Pred današnjo obletnico smrti pesnika Otona Župančiča je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič.

Evtanazija in samomor z medicinsko pomočjo sta poraz za vse, je na tviterju zapisal papež Frančišek. Odgovor, h kateremu smo poklicani, je po njegovih besedah v tem, da ne zapustimo trpečega, zanj skrbimo in ga ljubimo, da bi znova našel upanje. S tem se je sveti oče odzval na smrt sedemnajstletne Noe iz Nizozemske, ki je zaradi travmatičnih izkušenj zaprosila za evtanazijo.

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ura brez kazalcev - Nino Robić (v ponedeljek je bila 88. obletnica njegovega rojstva); Abide with me - Mahalia Jackson; Glory, Glory, Halleluja - Mireille Mathieu, Kras moj dom – Elda Viler; Somewhere My Love - Connie Francis; Amore per la vita – Orietta Berti; Ljubezen moja, srečo pot (Buon viaggio amore) – Tatjana Gros; She - Charles Aznavour (rodil pa se je 22. maja pred 95-imi leti), Une Larme Aux Nuages – Adamo; Pogled v smaragdno oko – Jelka Cvetežar; Reci ljubavi – Ivica Šerfezi (v torek je minilo 15 let od njegove smrti); Remember you’re mine – Pat Boone ...

Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

V oddaji Moja zgodba smo predstavili dolgoletno iskanje resnice o smrti partizana Pavla Žaklja. Njegov sin Niko je bil vrsto let prepričan, da je oče v partizanih padel, izkazalo pa se je, da je bil žrtev čistk znotraj partizanskega gibanja. Ko je sin končno pridobil dokumente o očetovi smrti, je namesto opravičila doživel pritiske Borčevske organizacije.

Komentar je pripravila direktorica Zavoda ŽIV!M, kjer vodi skupine za starše po spontanem splavu ali smrti otroka in pa vikende za nosečnice.

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Rojaki iz Buenos Airesa so se na letošnjem romanju k Materi Božji v Lujan spomnili 60. obletnice smrti škofa Greogrija Rožmana, nam je povedala Andrejka Selan Vombergar. V državnem zboru govorili o repatriaciji Slovencev iz Venezuele. Pri Gospe Sveti bodo slovenske šmarnice, več o programu v pogovoru s podpredsednico Katoliške akcije Marijo Gruškovnjak.

Tokrat ste lahko prisluhnili avtorju monografskega dela o Ivanu Cankarju z naslovom Portret genija, ddr. Igorju Grdini. Knjiga je izšla lani ob 100 letnici smrti kneza slovenske besede pri založbi Beletrina. Avtor je med drugim spregovoril o Cankarjevem odnosu do družine, krščanstva in socialni misli, ki preveva njegovo delo.

Rojaki iz Buenos Airesa so preteklo nedeljo, 12. maja 2019, tradicionalno poromali k Materi Božji v Lujan. Molitev, prošnje, petje, pa tudi srečanja družin in prijateljev. Vse to zaznamuje to romanje, ki poteka od leta 1934. Letos je bilo še posebej jubiljeno, saj so se spomnili 60. obletnice smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. V Buenos Aires smo poklicali Andrejko Selan Vombergar.

V nedeljo bodo slovenski osnovnošolci v izolskem Art Kinu Odeon med tremi nominiranci izglasovali svojega prejemnika evropske nagrade mladega filmskega občinstva Evropske filmske akademije. Filmski teden Evrope bo med 4. majem in 13. junijem po Sloveniji ponudil brezplačne projekcije sodobnih evropskih filmov. Mineva 500 let od smrti renesančnega genija Leonarda da Vincija.

V prvem delu oddaje smo poslušali tri velikonočne pesmi (Danica svetila, Klic veselja, Jezus naš je vstal od smrti), v nadaljevanju pa drugi del maše Christi resurgentis, Franza Bibra in nekaj njegovih sakralnih sonat.

Velika noč ni nujno praznik veselja, je pa praznik povezanosti s Kristusom. Pogosto se zgodi, da nam je bližji Križani kot Vstali. Razlike ni! A dokler nas obkrožajo sovraštvo, zlo, laž, strah, brezbrižnost in še marsikaj, je v ospredju križ. Ta pa je postal z Jezusove smrtjo znamenje odrešenja.

V katehezi za bolnike smo med drugim govorili tudi o tem, kako Gospodovo trpljenje, smrt in vstajenje poživljajo našo vero, utrjujejo upanje in vžigajo ljubezen. Z Vstalim si želimo močnih vstajenjskih doživetij, h katerim je stremela tudi tokratna kateheza. Gostili smo Mira Šlibarja.

Z nami so bili: salezijanski duhovnik Mirko Simončič, babica v ljubljanski porodnišnici Nada Hribar ter prostovoljki Katja Gabršek in Tea Žnidar. Pogovarjali smo se o družbi, ki se vedno bolj stara, hkrati pa se zdi, da na to ni pripravljena. Ali še drži resnica: če bomo dobro ravnali s starejšimi, bodo tako ravnali tudi z nami?

Uprizoritev zgodbe o Kristusovem trpljenju, smrti in vstajenju bo letos temeljila na geslu »Daritev za grehe sveta«. Pri pasijonu sodeluje več kot 150 faranov različnih župnij in generacij s širšega ribniško-kočevskega območja. Pri predstavi sodelujeta tudi številčni zbor in spremljevalna skupina.

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo slišali: Prišla je pomlad (Beti Jurkovič, 3. nagrada občinstva Opatija 1959), LUomo DOro (Caterina Caselli), Que sera, sera in Sentimental Journey (Doris Day je včeraj praznovala 97. rojstni dan), Sončno jutro (Elda Viler), Mr Sandman (Emmylou Harris), Freiheit in meiner Sprache (Milva), Dežniki (Matija Cerar), Ne Me Quitte Pas (v ponedeljek bi 90. rojstni dan praznoval belgijsko-francoski pevec Jacques Brel), Somethings Gotten Hold Of My Heart (Marc Almond in Gene Pitney, jutri bo minilo 13 let od smrti), He Aint Heavy, Hes My Brother (Hollies, jutri bi 77. rojstni dan praznoval pevec te skupine Alan Clarke), Koliko dugo (Matt Collins in Crveni Koralji), Pojdiva (Jelka Cvetežar), Africa (Toto z albuma Toto IV)

Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.

Predavanje vodje Ljubhospica Tatjane Fink v sklopu misijona v Župniji Ljubljana – Šentvid o delu v Ljubhospic, umiranju in evtanaziji.

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo slišali: Enakonočje – Pepel in kri, Una lacrima sul viso - Bobby Solo (18. marca je praznoval 74. rojstni dan), Ljubim te – Tatjana Gors (danes je 71. obletnica rojstva), Silvermoon – Peter Kraus (18. marca pred 80-imi leti se je rodil), Dolina zelenega zlata – Janko Ropret (danes praznuje 68. rojstni dan), When I fall in love – Nat King Cole (17. marca je bila 100. obletnica rojstva), Fais-la Rire - Herve Vilard, Maybellene - Chuck Berry (18. marca sta minili dve leti od smrti), spomnili smo se tudi našega dragega Alberta Pucerja (včeraj so bila štiri leta od odhoda v večnost).

Z dirigentom MePZ Emil Komel iz Gorice Davidom Bandljem smo predstavili koncert z naslovom Oikoumene, ki bo v soboto 16. marca ob 19.30 v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani. To bo meditativni koncert, ki želi predstaviti zgodovino odrešenja skozi zborovsko glasbo treh velikih krščanskih religij katoliške, pravoslavne in protestantske. Mladi pevci se bodo skozi glasbo različnih stilnih obdobij dotaknili nekaterih ključnih trenutkov Kristusovega življenja od rojstva, trpljenja in smrti do vstajenja.

Spominjamo se 11. obletnice smrti ustanoviteljice Gibanja fokolarov Chiare Lubich, za katero že teče postopek beatifikacije. V enem od intervjujev je sporočila, kaj je bistvo karizme edinosti in kaj gibanju zapušča v dediščino.

Pravica do življenja in pravica do smrti. Prva je definirana v raznih dokumentih in konvencijah o človekovih pravicah in je globalno sprejeta norma, ki naj bi jo spoštovali vsi. Posamezniki in države. Druga pa se dotika pravice, da svoje življenje končamo, če se nam tako zdi primerno. Seveda imam pri drugi v mislih evtanazijo, milostno smrt in asistiran samomor, katere promotorji so v zadnjem času aktivni tudi v slovenskih medijih. Gre za problematiko, ki se dotika temeljnih moralnih in vrednostnih pojmov, kot sta življenje in njegova vrednost ter možnosti, da posameznik v polnosti odloča, kdaj in kako bi rad to življenje končal.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

Marko Juhant, specialni pedagog je v tokratni oddaji spregovoril o aktualni pobudi za spremembo šolskega sistema, kjer vidi številne prenagljene ideje ter pobude nestrokovnih podlag, govoril je tudi o osvetlitvi vloge žensk in moškega v družini, o pretirani želji po zaščiti otrok in mladostnikov, ki doseže več odpora in odklonov kot koristi. Pri vodenju in vzgajanju so pomembni predvsem načelni stebri, ki se jih vsi držimo, ter zgrajeno zaupanje v svoje otroke. Prezrli nismo niti obletnice smrti Bogdana Žorža, ki je bila 6. marca.

Smrt je naša realnost, ne pa, hvala Bogu, tudi naša prihodnost. Zato pustimo da pride ob času, ki nam ga ne bodo določili drugi, kot je to pri evtanaziji, ampak telo samo.

Zimzeleni četrtkov večer smo začeli s pesmijo Vsi ljudje hitijo Nece Falk, sledile so: 4/3/1943 - Lucio Dalla ‎(4. marec 1943 – 1. marec 2012), Up Where We Belong - Jennifer Warnes (rd 3. marec 1947) & Joe Cocker, Spomin – Bele vrane (umrl je član zasedbe Djuro Penzeš); Stop the world – Patsy Cline (umrla 5. marca pred 56-imi), Naša je ljubav ostala na valu leti - Tomislav Ivčić (umrl 4. marca 1993), Words – Bee Gees (Andy Gibb se je rodil 5. marca 1958, umrl pa 10. marca 1988); Vračam se - Edvin Fliser, Modri spev - Irena Kohont; You’re my best friend – Queen; La Vie En Rose - Mireille Mathieu; The Sounds Of Silence - Simon & Garfunkel; Schau Dich Nicht Um - Ivo Robić (9. marca bo minilo 19 let od smrti)

V duhu prihajajočega postnega časa smo predstavili akcijo Svetopisemske družbe. Spomnili pa smo se tudi škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča, ki je pred 70. leti odšel h Gospodu. V drugem delu oddaje smo prisluhnili izjavi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa o zlorabah mladoletnih v cerkvi, pa o priznanju, ki ga je dobil Muzej jaslic Brezje ter o brezplačnem tečaju nege in oskrbe bolnikov, ki ga organizira Škofijska Karitas Celje.

Maševal je nadškof Alojzij Cvikl. Pel pa stolni zbor. Maša v čast Ivanu Jožefu Tomažiču, slovenskemu rimskokatoliškemu duhovniku, škofu in teologu ob 70. obletnici smrti.

Jožko Kragelj, duhovnik, ki je bil tik pred praznikom sv. Petra in Pavla 1949 obsojen na smrt z ustrelitvijo, nam je razkril strahote povojnih udbovskih zaporov, skozi katere je šlo več kot 300 duhovnikov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva smo osvežili spomin na njegovo duhovniško, pisateljsko, prevajalsko in pričevalsko delo.

Tokrat smo slišali: Ljubezen je najlepši dar – Irena Kohont, Melodie d’amour – The Ames brothers, Što me čini sretnom - Josipa Lisac (danes praznuje 69. rojstni dan, pesem je s festivala Opatija 68), Hier Ist Ein Mensch - Peter Alexander (v torek je minilo osem let od smrti, Lotta lovin’ - Gene Vincert (rodil se je 11. februarja 1935), Greatest Love of All - Whitney Houston (v ponedeljek je minilo sedem let od smrti), Put a little love in your heart – Dolly Parton, Stop in the name of love – Diana Ross & The Supremes, Pazza idea – Patty Pravo in pesmi z letošnjega sanremskega festivala, Prisluhni mi leta - Darje Švajger (Evrovzija 1995), I Cant Stop Loving You - Ray Charles (pesem je bila posneta 15. februarja 1962), Ich liebe dich – Mario Lanza; Hymne a l’amour – Edith Piaf

»Veliko več pozornosti bi morali nameniti temu, kar počnemo, ker nam grozi smrtna nevarnost, ki smo jo sami povzročili in je ne moremo več nadzorovati, ker nam je zrasla čez glavo.

V Globinah smo spregovorili o temi, ki zahteva veliko rahločutnosti in dostojanstva do vsakega človeka. Ali je smrt res lahko pravica? Ali lahko upravičeno končamo življenje sočloveka, če je ta neozdravljivo bolan ali trpi neizmerne bolečine? Z nami sta bila Miro Šlibar in p. Toni Brinjovc.

V razstavišču Jakčevega doma v Novem mestu je na ogled razstava Podoba in moč krajine, s katero obeležujejo 120-letnico rojstva slikarja in grafika Božidarja Jakca ter hkrati 30-letnico njegove smrti.Literarni junak Kekec šteje že dobrih sto let. Ob tem so v Kranjski Gori jubilej proslavili z domoznanskim večerom Kekec je star 100 let.Na ponaredke v umetnosti želi opozoriti razstava Muzeja policije iz Zagreba z naslovom Lepota lažnega sijaja, ki gostuje na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Na razstavi so predstavljeni ponaredki umetniških del tako priznanih hrvaških kot tujih umetnikov.

Prejšnjč smo v radijskem romanu spoznali nenavadnega učitelja, ki sovraži svoje delo in sanja o dobitku na loteriji, da pobegne iz svojega pustega življenja. Ob smrti vaškega župnika pa se zave, da je lahko tudi njegova udobna učiteljska služba ogrožena.

Večer zimzelene glasbe je prinesel pesmi: Mala serenada – Stane Mancini, Catari, Catari - Tino Rossi, Since I don’t have you - The Skyliners, Cesta bela – Jelka Cvetežar (Opatija 1959), Donna – Ritchie Valens (3. februarja je bila 60. obletnica nesrečne smrti), Sjaj izgubljene ljubavi – Kameleloni (3. februarja je bilo šest let od smrti Danila Kocjančiča) Veter z juga – Tinkara Kovač, Ill Never Fall In Love Again - Bobbie Gentry, Memories Of Heidelberg - Peggy March, Ave Maria, Mater Misericordiale – Il Volo, Un jour, un enfant – Frida Boccara (zmagovalka Evrosonga 1969), Zlato moje – Džo Maračić Maki.

Prešernov dan ali slovenski kulturni praznik leta 2019 si bomo verjetno bolj kot po Prešernovih nagrajencih zapomnili po vzporednih kulturniških škandalih, ki pretresajo našo javnost. Skrhani odnosi in tragična smrt na ministrstvu za kulturo, posledična menjava ministra in sekretarjev ter afera s plagiatom Borisa Kobala, so podobo kulture v javnosti spravili čisto na dno. A vendar, kaj ima kultura opraviti z nečastnimi dejanji ljudi, ki se z njo ukvarjajo? Ali še bolje, ki z njo služijo? Verjetno ne prav dosti.

V Plečnikovi hiši je na ogled razstava Plečnikov NUK. Osvetljuje okoliščine nastanka nacionalne knjižnice in dolgoletna prizadevanja za njeno gradnjo ter predstavila prva leta njenega obstoja, ki so bila v znamenju vojne in tragične nesreče - strmoglavljenja nemškega letala na Veliko čitalnico in njeno popolno uničenje.Slovenska matica, druga najstarejša kulturna ustanova v Sloveniji obeležuje 155. obletnico. Osrednji dogodek se odvija danes 4. februarja v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu v Ljubljani.Ob 100 letnici rojstva slovenske pisateljice Mimi Malenšek in 170 letnici smrti Pesnika Prešerna, bo ob kulturnem prazniku pri KD Tabor Podbrezje izšla monografija Mimi Malenšek - V VROČEM SONCU VONJ PELINA avtorice Alenke Puhar. Prireditev s predstavitvijo bo v sredo, 6. februarja ob 18h v Kulturnem domu v Podbrezjah.

V Utripu Cerkve v Sloveniji smo predstavili prenovo katoliškega tednika Družina in spomnili na 80. obletnico smrti božjega služabnika škofa Janeza Gnidovca, nekaj minut pa smo namenili tudi aktualnemu dogajanju na področju ohranjanja sakralne dediščine v Mošnjah pri Radovljici.

Predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik je ob smrti Justina Stanovnika za naš radio ocenil njegov prispevek k slovenski zgodovini. Kot poudarja Sušnik, je treba v Stanovniku prepoznati pričevalca, izjemnega premišljevalca in človeka globine.

3. februarja obhajamo 80 let smrti Božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca. Od leta 2010 je njegov grob pod stranskim oltarjem cerkve na Taboru. Več o postopku za beatifikacijo in o svetniškem liku škofa Gnidovca nam je povedal lazarist Anton Lavrič.

V oddaji z zimzeleno glasbo smo se spomnili afroameriške gospel pevke Mahalie Jackson, kraljice gospela (v nedeljo je bila 47. obletnica smrti), ameriškega pevca in igralca italijanskega rodu Maria Lanze (včeraj je bila 98. obletnica njegovega rojstva) in Iva Robića (v torek je bila 93. obletnica njegovega rojstva). Ploščo Morgen je prodal v več kot milijon primerkih, zato ga kličejo Mister Morgen.Jutri bo tretje obletnica smrti Dušana Velkarvrha in v oddaji smo predvajali pesmi: Ljubi, ljubi, ljubi - Eva Sršen, Mini maxi - Belevrane, Mlade oči - Ditka Haberl, Ljubljančanke -Janko Ropret, Ti si rekla sonce - Ivo Mojzer, Vsak je sam - Hazard, Dnevi sreče, dnevi žalosti - Elda Viler, Dekle iz Zlate ladjice - Pepel in kri ...

Ob pogovorih o evtanaziji, ki jih je v našem prostoru vedno več, se odpirajo tudi vprašanja trpljenja, smisla življenja, umiranja in smrti. O vsem tem in o katoliškem pogledu na legalizacijo evtanazije s patrom doktorjem Tadejem Strehovcem.

Oddaja z zimzeleno glasbo je prinesla pesmi: My friend the wind in Auf wiedersehn Demisa Roussosa (jutri bo minilo 4 leta od njegove smrti), Ljubezen moja, srečno pot - Tatjana Gros (v soboto bodo minila 3 leta od smrti), Song Song Blue - Neil Diamond (ki prav danes praznuje 78. rojstni dan), Serenata Messicana (Stella DArgento) - Claudio Villa, Ich Denk An Dich - Roy Black (jutri bo minilo 75 let od rojstva žal že pokojnega nemškega pevca), Tri su puta zvonile gitare - Lidija Percan, Fernando – Abba, Dekle iz Zlate ladjice – Pepel in kri, CÉtait Bien La Dernière Chose - Nana Mouskouri, Brez tebe – Nino Robić ...

V galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki so sinoči odprli biografsko razstavo o življenju in ustvarjanju pesnice in pisateljice Marije Brenčič Jelen (1919–2000).Prav danes bi arhitekt Jože Plečnik praznoval 147. rojstni dan. Ob tem bo Plečnikov poznavalec in raziskovalec dr. Peter Krečič v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ob 19.h predstavil biografijo o Jožetu Plečniku z naslovom Plečnik. Živeti za popolnost.Muzejsko društvo Škofja Loka ob 30. obletnici smrti velikega Ločana dr. Tineta Debeljaka vabi na Blaznikov večer, ki bo v sredo, danes ob 19.00 uri, v Miheličevi galeriji v Kašči na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Pripravlja ga mag Aleksander Igličar.

Dela Amosa Oza so prevedena v več kot štirideset jezikov,v slovenščini imamo njegove knjige: Črna skrinjica, Panter v kleti, Moj Mihael, Zgodba o ljubezni in temnini in tudi zadnji roman Juda.

V Baragovi galeriji v Trebnjem so ob 151. obletnici smrti slovenskega misijonarja med indijanskimi ljudstvi, škofa, etnologa, jezikoslovca in pisca več knjig Friderika Ireneja Barage odprli razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.Fotografinja Mankica Kranjec je v galeriji slovenske cerkve sv. Cirila v New Yorku odprla razstavo fotografskih utrinkov z Islandije z naslovom Veličastna simfonija Nordijskih bogov. Razstava bo na ogled do februarja, nato se bo preselila v prostore slovenskega veleposlaništva v Washingtonu.Župnija Ljubljana – Stožice vabi na literarni večer, ki bo v sredo, 23. januarja, po večerni sveti maši v župnijski dvorani. To bo pogovorni večer s predsednikom Društva prijateljev poti sv. Jakoba Metodijem Riglerjem ob knjigi Nikoli vama ne bo uspelo!.V četrtek, 24. januarja, ob 18. uri bodo v Kranju odprli razstavo, na kateri bodo predstavili donacijo likovnih del Jake Bonče, Klementine Golija in Cveta Zlateta, članov Likovnega društva Kranj, gimnaziji Franceta Prešerna na Zlatem polju.

Predstavili smo Valentina Vodnika ob 200. obletnici njegove smrti. Čeprav ga je v marsičem presegel Prešeren, je bil Vodnik v svojem času brez dvoma eden največjih Slovencev, ki je s svojo Ilirijo nakazal to, kar je nadaljevala Zedinjena Slovenija!

Zimzeleno glasbo smo vrteli tudi v tem četrtkovem večeru, med drugim: Chanson d’amour – Caterina Valente (v ponedeljek je praznovala 88. rojstni dan), Honey - Bobby Goldsboro (jutri bo dopolnil 78 let), Hrepenenje majhnega zaliva in Zadnji valček – Marjana Deržaj (jutri bo minilo 14 let od smrti), LArca Di Noé - Iva Zanicchi (jutri 79. rojstni dan), Ginny come lately - Brian Hyland, Dva prijatelja – Arsen Dedić in Rade Šerbedžija, Einsamer Abend Ohne Dich - Peter Alexander, Malokdaj se srečava - Beti Jurkovič ...

Kljub temu, da je tudi v Sloveniji, podobno kot v drugih evropskih državah, rak med najpogostejšimi vzroki smrti, se o njem ne pogovarjamo radi. Če se pojavijo težave, si zlasti moški pred njimi zatiskajo oči in ne poiščejo pomoči. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije z več kot 50 prostovoljci pomaga z izkušnjami, organizira samopomoč bolnikov z rakom, ozavešča. Podpredsednica društva Breda Brezovar Goljar in ambasador akcije Pravi moški sta spregovorila o svoji izkušnji soočanja z rakom in pomoči drugim.