. 2. 2019
Simon Jenko: Jeprški učitelj - drugi del
Prejšnjč smo v radijskem romanu spoznali nenavadnega učitelja, ki sovraži svoje delo in sanja o dobitku na loteriji, da pobegne iz svojega pustega življenja. Ob smrti vaškega župnika pa se zave, da je lahko tudi njegova udobna učiteljska služba ogrožena.

Marjan Bunič

novelaJenkohumoreska

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|7. 2. 2019
190. oddaja

Večer zimzelene glasbe je prinesel pesmi: Mala serenada – Stane Mancini, Catari, Catari - Tino Rossi, Since I don’t have you - The Skyliners, Cesta bela – Jelka Cvetežar (Opatija 1959), Donna – Ritchie Valens (3. februarja je bila 60. obletnica nesrečne smrti), Sjaj izgubljene ljubavi – Kameleloni (3. februarja je bilo šest let od smrti Danila Kocjančiča) Veter z juga – Tinkara Kovač, Ill Never Fall In Love Again - Bobbie Gentry, Memories Of Heidelberg - Peggy March, Ave Maria, Mater Misericordiale – Il Volo, Un jour, un enfant – Frida Boccara (zmagovalka Evrosonga 1969), Zlato moje – Džo Maračić Maki.

190. oddaja

Večer zimzelene glasbe je prinesel pesmi: Mala serenada – Stane Mancini, Catari, Catari - Tino Rossi, Since I don’t have you - The Skyliners, Cesta bela – Jelka Cvetežar (Opatija 1959), Donna – Ritchie Valens (3. februarja je bila 60. obletnica nesrečne smrti), Sjaj izgubljene ljubavi – Kameleloni (3. februarja je bilo šest let od smrti Danila Kocjančiča) Veter z juga – Tinkara Kovač, Ill Never Fall In Love Again - Bobbie Gentry, Memories Of Heidelberg - Peggy March, Ave Maria, Mater Misericordiale – Il Volo, Un jour, un enfant – Frida Boccara (zmagovalka Evrosonga 1969), Zlato moje – Džo Maračić Maki.

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

190. oddaja
Večer zimzelene glasbe je prinesel pesmi: Mala serenada – Stane Mancini, Catari, Catari - Tino Rossi, Since I don’t have you - The Skyliners, Cesta bela – Jelka Cvetežar (Opatija 1959), Donna – Ritchie Valens (3. februarja je bila 60. obletnica nesrečne smrti), Sjaj izgubljene ljubavi – Kameleloni (3. februarja je bilo šest let od smrti Danila Kocjančiča) Veter z juga – Tinkara Kovač, Ill Never Fall In Love Again - Bobbie Gentry, Memories Of Heidelberg - Peggy March, Ave Maria, Mater Misericordiale – Il Volo, Un jour, un enfant – Frida Boccara (zmagovalka Evrosonga 1969), Zlato moje – Džo Maračić Maki.
VEČ ...|7. 2. 2019
190. oddaja
Večer zimzelene glasbe je prinesel pesmi: Mala serenada – Stane Mancini, Catari, Catari - Tino Rossi, Since I don’t have you - The Skyliners, Cesta bela – Jelka Cvetežar (Opatija 1959), Donna – Ritchie Valens (3. februarja je bila 60. obletnica nesrečne smrti), Sjaj izgubljene ljubavi – Kameleloni (3. februarja je bilo šest let od smrti Danila Kocjančiča) Veter z juga – Tinkara Kovač, Ill Never Fall In Love Again - Bobbie Gentry, Memories Of Heidelberg - Peggy March, Ave Maria, Mater Misericordiale – Il Volo, Un jour, un enfant – Frida Boccara (zmagovalka Evrosonga 1969), Zlato moje – Džo Maračić Maki.

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Naš pogled

VEČ ...|5. 2. 2019
Pred praznikom kulture

Prešernov dan ali slovenski kulturni praznik leta 2019 si bomo verjetno bolj kot po Prešernovih nagrajencih zapomnili po vzporednih kulturniških škandalih, ki pretresajo našo javnost. Skrhani odnosi in tragična smrt na ministrstvu za kulturo, posledična menjava ministra in sekretarjev ter afera s plagiatom Borisa Kobala, so podobo kulture v javnosti spravili čisto na dno. A vendar, kaj ima kultura opraviti z nečastnimi dejanji ljudi, ki se z njo ukvarjajo? Ali še bolje, ki z njo služijo? Verjetno ne prav dosti.

Pred praznikom kulture

Prešernov dan ali slovenski kulturni praznik leta 2019 si bomo verjetno bolj kot po Prešernovih nagrajencih zapomnili po vzporednih kulturniških škandalih, ki pretresajo našo javnost. Skrhani odnosi in tragična smrt na ministrstvu za kulturo, posledična menjava ministra in sekretarjev ter afera s plagiatom Borisa Kobala, so podobo kulture v javnosti spravili čisto na dno. A vendar, kaj ima kultura opraviti z nečastnimi dejanji ljudi, ki se z njo ukvarjajo? Ali še bolje, ki z njo služijo? Verjetno ne prav dosti.

komentarJože Bartolj

Naš pogled

Pred praznikom kulture
Prešernov dan ali slovenski kulturni praznik leta 2019 si bomo verjetno bolj kot po Prešernovih nagrajencih zapomnili po vzporednih kulturniških škandalih, ki pretresajo našo javnost. Skrhani odnosi in tragična smrt na ministrstvu za kulturo, posledična menjava ministra in sekretarjev ter afera s plagiatom Borisa Kobala, so podobo kulture v javnosti spravili čisto na dno. A vendar, kaj ima kultura opraviti z nečastnimi dejanji ljudi, ki se z njo ukvarjajo? Ali še bolje, ki z njo služijo? Verjetno ne prav dosti.
VEČ ...|5. 2. 2019
Pred praznikom kulture
Prešernov dan ali slovenski kulturni praznik leta 2019 si bomo verjetno bolj kot po Prešernovih nagrajencih zapomnili po vzporednih kulturniških škandalih, ki pretresajo našo javnost. Skrhani odnosi in tragična smrt na ministrstvu za kulturo, posledična menjava ministra in sekretarjev ter afera s plagiatom Borisa Kobala, so podobo kulture v javnosti spravili čisto na dno. A vendar, kaj ima kultura opraviti z nečastnimi dejanji ljudi, ki se z njo ukvarjajo? Ali še bolje, ki z njo služijo? Verjetno ne prav dosti.

Jože Bartolj

komentarJože Bartolj

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 2. 2019
O razstavi Plečnikov NUK - Slovenska Matica obeležuje 155 letnico - Monografija o Mimi Malenšek

V Plečnikovi hiši je na ogled razstava Plečnikov NUK. Osvetljuje okoliščine nastanka nacionalne knjižnice in dolgoletna prizadevanja za njeno gradnjo ter predstavila prva leta njenega obstoja, ki so bila v znamenju vojne in tragične nesreče - strmoglavljenja nemškega letala na Veliko čitalnico in njeno popolno uničenje.Slovenska matica, druga najstarejša kulturna ustanova v Sloveniji obeležuje 155. obletnico. Osrednji dogodek se odvija danes 4. februarja v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu v Ljubljani.Ob 100 letnici rojstva slovenske pisateljice Mimi Malenšek in 170 letnici smrti Pesnika Prešerna, bo ob kulturnem prazniku pri KD Tabor Podbrezje izšla monografija Mimi Malenšek - V VROČEM SONCU VONJ PELINA avtorice Alenke Puhar. Prireditev s predstavitvijo bo v sredo, 6. februarja ob 18h v Kulturnem domu v Podbrezjah.

O razstavi Plečnikov NUK - Slovenska Matica obeležuje 155 letnico - Monografija o Mimi Malenšek

V Plečnikovi hiši je na ogled razstava Plečnikov NUK. Osvetljuje okoliščine nastanka nacionalne knjižnice in dolgoletna prizadevanja za njeno gradnjo ter predstavila prva leta njenega obstoja, ki so bila v znamenju vojne in tragične nesreče - strmoglavljenja nemškega letala na Veliko čitalnico in njeno popolno uničenje.Slovenska matica, druga najstarejša kulturna ustanova v Sloveniji obeležuje 155. obletnico. Osrednji dogodek se odvija danes 4. februarja v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu v Ljubljani.Ob 100 letnici rojstva slovenske pisateljice Mimi Malenšek in 170 letnici smrti Pesnika Prešerna, bo ob kulturnem prazniku pri KD Tabor Podbrezje izšla monografija Mimi Malenšek - V VROČEM SONCU VONJ PELINA avtorice Alenke Puhar. Prireditev s predstavitvijo bo v sredo, 6. februarja ob 18h v Kulturnem domu v Podbrezjah.

Plečnikov NUKSlovenska Matica 155 letMimi MalenšekV vročem soncu vonj pelina

Kulturni utrinki

O razstavi Plečnikov NUK - Slovenska Matica obeležuje 155 letnico - Monografija o Mimi Malenšek
V Plečnikovi hiši je na ogled razstava Plečnikov NUK. Osvetljuje okoliščine nastanka nacionalne knjižnice in dolgoletna prizadevanja za njeno gradnjo ter predstavila prva leta njenega obstoja, ki so bila v znamenju vojne in tragične nesreče - strmoglavljenja nemškega letala na Veliko čitalnico in njeno popolno uničenje.Slovenska matica, druga najstarejša kulturna ustanova v Sloveniji obeležuje 155. obletnico. Osrednji dogodek se odvija danes 4. februarja v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu v Ljubljani.Ob 100 letnici rojstva slovenske pisateljice Mimi Malenšek in 170 letnici smrti Pesnika Prešerna, bo ob kulturnem prazniku pri KD Tabor Podbrezje izšla monografija Mimi Malenšek - V VROČEM SONCU VONJ PELINA avtorice Alenke Puhar. Prireditev s predstavitvijo bo v sredo, 6. februarja ob 18h v Kulturnem domu v Podbrezjah.
VEČ ...|4. 2. 2019
O razstavi Plečnikov NUK - Slovenska Matica obeležuje 155 letnico - Monografija o Mimi Malenšek
V Plečnikovi hiši je na ogled razstava Plečnikov NUK. Osvetljuje okoliščine nastanka nacionalne knjižnice in dolgoletna prizadevanja za njeno gradnjo ter predstavila prva leta njenega obstoja, ki so bila v znamenju vojne in tragične nesreče - strmoglavljenja nemškega letala na Veliko čitalnico in njeno popolno uničenje.Slovenska matica, druga najstarejša kulturna ustanova v Sloveniji obeležuje 155. obletnico. Osrednji dogodek se odvija danes 4. februarja v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu v Ljubljani.Ob 100 letnici rojstva slovenske pisateljice Mimi Malenšek in 170 letnici smrti Pesnika Prešerna, bo ob kulturnem prazniku pri KD Tabor Podbrezje izšla monografija Mimi Malenšek - V VROČEM SONCU VONJ PELINA avtorice Alenke Puhar. Prireditev s predstavitvijo bo v sredo, 6. februarja ob 18h v Kulturnem domu v Podbrezjah.

Jože Bartolj

Plečnikov NUKSlovenska Matica 155 letMimi MalenšekV vročem soncu vonj pelina

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|3. 2. 2019
Pogovor z Antonom Lavričem, nova podoba Družine in prenova cerkve v Mošnjah

V Utripu Cerkve v Sloveniji smo predstavili prenovo katoliškega tednika Družina in spomnili na 80. obletnico smrti božjega služabnika škofa Janeza Gnidovca, nekaj minut pa smo namenili tudi aktualnemu dogajanju na področju ohranjanja sakralne dediščine v Mošnjah pri Radovljici.

Pogovor z Antonom Lavričem, nova podoba Družine in prenova cerkve v Mošnjah

V Utripu Cerkve v Sloveniji smo predstavili prenovo katoliškega tednika Družina in spomnili na 80. obletnico smrti božjega služabnika škofa Janeza Gnidovca, nekaj minut pa smo namenili tudi aktualnemu dogajanju na področju ohranjanja sakralne dediščine v Mošnjah pri Radovljici.

duhovnostpogovorkultura

Utrip Cerkve v Sloveniji

Pogovor z Antonom Lavričem, nova podoba Družine in prenova cerkve v Mošnjah
V Utripu Cerkve v Sloveniji smo predstavili prenovo katoliškega tednika Družina in spomnili na 80. obletnico smrti božjega služabnika škofa Janeza Gnidovca, nekaj minut pa smo namenili tudi aktualnemu dogajanju na področju ohranjanja sakralne dediščine v Mošnjah pri Radovljici.
VEČ ...|3. 2. 2019
Pogovor z Antonom Lavričem, nova podoba Družine in prenova cerkve v Mošnjah
V Utripu Cerkve v Sloveniji smo predstavili prenovo katoliškega tednika Družina in spomnili na 80. obletnico smrti božjega služabnika škofa Janeza Gnidovca, nekaj minut pa smo namenili tudi aktualnemu dogajanju na področju ohranjanja sakralne dediščine v Mošnjah pri Radovljici.

Petra Stopar

duhovnostpogovorkultura

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 2. 2019
Dragocena zapuščina Justina Stanovnika za naša nova spoznanja

Predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik je ob smrti Justina Stanovnika za naš radio ocenil njegov prispevek k slovenski zgodovini. Kot poudarja Sušnik, je treba v Stanovniku prepoznati pričevalca, izjemnega premišljevalca in človeka globine.

Dragocena zapuščina Justina Stanovnika za naša nova spoznanja

Predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik je ob smrti Justina Stanovnika za naš radio ocenil njegov prispevek k slovenski zgodovini. Kot poudarja Sušnik, je treba v Stanovniku prepoznati pričevalca, izjemnega premišljevalca in človeka globine.

pogovorpolitikadružbainfo

Informativni prispevki

Dragocena zapuščina Justina Stanovnika za naša nova spoznanja
Predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik je ob smrti Justina Stanovnika za naš radio ocenil njegov prispevek k slovenski zgodovini. Kot poudarja Sušnik, je treba v Stanovniku prepoznati pričevalca, izjemnega premišljevalca in človeka globine.
VEČ ...|1. 2. 2019
Dragocena zapuščina Justina Stanovnika za naša nova spoznanja
Predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik je ob smrti Justina Stanovnika za naš radio ocenil njegov prispevek k slovenski zgodovini. Kot poudarja Sušnik, je treba v Stanovniku prepoznati pričevalca, izjemnega premišljevalca in človeka globine.

Helena Škrlec

pogovorpolitikadružbainfo

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 2. 2019
Pogovor o škofu Janezu Gnidovcu

3. februarja obhajamo 80 let smrti Božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca. Od leta 2010 je njegov grob pod stranskim oltarjem cerkve na Taboru. Več o postopku za beatifikacijo in o svetniškem liku škofa Gnidovca nam je povedal lazarist Anton Lavrič.

Pogovor o škofu Janezu Gnidovcu

3. februarja obhajamo 80 let smrti Božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca. Od leta 2010 je njegov grob pod stranskim oltarjem cerkve na Taboru. Več o postopku za beatifikacijo in o svetniškem liku škofa Gnidovca nam je povedal lazarist Anton Lavrič.

duhovnostspomininfo

Informativni prispevki

Pogovor o škofu Janezu Gnidovcu
3. februarja obhajamo 80 let smrti Božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca. Od leta 2010 je njegov grob pod stranskim oltarjem cerkve na Taboru. Več o postopku za beatifikacijo in o svetniškem liku škofa Gnidovca nam je povedal lazarist Anton Lavrič.
VEČ ...|1. 2. 2019
Pogovor o škofu Janezu Gnidovcu
3. februarja obhajamo 80 let smrti Božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca. Od leta 2010 je njegov grob pod stranskim oltarjem cerkve na Taboru. Več o postopku za beatifikacijo in o svetniškem liku škofa Gnidovca nam je povedal lazarist Anton Lavrič.

Petra Stopar

duhovnostspomininfo

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|31. 1. 2019
189. oddaja

V oddaji z zimzeleno glasbo smo se spomnili afroameriške gospel pevke Mahalie Jackson, kraljice gospela (v nedeljo je bila 47. obletnica smrti), ameriškega pevca in igralca italijanskega rodu Maria Lanze (včeraj je bila 98. obletnica njegovega rojstva) in Iva Robića (v torek je bila 93. obletnica njegovega rojstva). Ploščo Morgen je prodal v več kot milijon primerkih, zato ga kličejo Mister Morgen.Jutri bo tretje obletnica smrti Dušana Velkarvrha in v oddaji smo predvajali pesmi: Ljubi, ljubi, ljubi - Eva Sršen, Mini maxi - Belevrane, Mlade oči - Ditka Haberl, Ljubljančanke -Janko Ropret, Ti si rekla sonce - Ivo Mojzer, Vsak je sam - Hazard, Dnevi sreče, dnevi žalosti - Elda Viler, Dekle iz Zlate ladjice - Pepel in kri ...

189. oddaja

V oddaji z zimzeleno glasbo smo se spomnili afroameriške gospel pevke Mahalie Jackson, kraljice gospela (v nedeljo je bila 47. obletnica smrti), ameriškega pevca in igralca italijanskega rodu Maria Lanze (včeraj je bila 98. obletnica njegovega rojstva) in Iva Robića (v torek je bila 93. obletnica njegovega rojstva). Ploščo Morgen je prodal v več kot milijon primerkih, zato ga kličejo Mister Morgen.Jutri bo tretje obletnica smrti Dušana Velkarvrha in v oddaji smo predvajali pesmi: Ljubi, ljubi, ljubi - Eva Sršen, Mini maxi - Belevrane, Mlade oči - Ditka Haberl, Ljubljančanke -Janko Ropret, Ti si rekla sonce - Ivo Mojzer, Vsak je sam - Hazard, Dnevi sreče, dnevi žalosti - Elda Viler, Dekle iz Zlate ladjice - Pepel in kri ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

189. oddaja
V oddaji z zimzeleno glasbo smo se spomnili afroameriške gospel pevke Mahalie Jackson, kraljice gospela (v nedeljo je bila 47. obletnica smrti), ameriškega pevca in igralca italijanskega rodu Maria Lanze (včeraj je bila 98. obletnica njegovega rojstva) in Iva Robića (v torek je bila 93. obletnica njegovega rojstva). Ploščo Morgen je prodal v več kot milijon primerkih, zato ga kličejo Mister Morgen.Jutri bo tretje obletnica smrti Dušana Velkarvrha in v oddaji smo predvajali pesmi: Ljubi, ljubi, ljubi - Eva Sršen, Mini maxi - Belevrane, Mlade oči - Ditka Haberl, Ljubljančanke -Janko Ropret, Ti si rekla sonce - Ivo Mojzer, Vsak je sam - Hazard, Dnevi sreče, dnevi žalosti - Elda Viler, Dekle iz Zlate ladjice - Pepel in kri ...
VEČ ...|31. 1. 2019
189. oddaja
V oddaji z zimzeleno glasbo smo se spomnili afroameriške gospel pevke Mahalie Jackson, kraljice gospela (v nedeljo je bila 47. obletnica smrti), ameriškega pevca in igralca italijanskega rodu Maria Lanze (včeraj je bila 98. obletnica njegovega rojstva) in Iva Robića (v torek je bila 93. obletnica njegovega rojstva). Ploščo Morgen je prodal v več kot milijon primerkih, zato ga kličejo Mister Morgen.Jutri bo tretje obletnica smrti Dušana Velkarvrha in v oddaji smo predvajali pesmi: Ljubi, ljubi, ljubi - Eva Sršen, Mini maxi - Belevrane, Mlade oči - Ditka Haberl, Ljubljančanke -Janko Ropret, Ti si rekla sonce - Ivo Mojzer, Vsak je sam - Hazard, Dnevi sreče, dnevi žalosti - Elda Viler, Dekle iz Zlate ladjice - Pepel in kri ...

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Kultura odnosov

VEČ ...|29. 1. 2019
Evtanazija - pogovor z dr. Tadejem Strehovcem

Ob pogovorih o evtanaziji, ki jih je v našem prostoru vedno več, se odpirajo tudi vprašanja trpljenja, smisla življenja, umiranja in smrti. O vsem tem in o katoliškem pogledu na legalizacijo evtanazije s patrom doktorjem Tadejem Strehovcem.

Evtanazija - pogovor z dr. Tadejem Strehovcem

Ob pogovorih o evtanaziji, ki jih je v našem prostoru vedno več, se odpirajo tudi vprašanja trpljenja, smisla življenja, umiranja in smrti. O vsem tem in o katoliškem pogledu na legalizacijo evtanazije s patrom doktorjem Tadejem Strehovcem.

pogovorevtanazijadružbaodnosiduhovnostsmrt

Kultura odnosov

Evtanazija - pogovor z dr. Tadejem Strehovcem
Ob pogovorih o evtanaziji, ki jih je v našem prostoru vedno več, se odpirajo tudi vprašanja trpljenja, smisla življenja, umiranja in smrti. O vsem tem in o katoliškem pogledu na legalizacijo evtanazije s patrom doktorjem Tadejem Strehovcem.
VEČ ...|29. 1. 2019
Evtanazija - pogovor z dr. Tadejem Strehovcem
Ob pogovorih o evtanaziji, ki jih je v našem prostoru vedno več, se odpirajo tudi vprašanja trpljenja, smisla življenja, umiranja in smrti. O vsem tem in o katoliškem pogledu na legalizacijo evtanazije s patrom doktorjem Tadejem Strehovcem.

Marjan Bunič

pogovorevtanazijadružbaodnosiduhovnostsmrt

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|24. 1. 2019
188. oddaja

Oddaja z zimzeleno glasbo je prinesla pesmi: My friend the wind in Auf wiedersehn Demisa Roussosa (jutri bo minilo 4 leta od njegove smrti), Ljubezen moja, srečno pot - Tatjana Gros (v soboto bodo minila 3 leta od smrti), Song Song Blue - Neil Diamond (ki prav danes praznuje 78. rojstni dan), Serenata Messicana (Stella DArgento) - Claudio Villa, Ich Denk An Dich - Roy Black (jutri bo minilo 75 let od rojstva žal že pokojnega nemškega pevca), Tri su puta zvonile gitare - Lidija Percan, Fernando – Abba, Dekle iz Zlate ladjice – Pepel in kri, CÉtait Bien La Dernière Chose - Nana Mouskouri, Brez tebe – Nino Robić ...

188. oddaja

Oddaja z zimzeleno glasbo je prinesla pesmi: My friend the wind in Auf wiedersehn Demisa Roussosa (jutri bo minilo 4 leta od njegove smrti), Ljubezen moja, srečno pot - Tatjana Gros (v soboto bodo minila 3 leta od smrti), Song Song Blue - Neil Diamond (ki prav danes praznuje 78. rojstni dan), Serenata Messicana (Stella DArgento) - Claudio Villa, Ich Denk An Dich - Roy Black (jutri bo minilo 75 let od rojstva žal že pokojnega nemškega pevca), Tri su puta zvonile gitare - Lidija Percan, Fernando – Abba, Dekle iz Zlate ladjice – Pepel in kri, CÉtait Bien La Dernière Chose - Nana Mouskouri, Brez tebe – Nino Robić ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

188. oddaja
Oddaja z zimzeleno glasbo je prinesla pesmi: My friend the wind in Auf wiedersehn Demisa Roussosa (jutri bo minilo 4 leta od njegove smrti), Ljubezen moja, srečno pot - Tatjana Gros (v soboto bodo minila 3 leta od smrti), Song Song Blue - Neil Diamond (ki prav danes praznuje 78. rojstni dan), Serenata Messicana (Stella DArgento) - Claudio Villa, Ich Denk An Dich - Roy Black (jutri bo minilo 75 let od rojstva žal že pokojnega nemškega pevca), Tri su puta zvonile gitare - Lidija Percan, Fernando – Abba, Dekle iz Zlate ladjice – Pepel in kri, CÉtait Bien La Dernière Chose - Nana Mouskouri, Brez tebe – Nino Robić ...
VEČ ...|24. 1. 2019
188. oddaja
Oddaja z zimzeleno glasbo je prinesla pesmi: My friend the wind in Auf wiedersehn Demisa Roussosa (jutri bo minilo 4 leta od njegove smrti), Ljubezen moja, srečno pot - Tatjana Gros (v soboto bodo minila 3 leta od smrti), Song Song Blue - Neil Diamond (ki prav danes praznuje 78. rojstni dan), Serenata Messicana (Stella DArgento) - Claudio Villa, Ich Denk An Dich - Roy Black (jutri bo minilo 75 let od rojstva žal že pokojnega nemškega pevca), Tri su puta zvonile gitare - Lidija Percan, Fernando – Abba, Dekle iz Zlate ladjice – Pepel in kri, CÉtait Bien La Dernière Chose - Nana Mouskouri, Brez tebe – Nino Robić ...

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 1. 2019
Razstava o Mariji Brenčič Jelen - Dr. Peter Krečič predavanje o Plečniku - Blaznikov večer v Škofji Loki

V galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki so sinoči odprli biografsko razstavo o življenju in ustvarjanju pesnice in pisateljice Marije Brenčič Jelen (1919–2000).Prav danes bi arhitekt Jože Plečnik praznoval 147. rojstni dan. Ob tem bo Plečnikov poznavalec in raziskovalec dr. Peter Krečič v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ob 19.h predstavil biografijo o Jožetu Plečniku z naslovom Plečnik. Živeti za popolnost.Muzejsko društvo Škofja Loka ob 30. obletnici smrti velikega Ločana dr. Tineta Debeljaka vabi na Blaznikov večer, ki bo v sredo, danes ob 19.00 uri, v Miheličevi galeriji v Kašči na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Pripravlja ga mag Aleksander Igličar.

Razstava o Mariji Brenčič Jelen - Dr. Peter Krečič predavanje o Plečniku - Blaznikov večer v Škofji Loki

V galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki so sinoči odprli biografsko razstavo o življenju in ustvarjanju pesnice in pisateljice Marije Brenčič Jelen (1919–2000).Prav danes bi arhitekt Jože Plečnik praznoval 147. rojstni dan. Ob tem bo Plečnikov poznavalec in raziskovalec dr. Peter Krečič v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ob 19.h predstavil biografijo o Jožetu Plečniku z naslovom Plečnik. Živeti za popolnost.Muzejsko društvo Škofja Loka ob 30. obletnici smrti velikega Ločana dr. Tineta Debeljaka vabi na Blaznikov večer, ki bo v sredo, danes ob 19.00 uri, v Miheličevi galeriji v Kašči na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Pripravlja ga mag Aleksander Igličar.

Peter KrečičMarija Brenčič JelenAleksander IgliračBlaznikov večerkultura

Kulturni utrinki

Razstava o Mariji Brenčič Jelen - Dr. Peter Krečič predavanje o Plečniku - Blaznikov večer v Škofji Loki
V galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki so sinoči odprli biografsko razstavo o življenju in ustvarjanju pesnice in pisateljice Marije Brenčič Jelen (1919–2000).Prav danes bi arhitekt Jože Plečnik praznoval 147. rojstni dan. Ob tem bo Plečnikov poznavalec in raziskovalec dr. Peter Krečič v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ob 19.h predstavil biografijo o Jožetu Plečniku z naslovom Plečnik. Živeti za popolnost.Muzejsko društvo Škofja Loka ob 30. obletnici smrti velikega Ločana dr. Tineta Debeljaka vabi na Blaznikov večer, ki bo v sredo, danes ob 19.00 uri, v Miheličevi galeriji v Kašči na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Pripravlja ga mag Aleksander Igličar.
VEČ ...|23. 1. 2019
Razstava o Mariji Brenčič Jelen - Dr. Peter Krečič predavanje o Plečniku - Blaznikov večer v Škofji Loki
V galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki so sinoči odprli biografsko razstavo o življenju in ustvarjanju pesnice in pisateljice Marije Brenčič Jelen (1919–2000).Prav danes bi arhitekt Jože Plečnik praznoval 147. rojstni dan. Ob tem bo Plečnikov poznavalec in raziskovalec dr. Peter Krečič v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ob 19.h predstavil biografijo o Jožetu Plečniku z naslovom Plečnik. Živeti za popolnost.Muzejsko društvo Škofja Loka ob 30. obletnici smrti velikega Ločana dr. Tineta Debeljaka vabi na Blaznikov večer, ki bo v sredo, danes ob 19.00 uri, v Miheličevi galeriji v Kašči na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Pripravlja ga mag Aleksander Igličar.

Jože Bartolj

Peter KrečičMarija Brenčič JelenAleksander IgliračBlaznikov večerkultura

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|21. 8. 2019
Prof. Marta Zabret in prof. Anton Meden: vloga staršev, šolski stres, računalniške igrice.

Pogovor o smo tokrat namenili začetku šolskega leta. Če imate osnovnošolca ali šolarja najstnika, otroka ali vnuka, prisluhnite profesorjema Marti Zabret in doktorju Antonu Medenu. Spregovorila sta o pomenu strukture v dnevu, o tem, kaj storiti s telefonom in računalnikom, o skrbi za otroke, če sta starša ločena, vlogi starih staršev, stresu, izsledkih raziskav med slovenskim šolarji, matematiki in postopnem prenosu odgovornosti zase na otroka.

Prof. Marta Zabret in prof. Anton Meden: vloga staršev, šolski stres, računalniške igrice.

Pogovor o smo tokrat namenili začetku šolskega leta. Če imate osnovnošolca ali šolarja najstnika, otroka ali vnuka, prisluhnite profesorjema Marti Zabret in doktorju Antonu Medenu. Spregovorila sta o pomenu strukture v dnevu, o tem, kaj storiti s telefonom in računalnikom, o skrbi za otroke, če sta starša ločena, vlogi starih staršev, stresu, izsledkih raziskav med slovenskim šolarji, matematiki in postopnem prenosu odgovornosti zase na otroka.

Silvestra Sadar

družbaizobraževanjemladisvetovanjevzgoja

Kmetijska oddaja

VEČ ...|25. 8. 2019
Na obisku na kmetiji Šteharnik na Tolstem vrhu nad Ravnami na Koroškem

V bližini kmetije se nahaja tudi eden od naših oddajnikov. Spoznali smo njen utrip, izzive, ki se postavljajo pred mladega gospodarja Marka in mlada kmetica Marjeta Šteharnik, pa bo spregovorila o poslanstvu, ki ga je v letu 2018 opravljala.

Na obisku na kmetiji Šteharnik na Tolstem vrhu nad Ravnami na Koroškem

V bližini kmetije se nahaja tudi eden od naših oddajnikov. Spoznali smo njen utrip, izzive, ki se postavljajo pred mladega gospodarja Marka in mlada kmetica Marjeta Šteharnik, pa bo spregovorila o poslanstvu, ki ga je v letu 2018 opravljala.

Robert Božič

kmetijstvo

Doživetja narave

VEČ ...|23. 8. 2019
Doživetja narave

Doživetja narave

Blaž Lesnik

Naš pogled

VEČ ...|20. 8. 2019
Je turizem v Ljubljani ušel z vrvice?

Avtor v komnetarju razmišlja o negativnih vplivih množičnega turizma v Ljubljani. Tega vidi kot spodbujevalnik rasti cen in padca kakovosti gostinskih storitev v centru prestolnice. Hkrati pa opozarja na negativne vplive turizma na nepremičninski trg.

Je turizem v Ljubljani ušel z vrvice?

Avtor v komnetarju razmišlja o negativnih vplivih množičnega turizma v Ljubljani. Tega vidi kot spodbujevalnik rasti cen in padca kakovosti gostinskih storitev v centru prestolnice. Hkrati pa opozarja na negativne vplive turizma na nepremičninski trg.

Andrej Šinko

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 8. 2019
FS Kres in VS Plamen

Folklorna skupina Kres iz Clevelanda je praznovala 65. obletnico, Vokalna skupina Plamen iz Toronta prihaja v Slovenijo, v Porabju so potekali letošnji Višarski dnevi mladih, v Tinjah govorili o ravnovesju v Evropi.

FS Kres in VS Plamen

Folklorna skupina Kres iz Clevelanda je praznovala 65. obletnico, Vokalna skupina Plamen iz Toronta prihaja v Slovenijo, v Porabju so potekali letošnji Višarski dnevi mladih, v Tinjah govorili o ravnovesju v Evropi.

Matjaž Merljak

inforojaki

O klasiki drugače

VEČ ...|25. 8. 2019
Druga iz niza oddaj z Marijinimi pesmimi in Večernice v čast Materi Božji, Claudija Monteverdija.

V drugi iz niza oddaj z Marijinimi pesmimi smo slišali razlago treh ljudskih pesmi (Češčena, Milostna si ti, Češčena bodi, o Kraljica, Danes odprto je sveto nebo), v nadaljevanju pa še Večernice v čast Materi Božji, Claudia Monteverdia.

Druga iz niza oddaj z Marijinimi pesmimi in Večernice v čast Materi Božji, Claudija Monteverdija.

V drugi iz niza oddaj z Marijinimi pesmimi smo slišali razlago treh ljudskih pesmi (Češčena, Milostna si ti, Češčena bodi, o Kraljica, Danes odprto je sveto nebo), v nadaljevanju pa še Večernice v čast Materi Božji, Claudia Monteverdia.

Tadej Sadar, dr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Moja zgodba

VEČ ...|25. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Drago Jančar, Alenka Puhar

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Dragu Jančarju (prebrala Andreja Valeč Zver) in Alenki Puhar.

Temna stran mesec II 20 let kasneje - Drago Jančar, Alenka Puhar

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Dragu Jančarju (prebrala Andreja Valeč Zver) in Alenki Puhar.

Jože Bartolj

Drago JančarAlenka Puhar

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|25. 8. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|25. 8. 2019
Migracije in projekt MIND

MIND je 3-letni projekt, sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za zunanje zadeve RS, prek katerega si partnerske organizacije Karitas prizadevajo za povečanje ozaveščenosti javnosti o razvojni problematiki ter spodbujale globalno učenje znotraj Evropske Unije. O migracijah in omenjenem projektu se ej Jure Sešek v Burundiju pogovarjal s predstavnico Slovenske Karitas Jano Lampe.

Migracije in projekt MIND

MIND je 3-letni projekt, sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za zunanje zadeve RS, prek katerega si partnerske organizacije Karitas prizadevajo za povečanje ozaveščenosti javnosti o razvojni problematiki ter spodbujale globalno učenje znotraj Evropske Unije. O migracijah in omenjenem projektu se ej Jure Sešek v Burundiju pogovarjal s predstavnico Slovenske Karitas Jano Lampe.

Jure Sešek

Burundi 2019družbamisijonimigracijeAfrika

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|25. 8. 2019
Predstavitev Socialnega tedna

V oddaji z begunsko, migracijsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce (JRS) Slovenije, smo tokrat gostili direktorja Socialne akademije Mateja Cepina, ki je predstavil septembrski, že 11. Socialni teden v Slovenije, pri katerem sodeluje tudi JRS z direktorjem p. Robinom Schweigerjem.

Predstavitev Socialnega tedna

V oddaji z begunsko, migracijsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce (JRS) Slovenije, smo tokrat gostili direktorja Socialne akademije Mateja Cepina, ki je predstavil septembrski, že 11. Socialni teden v Slovenije, pri katerem sodeluje tudi JRS z direktorjem p. Robinom Schweigerjem.

JRS

infobeguncijrs