Informativni prispevki

VEČ ...|2. 6. 2020
45 let stanke Slovenska skupnost

Zbirna stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. 24. maja leta 1975 je v Devinu potekal 1. deželni kongres. Poklicali smo predsednika Petra Močnika. Zakaj je bil devinski kongres pomemben in ga štejemo za mejnik v zgodovini samostojnega političnega nastopanja Slovencev v Italiji? Kako pomembno je to, da ima manjšina svojega svetnika v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine? Kako vključujejo mlade v svoje delovanje in kakšne strategije imajo na tem področju?

45 let stanke Slovenska skupnost

Zbirna stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. 24. maja leta 1975 je v Devinu potekal 1. deželni kongres. Poklicali smo predsednika Petra Močnika. Zakaj je bil devinski kongres pomemben in ga štejemo za mejnik v zgodovini samostojnega političnega nastopanja Slovencev v Italiji? Kako pomembno je to, da ima manjšina svojega svetnika v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine? Kako vključujejo mlade v svoje delovanje in kakšne strategije imajo na tem področju?

info

Informativni prispevki

45 let stanke Slovenska skupnost
Zbirna stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. 24. maja leta 1975 je v Devinu potekal 1. deželni kongres. Poklicali smo predsednika Petra Močnika. Zakaj je bil devinski kongres pomemben in ga štejemo za mejnik v zgodovini samostojnega političnega nastopanja Slovencev v Italiji? Kako pomembno je to, da ima manjšina svojega svetnika v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine? Kako vključujejo mlade v svoje delovanje in kakšne strategije imajo na tem področju?
VEČ ...|2. 6. 2020
45 let stanke Slovenska skupnost
Zbirna stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. 24. maja leta 1975 je v Devinu potekal 1. deželni kongres. Poklicali smo predsednika Petra Močnika. Zakaj je bil devinski kongres pomemben in ga štejemo za mejnik v zgodovini samostojnega političnega nastopanja Slovencev v Italiji? Kako pomembno je to, da ima manjšina svojega svetnika v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine? Kako vključujejo mlade v svoje delovanje in kakšne strategije imajo na tem področju?

Matjaž Merljak

info

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|31. 5. 2020
45 let Slovenske skupnosti, razmere v Venezueli

Stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. Pogovarjali smo se s predsednikom Petrom Močnikom. Slišali ste tudi sestro Andrejo Godnič, ki je predstavila razmere, v katerih so se znašli naši rojaki v Venezueli ter pove, kako je s pomočjo, ki jo pošiljata Slovenska karitas in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

45 let Slovenske skupnosti, razmere v Venezueli

Stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. Pogovarjali smo se s predsednikom Petrom Močnikom. Slišali ste tudi sestro Andrejo Godnič, ki je predstavila razmere, v katerih so se znašli naši rojaki v Venezueli ter pove, kako je s pomočjo, ki jo pošiljata Slovenska karitas in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

inforojakiitalijavenezuela

Slovencem po svetu in domovini

45 let Slovenske skupnosti, razmere v Venezueli
Stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. Pogovarjali smo se s predsednikom Petrom Močnikom. Slišali ste tudi sestro Andrejo Godnič, ki je predstavila razmere, v katerih so se znašli naši rojaki v Venezueli ter pove, kako je s pomočjo, ki jo pošiljata Slovenska karitas in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.
VEČ ...|31. 5. 2020
45 let Slovenske skupnosti, razmere v Venezueli
Stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. Pogovarjali smo se s predsednikom Petrom Močnikom. Slišali ste tudi sestro Andrejo Godnič, ki je predstavila razmere, v katerih so se znašli naši rojaki v Venezueli ter pove, kako je s pomočjo, ki jo pošiljata Slovenska karitas in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Matjaž Merljak

inforojakiitalijavenezuela

Rožni venec

VEČ ...|28. 5. 2020
Častitljivi del dne 28.5.

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Častitljivi del dne 28.5.

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Rožni venec

Častitljivi del dne 28.5.
Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.
VEČ ...|28. 5. 2020
Častitljivi del dne 28.5.
Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Radio Ognjišče

Via positiva

VEČ ...|28. 5. 2020
Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovor

Via positiva

Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.
Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.
VEČ ...|28. 5. 2020
Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.
Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovor

Rožni venec

VEČ ...|13. 5. 2020
Častitljivi del

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Častitljivi del

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del
Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.
VEČ ...|13. 5. 2020
Častitljivi del
Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Radio Ognjišče

duhovnost

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|11. 5. 2020
Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

Zbrali smo se k skupni molitvi, s katero smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Prenašali smo jo iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

Zbrali smo se k skupni molitvi, s katero smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Prenašali smo jo iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.

duhovnostmolitevkoronavirus

Prijatelji Radia Ognjišče

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom
Zbrali smo se k skupni molitvi, s katero smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Prenašali smo jo iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.
VEČ ...|11. 5. 2020
Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom
Zbrali smo se k skupni molitvi, s katero smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Prenašali smo jo iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.

Radio Ognjišče

duhovnostmolitevkoronavirus

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 5. 2020
Rojaki v Argentini in pandemija covid-19

Kako se je življenje v slovenski skupnosti v Argentini prilagodilo pandemiji covid-19, kako zdaj potekajo sobotne slovenske šole; utrinka iz slovenskih domov v Karapačaju in Ramos Mejiji (naši sogovorniki so bili šolski referent Zedinjene Slovenije Marcelo Brula, ena od urednic tednika Svobodna Slovenija Mariana Poznič in predsednik slovenskega doma v Karapačaju Franci Žnidar).

Rojaki v Argentini in pandemija covid-19

Kako se je življenje v slovenski skupnosti v Argentini prilagodilo pandemiji covid-19, kako zdaj potekajo sobotne slovenske šole; utrinka iz slovenskih domov v Karapačaju in Ramos Mejiji (naši sogovorniki so bili šolski referent Zedinjene Slovenije Marcelo Brula, ena od urednic tednika Svobodna Slovenija Mariana Poznič in predsednik slovenskega doma v Karapačaju Franci Žnidar).

inforojakiargentina

Slovencem po svetu in domovini

Rojaki v Argentini in pandemija covid-19
Kako se je življenje v slovenski skupnosti v Argentini prilagodilo pandemiji covid-19, kako zdaj potekajo sobotne slovenske šole; utrinka iz slovenskih domov v Karapačaju in Ramos Mejiji (naši sogovorniki so bili šolski referent Zedinjene Slovenije Marcelo Brula, ena od urednic tednika Svobodna Slovenija Mariana Poznič in predsednik slovenskega doma v Karapačaju Franci Žnidar).
VEČ ...|10. 5. 2020
Rojaki v Argentini in pandemija covid-19
Kako se je življenje v slovenski skupnosti v Argentini prilagodilo pandemiji covid-19, kako zdaj potekajo sobotne slovenske šole; utrinka iz slovenskih domov v Karapačaju in Ramos Mejiji (naši sogovorniki so bili šolski referent Zedinjene Slovenije Marcelo Brula, ena od urednic tednika Svobodna Slovenija Mariana Poznič in predsednik slovenskega doma v Karapačaju Franci Žnidar).

Matjaž Merljak

inforojakiargentina

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|4. 5. 2020
Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

V skupni molitvi, s smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Vsi molilci sporočajo: skupaj molimo in ostanimo doma!

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

V skupni molitvi, s smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Vsi molilci sporočajo: skupaj molimo in ostanimo doma!

duhovnost

Prijatelji Radia Ognjišče

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom
V skupni molitvi, s smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Vsi molilci sporočajo: skupaj molimo in ostanimo doma!
VEČ ...|4. 5. 2020
Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom
V skupni molitvi, s smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Vsi molilci sporočajo: skupaj molimo in ostanimo doma!

Radio Ognjišče

duhovnost

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|27. 4. 2020
Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik, ljubljanski nadškof, metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik, ljubljanski nadškof, metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.

duhovnostkoronavirusmolitev

Prijatelji Radia Ognjišče

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom
V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik, ljubljanski nadškof, metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.
VEČ ...|27. 4. 2020
Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom
V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik, ljubljanski nadškof, metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.

Radio Ognjišče

duhovnostkoronavirusmolitev

Rožni venec

VEČ ...|25. 4. 2020
Častitljivi del

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Častitljivi del

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del
Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.
VEČ ...|25. 4. 2020
Častitljivi del
Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Radio Ognjišče

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 4. 2020
Alojz Uran in rojaki

Pokojni msgr. Alojz Uran je bil med letoma 2000 in 2006 delegat Slovenske škofovske konference za Slovence po svetu, naprej kot ljubljanski pomožni škof, od leta 2004 pa kot ljubljanski nadškof metropolit. V tem času obiskoval slovenske skupnosti v sosednjih državah, pa tudi v Evropi in po svetu. Ob tem je pogosto obiskal naš studio in povedal svoje vtise po obiskih in srečanjih ali pa prišel z velikonočno oz. božično poslanico za rojake.

Alojz Uran in rojaki

Pokojni msgr. Alojz Uran je bil med letoma 2000 in 2006 delegat Slovenske škofovske konference za Slovence po svetu, naprej kot ljubljanski pomožni škof, od leta 2004 pa kot ljubljanski nadškof metropolit. V tem času obiskoval slovenske skupnosti v sosednjih državah, pa tudi v Evropi in po svetu. Ob tem je pogosto obiskal naš studio in povedal svoje vtise po obiskih in srečanjih ali pa prišel z velikonočno oz. božično poslanico za rojake.

inforojakiargentinakanadaavstralijazdaevropa

Slovencem po svetu in domovini

Alojz Uran in rojaki
Pokojni msgr. Alojz Uran je bil med letoma 2000 in 2006 delegat Slovenske škofovske konference za Slovence po svetu, naprej kot ljubljanski pomožni škof, od leta 2004 pa kot ljubljanski nadškof metropolit. V tem času obiskoval slovenske skupnosti v sosednjih državah, pa tudi v Evropi in po svetu. Ob tem je pogosto obiskal naš studio in povedal svoje vtise po obiskih in srečanjih ali pa prišel z velikonočno oz. božično poslanico za rojake.
VEČ ...|19. 4. 2020
Alojz Uran in rojaki
Pokojni msgr. Alojz Uran je bil med letoma 2000 in 2006 delegat Slovenske škofovske konference za Slovence po svetu, naprej kot ljubljanski pomožni škof, od leta 2004 pa kot ljubljanski nadškof metropolit. V tem času obiskoval slovenske skupnosti v sosednjih državah, pa tudi v Evropi in po svetu. Ob tem je pogosto obiskal naš studio in povedal svoje vtise po obiskih in srečanjih ali pa prišel z velikonočno oz. božično poslanico za rojake.

Matjaž Merljak

inforojakiargentinakanadaavstralijazdaevropa

Za življenje

VEČ ...|18. 4. 2020
Z zakonci Erzar o odnosih v času karantene

Z nami sta bila zakonca in priznana družinska terapevta dr. Tomaž in dr. Katarina Erzar. z njima smo se pogovarjali o vplivu trenutnih družbenih okoliščin na dinamiko odnosov v družinah in skupnostih. Odgovarjala sta tudi na vprašanja poslušalcev.

Z zakonci Erzar o odnosih v času karantene

Z nami sta bila zakonca in priznana družinska terapevta dr. Tomaž in dr. Katarina Erzar. z njima smo se pogovarjali o vplivu trenutnih družbenih okoliščin na dinamiko odnosov v družinah in skupnostih. Odgovarjala sta tudi na vprašanja poslušalcev.

odnosisvetovanje

Za življenje

Z zakonci Erzar o odnosih v času karantene
Z nami sta bila zakonca in priznana družinska terapevta dr. Tomaž in dr. Katarina Erzar. z njima smo se pogovarjali o vplivu trenutnih družbenih okoliščin na dinamiko odnosov v družinah in skupnostih. Odgovarjala sta tudi na vprašanja poslušalcev.
VEČ ...|18. 4. 2020
Z zakonci Erzar o odnosih v času karantene
Z nami sta bila zakonca in priznana družinska terapevta dr. Tomaž in dr. Katarina Erzar. z njima smo se pogovarjali o vplivu trenutnih družbenih okoliščin na dinamiko odnosov v družinah in skupnostih. Odgovarjala sta tudi na vprašanja poslušalcev.

Jure Sešek

odnosisvetovanje

Dogodki

VEČ ...|12. 4. 2020
Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

duhovnost

Dogodki

Tradicionalna protipotresna pobožnost
Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)
VEČ ...|12. 4. 2020
Tradicionalna protipotresna pobožnost
Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Radio Ognjišče

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 4. 2020
Nadškof Zore na tiskovni konferenci Vlade RS: letošnjo veliko noč praznujmo doma, kot družina in kot domača Cerkev

Nadškof Stansilav Zore je sodeloval na novinarski konferenci o aktualnem dogajanju v zvezi z novim koronavirusom. Poleg njega so nastopili še predstavniki drugih verskih skupnosti.

Nadškof Zore na tiskovni konferenci Vlade RS: letošnjo veliko noč praznujmo doma, kot družina in kot domača Cerkev

Nadškof Stansilav Zore je sodeloval na novinarski konferenci o aktualnem dogajanju v zvezi z novim koronavirusom. Poleg njega so nastopili še predstavniki drugih verskih skupnosti.

zorekoronaviruscerkevinfovlada

Informativni prispevki

Nadškof Zore na tiskovni konferenci Vlade RS: letošnjo veliko noč praznujmo doma, kot družina in kot domača Cerkev
Nadškof Stansilav Zore je sodeloval na novinarski konferenci o aktualnem dogajanju v zvezi z novim koronavirusom. Poleg njega so nastopili še predstavniki drugih verskih skupnosti.
VEČ ...|8. 4. 2020
Nadškof Zore na tiskovni konferenci Vlade RS: letošnjo veliko noč praznujmo doma, kot družina in kot domača Cerkev
Nadškof Stansilav Zore je sodeloval na novinarski konferenci o aktualnem dogajanju v zvezi z novim koronavirusom. Poleg njega so nastopili še predstavniki drugih verskih skupnosti.

Alen Salihović

zorekoronaviruscerkevinfovlada

Iz naših krajev

VEČ ...|4. 4. 2020
Ljubljana, Kranjska Gora, Sveta Trojica, Novo mesto

V oddaji smo poročali o poškodovani cerkvi v Sveti Trojici in kako se v tamkajšnji občini soočajo s posledicami epidemije. V Kranjski Gori smo preverili, kako je z izvajanjem dodatnih ukrepov za omejevanje gibanja. Predstavniki romske skupnosti so opozorili na nevarnost širjenja virusa v nezakonitih naseljih brez vode. Poročali pa smo tudi o tem, kako priznana krznarka Milena Eber Štimac izdeluje zaščitne maske, 500 jih je podarila naši največji bolnišnici.

Ljubljana, Kranjska Gora, Sveta Trojica, Novo mesto

V oddaji smo poročali o poškodovani cerkvi v Sveti Trojici in kako se v tamkajšnji občini soočajo s posledicami epidemije. V Kranjski Gori smo preverili, kako je z izvajanjem dodatnih ukrepov za omejevanje gibanja. Predstavniki romske skupnosti so opozorili na nevarnost širjenja virusa v nezakonitih naseljih brez vode. Poročali pa smo tudi o tem, kako priznana krznarka Milena Eber Štimac izdeluje zaščitne maske, 500 jih je podarila naši največji bolnišnici.

družbainfokoronaviruszdravstvo

Iz naših krajev

Ljubljana, Kranjska Gora, Sveta Trojica, Novo mesto
V oddaji smo poročali o poškodovani cerkvi v Sveti Trojici in kako se v tamkajšnji občini soočajo s posledicami epidemije. V Kranjski Gori smo preverili, kako je z izvajanjem dodatnih ukrepov za omejevanje gibanja. Predstavniki romske skupnosti so opozorili na nevarnost širjenja virusa v nezakonitih naseljih brez vode. Poročali pa smo tudi o tem, kako priznana krznarka Milena Eber Štimac izdeluje zaščitne maske, 500 jih je podarila naši največji bolnišnici.
VEČ ...|4. 4. 2020
Ljubljana, Kranjska Gora, Sveta Trojica, Novo mesto
V oddaji smo poročali o poškodovani cerkvi v Sveti Trojici in kako se v tamkajšnji občini soočajo s posledicami epidemije. V Kranjski Gori smo preverili, kako je z izvajanjem dodatnih ukrepov za omejevanje gibanja. Predstavniki romske skupnosti so opozorili na nevarnost širjenja virusa v nezakonitih naseljih brez vode. Poročali pa smo tudi o tem, kako priznana krznarka Milena Eber Štimac izdeluje zaščitne maske, 500 jih je podarila naši največji bolnišnici.

Andrej Šinko

družbainfokoronaviruszdravstvo

Radijski misijon 2020

VEČ ...|3. 4. 2020
6. misijonski nagovor - Peter Pučnik: Kako živim bližino s seboj, z bližnjimi in z Bogom?

Verjamem v to, da si je Bog za vsakega izmed nas želel prav to, da bi živeli na polno in to ne kot individualisti, ampak kot skupnost, kot občestvo, kot prijatelji, kot bratje in sestre, kot najboljša športna ekipa, ki ima popolnoma isti cilj, to je zmagati v igri - tekmi, ki jo igra. Živeti tako na polno, da bi zmagali v življenju, da bi življenje izpolnili do najboljše mere, pravi Peter Pučnik.

6. misijonski nagovor - Peter Pučnik: Kako živim bližino s seboj, z bližnjimi in z Bogom?

Verjamem v to, da si je Bog za vsakega izmed nas želel prav to, da bi živeli na polno in to ne kot individualisti, ampak kot skupnost, kot občestvo, kot prijatelji, kot bratje in sestre, kot najboljša športna ekipa, ki ima popolnoma isti cilj, to je zmagati v igri - tekmi, ki jo igra. Živeti tako na polno, da bi zmagali v življenju, da bi življenje izpolnili do najboljše mere, pravi Peter Pučnik.

Radijski misijon 2020duhovnost

Radijski misijon 2020

6. misijonski nagovor - Peter Pučnik: Kako živim bližino s seboj, z bližnjimi in z Bogom?
Verjamem v to, da si je Bog za vsakega izmed nas želel prav to, da bi živeli na polno in to ne kot individualisti, ampak kot skupnost, kot občestvo, kot prijatelji, kot bratje in sestre, kot najboljša športna ekipa, ki ima popolnoma isti cilj, to je zmagati v igri - tekmi, ki jo igra. Živeti tako na polno, da bi zmagali v življenju, da bi življenje izpolnili do najboljše mere, pravi Peter Pučnik.
VEČ ...|3. 4. 2020
6. misijonski nagovor - Peter Pučnik: Kako živim bližino s seboj, z bližnjimi in z Bogom?
Verjamem v to, da si je Bog za vsakega izmed nas želel prav to, da bi živeli na polno in to ne kot individualisti, ampak kot skupnost, kot občestvo, kot prijatelji, kot bratje in sestre, kot najboljša športna ekipa, ki ima popolnoma isti cilj, to je zmagati v igri - tekmi, ki jo igra. Živeti tako na polno, da bi zmagali v življenju, da bi življenje izpolnili do najboljše mere, pravi Peter Pučnik.

Mateja Subotičanec

Radijski misijon 2020duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|30. 3. 2020
Svetovalnica: Marija Krebelj

V Svetovalnici je bila z nami Marija Krebelj, sestra v Skupnosti Emanuel. O Ljubezni, pisano z veliko začetnico, je tekla beseda.

Svetovalnica: Marija Krebelj

V Svetovalnici je bila z nami Marija Krebelj, sestra v Skupnosti Emanuel. O Ljubezni, pisano z veliko začetnico, je tekla beseda.

duhovnost

Svetovalnica

Svetovalnica: Marija Krebelj
V Svetovalnici je bila z nami Marija Krebelj, sestra v Skupnosti Emanuel. O Ljubezni, pisano z veliko začetnico, je tekla beseda.
VEČ ...|30. 3. 2020
Svetovalnica: Marija Krebelj
V Svetovalnici je bila z nami Marija Krebelj, sestra v Skupnosti Emanuel. O Ljubezni, pisano z veliko začetnico, je tekla beseda.

Jure Sešek

duhovnost

Radijski misijon 2020

VEČ ...|30. 3. 2020
Misijonska svetovalnica: Marija Krebelj

V misijonski svetovalnici je bila z nami Marija Krebelj, sestra v Skupnosti Emanuel. O Ljubezni, pisano z veliko začetnico, je tekla beseda.

Misijonska svetovalnica: Marija Krebelj

V misijonski svetovalnici je bila z nami Marija Krebelj, sestra v Skupnosti Emanuel. O Ljubezni, pisano z veliko začetnico, je tekla beseda.

duhovnostRadijski misijon 2020misijon

Radijski misijon 2020

Misijonska svetovalnica: Marija Krebelj
V misijonski svetovalnici je bila z nami Marija Krebelj, sestra v Skupnosti Emanuel. O Ljubezni, pisano z veliko začetnico, je tekla beseda.
VEČ ...|30. 3. 2020
Misijonska svetovalnica: Marija Krebelj
V misijonski svetovalnici je bila z nami Marija Krebelj, sestra v Skupnosti Emanuel. O Ljubezni, pisano z veliko začetnico, je tekla beseda.

Jure Sešek

duhovnostRadijski misijon 2020misijon

Radijski misijon 2020

VEČ ...|29. 3. 2020
Pogovorni večer: Si upaš živeti

Z nami so bili frančiškan p. Pavle Jakop ter preko skypa Marko in Alenka Vatovec iz neokatehumenske skupnosti.

Pogovorni večer: Si upaš živeti

Z nami so bili frančiškan p. Pavle Jakop ter preko skypa Marko in Alenka Vatovec iz neokatehumenske skupnosti.

Radijski misijon 2020misijonduhovnost

Radijski misijon 2020

Pogovorni večer: Si upaš živeti
Z nami so bili frančiškan p. Pavle Jakop ter preko skypa Marko in Alenka Vatovec iz neokatehumenske skupnosti.
VEČ ...|29. 3. 2020
Pogovorni večer: Si upaš živeti
Z nami so bili frančiškan p. Pavle Jakop ter preko skypa Marko in Alenka Vatovec iz neokatehumenske skupnosti.

Matjaž Merljak

Radijski misijon 2020misijonduhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|22. 3. 2020
Naj bo kriza čas zavestne odločitve, da stopimo skupaj!

Kriza je vsekakor čas, da stopimo skupaj in vsak na svojem področju, brez fige v žepu in zavezani resnici in pravičnosti začnemo graditi skupnost, ki bo odporna na take krize. In poskrbimo, da bodo vsi, ki zdaj zaradi krize ostajajo brez dela in dohodka, lahko dostojno preživeli in našo skupnost organiziramo tako, da bo delo prav vsakega med nami, tudi po krizi pravično cenjeno in bo prinašalo zadovoljstvo ter omogočalo preživetje in napredek.

Naj bo kriza čas zavestne odločitve, da stopimo skupaj!

Kriza je vsekakor čas, da stopimo skupaj in vsak na svojem področju, brez fige v žepu in zavezani resnici in pravičnosti začnemo graditi skupnost, ki bo odporna na take krize. In poskrbimo, da bodo vsi, ki zdaj zaradi krize ostajajo brez dela in dohodka, lahko dostojno preživeli in našo skupnost organiziramo tako, da bo delo prav vsakega med nami, tudi po krizi pravično cenjeno in bo prinašalo zadovoljstvo ter omogočalo preživetje in napredek.

kmetijstvo

Kmetijska oddaja

Naj bo kriza čas zavestne odločitve, da stopimo skupaj!
Kriza je vsekakor čas, da stopimo skupaj in vsak na svojem področju, brez fige v žepu in zavezani resnici in pravičnosti začnemo graditi skupnost, ki bo odporna na take krize. In poskrbimo, da bodo vsi, ki zdaj zaradi krize ostajajo brez dela in dohodka, lahko dostojno preživeli in našo skupnost organiziramo tako, da bo delo prav vsakega med nami, tudi po krizi pravično cenjeno in bo prinašalo zadovoljstvo ter omogočalo preživetje in napredek.
VEČ ...|22. 3. 2020
Naj bo kriza čas zavestne odločitve, da stopimo skupaj!
Kriza je vsekakor čas, da stopimo skupaj in vsak na svojem področju, brez fige v žepu in zavezani resnici in pravičnosti začnemo graditi skupnost, ki bo odporna na take krize. In poskrbimo, da bodo vsi, ki zdaj zaradi krize ostajajo brez dela in dohodka, lahko dostojno preživeli in našo skupnost organiziramo tako, da bo delo prav vsakega med nami, tudi po krizi pravično cenjeno in bo prinašalo zadovoljstvo ter omogočalo preživetje in napredek.

Robert Božič

kmetijstvo

Komentar Družina

VEČ ...|5. 3. 2020
Peter Tomažič: Bližnjice

Ko prebiramo, kaj naj bi Slovencem največ pomenilo v življenju, zasledimo besede: skupnost, zdravje, varnost, družina …

Peter Tomažič: Bližnjice

Ko prebiramo, kaj naj bi Slovencem največ pomenilo v življenju, zasledimo besede: skupnost, zdravje, varnost, družina …

komentar

Komentar Družina

Peter Tomažič: Bližnjice
Ko prebiramo, kaj naj bi Slovencem največ pomenilo v življenju, zasledimo besede: skupnost, zdravje, varnost, družina …
VEČ ...|5. 3. 2020
Peter Tomažič: Bližnjice
Ko prebiramo, kaj naj bi Slovencem največ pomenilo v življenju, zasledimo besede: skupnost, zdravje, varnost, družina …

Peter Tomažič

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 2. 2020
Zahvala za 18-letno delovanje p. Cirila

V Melbournu so se preteklo nedeljo, 16. februarja 2020, poslovili od p. Cirila Božiča in Marije Anžič in se jima zahvalili za 18-letno delovanje v slovenski skupnosti. Slišali ste še nekaj zanimivih prispevkov z lanskoletnega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru, in sicer: Drago Gelt, Aljaža Pestotnika in Mariano Poznič. Ob koncu je bilo še nekaj aktualnih novic in vabil.

Zahvala za 18-letno delovanje p. Cirila

V Melbournu so se preteklo nedeljo, 16. februarja 2020, poslovili od p. Cirila Božiča in Marije Anžič in se jima zahvalili za 18-letno delovanje v slovenski skupnosti. Slišali ste še nekaj zanimivih prispevkov z lanskoletnega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru, in sicer: Drago Gelt, Aljaža Pestotnika in Mariano Poznič. Ob koncu je bilo še nekaj aktualnih novic in vabil.

inforojakimelbourne

Slovencem po svetu in domovini

Zahvala za 18-letno delovanje p. Cirila
V Melbournu so se preteklo nedeljo, 16. februarja 2020, poslovili od p. Cirila Božiča in Marije Anžič in se jima zahvalili za 18-letno delovanje v slovenski skupnosti. Slišali ste še nekaj zanimivih prispevkov z lanskoletnega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru, in sicer: Drago Gelt, Aljaža Pestotnika in Mariano Poznič. Ob koncu je bilo še nekaj aktualnih novic in vabil.
VEČ ...|23. 2. 2020
Zahvala za 18-letno delovanje p. Cirila
V Melbournu so se preteklo nedeljo, 16. februarja 2020, poslovili od p. Cirila Božiča in Marije Anžič in se jima zahvalili za 18-letno delovanje v slovenski skupnosti. Slišali ste še nekaj zanimivih prispevkov z lanskoletnega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru, in sicer: Drago Gelt, Aljaža Pestotnika in Mariano Poznič. Ob koncu je bilo še nekaj aktualnih novic in vabil.

Matjaž Merljak

inforojakimelbourne

Rožni venec

VEČ ...|20. 2. 2020
Svetli del

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Svetli del

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

duhovnost

Rožni venec

Svetli del
Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.
VEČ ...|20. 2. 2020
Svetli del
Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|9. 2. 2020
Častitljivi del

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Častitljivi del

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del
Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.
VEČ ...|9. 2. 2020
Častitljivi del
Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Radio Ognjišče

duhovnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|6. 2. 2020
Mednarodno leto zdravlja rastlin

Silvo Žveplan z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pojasnjuje cilje, ki si jih je ob razglasitvi zadala mednarodna skupnost.

Mednarodno leto zdravlja rastlin

Silvo Žveplan z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pojasnjuje cilje, ki si jih je ob razglasitvi zadala mednarodna skupnost.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Mednarodno leto zdravlja rastlin
Silvo Žveplan z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pojasnjuje cilje, ki si jih je ob razglasitvi zadala mednarodna skupnost.
VEČ ...|6. 2. 2020
Mednarodno leto zdravlja rastlin
Silvo Žveplan z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pojasnjuje cilje, ki si jih je ob razglasitvi zadala mednarodna skupnost.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|2. 2. 2020
Dan posvečenega življenja

V oddaji ste slišali, kaj je pred dnevom Bogu posvečenega življenja redovnim skupnostim položil na srce apostolski nuncij, kako škof Peter Štumpf gleda na sodobno preganjanje Cerkve in kako salezijanci uresničujejo don Boskov zgled.

Dan posvečenega življenja

V oddaji ste slišali, kaj je pred dnevom Bogu posvečenega življenja redovnim skupnostim položil na srce apostolski nuncij, kako škof Peter Štumpf gleda na sodobno preganjanje Cerkve in kako salezijanci uresničujejo don Boskov zgled.

duhovnostcerkevlokalno

Utrip Cerkve v Sloveniji

Dan posvečenega življenja
V oddaji ste slišali, kaj je pred dnevom Bogu posvečenega življenja redovnim skupnostim položil na srce apostolski nuncij, kako škof Peter Štumpf gleda na sodobno preganjanje Cerkve in kako salezijanci uresničujejo don Boskov zgled.
VEČ ...|2. 2. 2020
Dan posvečenega življenja
V oddaji ste slišali, kaj je pred dnevom Bogu posvečenega življenja redovnim skupnostim položil na srce apostolski nuncij, kako škof Peter Štumpf gleda na sodobno preganjanje Cerkve in kako salezijanci uresničujejo don Boskov zgled.

Petra Stopar

duhovnostcerkevlokalno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|26. 1. 2020
Komu dišijo zemljišča Agrarnih skupnosti, povišanje dajatev na področju kmetijstva in pogled na letošnjo licitacijo najboljšega lesa

SIDG je nekaterim solastnikom Agrarnih skupnosti pošiljal zanimanje za nakup zemljišč. Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije protestira. Janez Beja, član sveta KGZS je spregovoril o letošnjem povišanju katastrskega dohodka in nadomestil za uporabo gozdnih cest. Jože Mori, vodja Sektorja za ukrepe v gozdovih na ZGS, pa je predstavil zanimiv poged na strukturo kupcev, ki si v teh dneh na 14. licitaciji vrednejših sortimentov lesa ogledujejo najkakovostnejši slovenski les.

Komu dišijo zemljišča Agrarnih skupnosti, povišanje dajatev na področju kmetijstva in pogled na letošnjo licitacijo najboljšega lesa

SIDG je nekaterim solastnikom Agrarnih skupnosti pošiljal zanimanje za nakup zemljišč. Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije protestira. Janez Beja, član sveta KGZS je spregovoril o letošnjem povišanju katastrskega dohodka in nadomestil za uporabo gozdnih cest. Jože Mori, vodja Sektorja za ukrepe v gozdovih na ZGS, pa je predstavil zanimiv poged na strukturo kupcev, ki si v teh dneh na 14. licitaciji vrednejših sortimentov lesa ogledujejo najkakovostnejši slovenski les.

kmetijstvosvetovanjepolitika

Kmetijska oddaja

Komu dišijo zemljišča Agrarnih skupnosti, povišanje dajatev na področju kmetijstva in pogled na letošnjo licitacijo najboljšega lesa
SIDG je nekaterim solastnikom Agrarnih skupnosti pošiljal zanimanje za nakup zemljišč. Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije protestira. Janez Beja, član sveta KGZS je spregovoril o letošnjem povišanju katastrskega dohodka in nadomestil za uporabo gozdnih cest. Jože Mori, vodja Sektorja za ukrepe v gozdovih na ZGS, pa je predstavil zanimiv poged na strukturo kupcev, ki si v teh dneh na 14. licitaciji vrednejših sortimentov lesa ogledujejo najkakovostnejši slovenski les.
VEČ ...|26. 1. 2020
Komu dišijo zemljišča Agrarnih skupnosti, povišanje dajatev na področju kmetijstva in pogled na letošnjo licitacijo najboljšega lesa
SIDG je nekaterim solastnikom Agrarnih skupnosti pošiljal zanimanje za nakup zemljišč. Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije protestira. Janez Beja, član sveta KGZS je spregovoril o letošnjem povišanju katastrskega dohodka in nadomestil za uporabo gozdnih cest. Jože Mori, vodja Sektorja za ukrepe v gozdovih na ZGS, pa je predstavil zanimiv poged na strukturo kupcev, ki si v teh dneh na 14. licitaciji vrednejših sortimentov lesa ogledujejo najkakovostnejši slovenski les.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 1. 2020
Ni dovolj, da smo povezani v jeziku, ampak se moramo poznati med seboj

V Čedadu je potekal 57. Dan emigranta, v Gorici že 21. leto deluje Skupnosti družin Sončnica in se pripravlja na muzikal Lak za sanje, tržaško Nagrado Dušana Černeta bo prejela Erika Jazbar, na avstrijskem Koroškem je potekal govorniški natečaj za mlade.

Ni dovolj, da smo povezani v jeziku, ampak se moramo poznati med seboj

V Čedadu je potekal 57. Dan emigranta, v Gorici že 21. leto deluje Skupnosti družin Sončnica in se pripravlja na muzikal Lak za sanje, tržaško Nagrado Dušana Černeta bo prejela Erika Jazbar, na avstrijskem Koroškem je potekal govorniški natečaj za mlade.

inforojakiitalijaavstrija

Slovencem po svetu in domovini

Ni dovolj, da smo povezani v jeziku, ampak se moramo poznati med seboj
V Čedadu je potekal 57. Dan emigranta, v Gorici že 21. leto deluje Skupnosti družin Sončnica in se pripravlja na muzikal Lak za sanje, tržaško Nagrado Dušana Černeta bo prejela Erika Jazbar, na avstrijskem Koroškem je potekal govorniški natečaj za mlade.
VEČ ...|19. 1. 2020
Ni dovolj, da smo povezani v jeziku, ampak se moramo poznati med seboj
V Čedadu je potekal 57. Dan emigranta, v Gorici že 21. leto deluje Skupnosti družin Sončnica in se pripravlja na muzikal Lak za sanje, tržaško Nagrado Dušana Černeta bo prejela Erika Jazbar, na avstrijskem Koroškem je potekal govorniški natečaj za mlade.

Matjaž Merljak

inforojakiitalijaavstrija

Karitas

VEČ ...|19. 1. 2020
25 let Skupnosti Srečanje

Skupnost Srečanje je obeležila 25 let delovanja. O tem, zakaj je komuna za pomoč zasvojenim tudi po toliko letih še vedno dobrodošla, ste slišali v oddaji Karitas, danes ob 18.30. Z nami je bil Zvone Horvat Žnidaršič, že od samega začetka idejni in strokovni vodja programa.

25 let Skupnosti Srečanje

Skupnost Srečanje je obeležila 25 let delovanja. O tem, zakaj je komuna za pomoč zasvojenim tudi po toliko letih še vedno dobrodošla, ste slišali v oddaji Karitas, danes ob 18.30. Z nami je bil Zvone Horvat Žnidaršič, že od samega začetka idejni in strokovni vodja programa.

zasvojenostpomočdobrot

Karitas

25 let Skupnosti Srečanje
Skupnost Srečanje je obeležila 25 let delovanja. O tem, zakaj je komuna za pomoč zasvojenim tudi po toliko letih še vedno dobrodošla, ste slišali v oddaji Karitas, danes ob 18.30. Z nami je bil Zvone Horvat Žnidaršič, že od samega začetka idejni in strokovni vodja programa.
VEČ ...|19. 1. 2020
25 let Skupnosti Srečanje
Skupnost Srečanje je obeležila 25 let delovanja. O tem, zakaj je komuna za pomoč zasvojenim tudi po toliko letih še vedno dobrodošla, ste slišali v oddaji Karitas, danes ob 18.30. Z nami je bil Zvone Horvat Žnidaršič, že od samega začetka idejni in strokovni vodja programa.

Petra Stopar

zasvojenostpomočdobrot

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 1. 2020
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

komentarčasnikpolpretekla zgodovinapobojiinfopolitika

Komentar Časnik.si

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti
Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.
VEČ ...|15. 1. 2020
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti
Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Romana Bider

komentarčasnikpolpretekla zgodovinapobojiinfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 1. 2020
Kaotičen Bližnji vzhod: Jaz proti svojemu bratu, jaz in moj brat proti bratrancu, jaz, moj brat in najin bratranec proti svetu…

Mednarodna skupnost se te dni ozira proti Bližnjemu vzhodu. Zadnje napetosti so sprožile različne odzive, a za zdaj dodatne zaostritve razmer ni na obzorju. Za komentar smo prosili političnega analitika Igorja Kovača. Da imajo napovedi o tretji svetovni vojni zgolj filmsko osnovo, je ocenil. Kot je dodal, pričakuje umiritev napetosti, saj sta tako ameriška stran kot iranska razumeli signale, ki sta jih prek različnih akcij pošiljale druga drugi.

Kaotičen Bližnji vzhod: Jaz proti svojemu bratu, jaz in moj brat proti bratrancu, jaz, moj brat in najin bratranec proti svetu…

Mednarodna skupnost se te dni ozira proti Bližnjemu vzhodu. Zadnje napetosti so sprožile različne odzive, a za zdaj dodatne zaostritve razmer ni na obzorju. Za komentar smo prosili političnega analitika Igorja Kovača. Da imajo napovedi o tretji svetovni vojni zgolj filmsko osnovo, je ocenil. Kot je dodal, pričakuje umiritev napetosti, saj sta tako ameriška stran kot iranska razumeli signale, ki sta jih prek različnih akcij pošiljale druga drugi.

politikainfopogovor

Informativni prispevki

Kaotičen Bližnji vzhod: Jaz proti svojemu bratu, jaz in moj brat proti bratrancu, jaz, moj brat in najin bratranec proti svetu…
Mednarodna skupnost se te dni ozira proti Bližnjemu vzhodu. Zadnje napetosti so sprožile različne odzive, a za zdaj dodatne zaostritve razmer ni na obzorju. Za komentar smo prosili političnega analitika Igorja Kovača. Da imajo napovedi o tretji svetovni vojni zgolj filmsko osnovo, je ocenil. Kot je dodal, pričakuje umiritev napetosti, saj sta tako ameriška stran kot iranska razumeli signale, ki sta jih prek različnih akcij pošiljale druga drugi.
VEČ ...|10. 1. 2020
Kaotičen Bližnji vzhod: Jaz proti svojemu bratu, jaz in moj brat proti bratrancu, jaz, moj brat in najin bratranec proti svetu…
Mednarodna skupnost se te dni ozira proti Bližnjemu vzhodu. Zadnje napetosti so sprožile različne odzive, a za zdaj dodatne zaostritve razmer ni na obzorju. Za komentar smo prosili političnega analitika Igorja Kovača. Da imajo napovedi o tretji svetovni vojni zgolj filmsko osnovo, je ocenil. Kot je dodal, pričakuje umiritev napetosti, saj sta tako ameriška stran kot iranska razumeli signale, ki sta jih prek različnih akcij pošiljale druga drugi.

Helena Križnik

politikainfopogovor

Komentar Družina

VEČ ...|9. 1. 2020
David Kraner: Cerkev v številkah

Publikacija Slovenske škofovske konference Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji 2019 predstavlja na enem mestu veliko poslanstvo, ki ga Cerkev uresničuje preko (nad)škofij, župnij, redovnih skupnosti, katoliških društev in drugih ustanov, ki so v službi naših ljudi.

David Kraner: Cerkev v številkah

Publikacija Slovenske škofovske konference Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji 2019 predstavlja na enem mestu veliko poslanstvo, ki ga Cerkev uresničuje preko (nad)škofij, župnij, redovnih skupnosti, katoliških društev in drugih ustanov, ki so v službi naših ljudi.

duhovnostCerkevdružba

Komentar Družina

David Kraner: Cerkev v številkah
Publikacija Slovenske škofovske konference Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji 2019 predstavlja na enem mestu veliko poslanstvo, ki ga Cerkev uresničuje preko (nad)škofij, župnij, redovnih skupnosti, katoliških društev in drugih ustanov, ki so v službi naših ljudi.
VEČ ...|9. 1. 2020
David Kraner: Cerkev v številkah
Publikacija Slovenske škofovske konference Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji 2019 predstavlja na enem mestu veliko poslanstvo, ki ga Cerkev uresničuje preko (nad)škofij, župnij, redovnih skupnosti, katoliških društev in drugih ustanov, ki so v službi naših ljudi.

David Kraner

duhovnostCerkevdružba

Komentar Časnik.si

VEČ ...|25. 12. 2019
Janez Juhant: Božič vabi vse ljudi dobre volje, da bi na vseh ravneh gradili bolj človeški svet

Iz preteklih ujetosti v krščansko in narodno občestvo. Cerkev je duhovna in v svet odprta skupnost, zato nanjo vplivajo tudi zunanji dejavniki družbe. Usodno pa je, če ljudje ignoriramo duhovna izročila prednikov, kot se dogaja danes. Družba moderne je to dopustila, komunistične pa celo s propagandnim terorjem uničevale samozavest vernih. Če se je musliman ali pravoslavec hvalil, da je tudi komunist, je katoličan v Sloveniji po krstu otroka moral iz partije. Redovnice so v habitu lahko delale v vojaških bolnicah v Srbiji, ne pa v kliničnem centru v Ljubljani.

Janez Juhant: Božič vabi vse ljudi dobre volje, da bi na vseh ravneh gradili bolj človeški svet

Iz preteklih ujetosti v krščansko in narodno občestvo. Cerkev je duhovna in v svet odprta skupnost, zato nanjo vplivajo tudi zunanji dejavniki družbe. Usodno pa je, če ljudje ignoriramo duhovna izročila prednikov, kot se dogaja danes. Družba moderne je to dopustila, komunistične pa celo s propagandnim terorjem uničevale samozavest vernih. Če se je musliman ali pravoslavec hvalil, da je tudi komunist, je katoličan v Sloveniji po krstu otroka moral iz partije. Redovnice so v habitu lahko delale v vojaških bolnicah v Srbiji, ne pa v kliničnem centru v Ljubljani.

komentar

Komentar Časnik.si

Janez Juhant: Božič vabi vse ljudi dobre volje, da bi na vseh ravneh gradili bolj človeški svet
Iz preteklih ujetosti v krščansko in narodno občestvo. Cerkev je duhovna in v svet odprta skupnost, zato nanjo vplivajo tudi zunanji dejavniki družbe. Usodno pa je, če ljudje ignoriramo duhovna izročila prednikov, kot se dogaja danes. Družba moderne je to dopustila, komunistične pa celo s propagandnim terorjem uničevale samozavest vernih. Če se je musliman ali pravoslavec hvalil, da je tudi komunist, je katoličan v Sloveniji po krstu otroka moral iz partije. Redovnice so v habitu lahko delale v vojaških bolnicah v Srbiji, ne pa v kliničnem centru v Ljubljani.
VEČ ...|25. 12. 2019
Janez Juhant: Božič vabi vse ljudi dobre volje, da bi na vseh ravneh gradili bolj človeški svet
Iz preteklih ujetosti v krščansko in narodno občestvo. Cerkev je duhovna in v svet odprta skupnost, zato nanjo vplivajo tudi zunanji dejavniki družbe. Usodno pa je, če ljudje ignoriramo duhovna izročila prednikov, kot se dogaja danes. Družba moderne je to dopustila, komunistične pa celo s propagandnim terorjem uničevale samozavest vernih. Če se je musliman ali pravoslavec hvalil, da je tudi komunist, je katoličan v Sloveniji po krstu otroka moral iz partije. Redovnice so v habitu lahko delale v vojaških bolnicah v Srbiji, ne pa v kliničnem centru v Ljubljani.

Janez Juhant

komentar

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 12. 2019
Vzgoja za ljubezen do domovine in države

Društvo katoliških pedagogov Slovenije je konec novembra pripravilo mednarodno konferenco z naslovom Vzgoja za ljubezen do domovine in države. V prispevku lahko prisluhnete mislim predsednice Društva katoliških pedagogov Slovenije Marije Žabjek, Kaldejki, Iračanki in Slovenki Sari Bevc Jonan, visokemu predstavniku mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentinu Inzku, predsedniku Državnega sveta Alojzu Kovšci in izrednemu profesorju na Pravni fakulteti v Mariboru Borutu Holcmanu.

Vzgoja za ljubezen do domovine in države

Društvo katoliških pedagogov Slovenije je konec novembra pripravilo mednarodno konferenco z naslovom Vzgoja za ljubezen do domovine in države. V prispevku lahko prisluhnete mislim predsednice Društva katoliških pedagogov Slovenije Marije Žabjek, Kaldejki, Iračanki in Slovenki Sari Bevc Jonan, visokemu predstavniku mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentinu Inzku, predsedniku Državnega sveta Alojzu Kovšci in izrednemu profesorju na Pravni fakulteti v Mariboru Borutu Holcmanu.

domovinaslovenijainfoizobraževanjedružba

Informativni prispevki

Vzgoja za ljubezen do domovine in države
Društvo katoliških pedagogov Slovenije je konec novembra pripravilo mednarodno konferenco z naslovom Vzgoja za ljubezen do domovine in države. V prispevku lahko prisluhnete mislim predsednice Društva katoliških pedagogov Slovenije Marije Žabjek, Kaldejki, Iračanki in Slovenki Sari Bevc Jonan, visokemu predstavniku mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentinu Inzku, predsedniku Državnega sveta Alojzu Kovšci in izrednemu profesorju na Pravni fakulteti v Mariboru Borutu Holcmanu.
VEČ ...|19. 12. 2019
Vzgoja za ljubezen do domovine in države
Društvo katoliških pedagogov Slovenije je konec novembra pripravilo mednarodno konferenco z naslovom Vzgoja za ljubezen do domovine in države. V prispevku lahko prisluhnete mislim predsednice Društva katoliških pedagogov Slovenije Marije Žabjek, Kaldejki, Iračanki in Slovenki Sari Bevc Jonan, visokemu predstavniku mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentinu Inzku, predsedniku Državnega sveta Alojzu Kovšci in izrednemu profesorju na Pravni fakulteti v Mariboru Borutu Holcmanu.

Alen Salihović

domovinaslovenijainfoizobraževanjedružba

Ritem srca

VEČ ...|18. 12. 2019
Skupnost Emanuel predstavlja nov CD

V oddaji smo gostili Mašo in Boštjana Leskovarja, ki sta predstavljala zadnji glasbeni projekt skupnosti Emanuel. Gre za CD V zahvalo Tebi, ki je bil v živo posnet na enem izmed junijskih Večerov sodobne krščanske glasbe na Rakovniku v Ljubljani. Drug del oddaje smo namenili večkrat nagrajenemu Tauren-u Wells-u.

V oddaji smo zavrteli: Emanuel - Aleluja, Jubilate Deo, Emanuel - Njegova slava in veličastvo, Emanuel - Hozana, Emanuel - Abba, Emanuel - Oče, Emanuel - V zahvalo Tebi, Melanie Penn - Great Things, Tauren Wells - Hills and Valleys, Tauren Wells - Gods Not Done With You, Tauren Wells – Close, Tauren Wells - Miracle.

Skupnost Emanuel predstavlja nov CD

V oddaji smo gostili Mašo in Boštjana Leskovarja, ki sta predstavljala zadnji glasbeni projekt skupnosti Emanuel. Gre za CD V zahvalo Tebi, ki je bil v živo posnet na enem izmed junijskih Večerov sodobne krščanske glasbe na Rakovniku v Ljubljani. Drug del oddaje smo namenili večkrat nagrajenemu Tauren-u Wells-u.

V oddaji smo zavrteli: Emanuel - Aleluja, Jubilate Deo, Emanuel - Njegova slava in veličastvo, Emanuel - Hozana, Emanuel - Abba, Emanuel - Oče, Emanuel - V zahvalo Tebi, Melanie Penn - Great Things, Tauren Wells - Hills and Valleys, Tauren Wells - Gods Not Done With You, Tauren Wells – Close, Tauren Wells - Miracle.

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostvečer SKG

Ritem srca

Skupnost Emanuel predstavlja nov CD
V oddaji smo gostili Mašo in Boštjana Leskovarja, ki sta predstavljala zadnji glasbeni projekt skupnosti Emanuel. Gre za CD V zahvalo Tebi, ki je bil v živo posnet na enem izmed junijskih Večerov sodobne krščanske glasbe na Rakovniku v Ljubljani. Drug del oddaje smo namenili večkrat nagrajenemu Tauren-u Wells-u.

V oddaji smo zavrteli: Emanuel - Aleluja, Jubilate Deo, Emanuel - Njegova slava in veličastvo, Emanuel - Hozana, Emanuel - Abba, Emanuel - Oče, Emanuel - V zahvalo Tebi, Melanie Penn - Great Things, Tauren Wells - Hills and Valleys, Tauren Wells - Gods Not Done With You, Tauren Wells – Close, Tauren Wells - Miracle.
VEČ ...|18. 12. 2019
Skupnost Emanuel predstavlja nov CD
V oddaji smo gostili Mašo in Boštjana Leskovarja, ki sta predstavljala zadnji glasbeni projekt skupnosti Emanuel. Gre za CD V zahvalo Tebi, ki je bil v živo posnet na enem izmed junijskih Večerov sodobne krščanske glasbe na Rakovniku v Ljubljani. Drug del oddaje smo namenili večkrat nagrajenemu Tauren-u Wells-u.

V oddaji smo zavrteli: Emanuel - Aleluja, Jubilate Deo, Emanuel - Njegova slava in veličastvo, Emanuel - Hozana, Emanuel - Abba, Emanuel - Oče, Emanuel - V zahvalo Tebi, Melanie Penn - Great Things, Tauren Wells - Hills and Valleys, Tauren Wells - Gods Not Done With You, Tauren Wells – Close, Tauren Wells - Miracle.

Blaž LesnikTadej VindišJure SešekAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostvečer SKG

Rožni venec

VEČ ...|12. 12. 2019
Svetli del

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Svetli del

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

duhovnost

Rožni venec

Svetli del
Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.
VEČ ...|12. 12. 2019
Svetli del
Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Radio Ognjišče

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 12. 2019
Zakaj se bodo povečale oskrbnine v domovih za ostarele?

Skupnost socialnih zavodov napoveduje, da se bodo domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi po novem letu podražili za od dva do tri odstotke. Razlog so spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020, zaradi česar bodo stroški dela v domovih in posebnih zavodih od pet do osem odstotkov višji. Na ministrstvu za delo zanikajo tolikšen dvig cen. Ocenjujejo, da se bodo storitve v povprečju v posameznih domovih povečale za največ 1,5 odstotka. Zakaj razhajanja? Alen Salihović se je pogovarjal s sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jakom Bizjakom.

Zakaj se bodo povečale oskrbnine v domovih za ostarele?

Skupnost socialnih zavodov napoveduje, da se bodo domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi po novem letu podražili za od dva do tri odstotke. Razlog so spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020, zaradi česar bodo stroški dela v domovih in posebnih zavodih od pet do osem odstotkov višji. Na ministrstvu za delo zanikajo tolikšen dvig cen. Ocenjujejo, da se bodo storitve v povprečju v posameznih domovih povečale za največ 1,5 odstotka. Zakaj razhajanja? Alen Salihović se je pogovarjal s sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jakom Bizjakom.

domovi za ostarelepodražitveceneinfopogovorpolitika

Informativni prispevki

Zakaj se bodo povečale oskrbnine v domovih za ostarele?
Skupnost socialnih zavodov napoveduje, da se bodo domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi po novem letu podražili za od dva do tri odstotke. Razlog so spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020, zaradi česar bodo stroški dela v domovih in posebnih zavodih od pet do osem odstotkov višji. Na ministrstvu za delo zanikajo tolikšen dvig cen. Ocenjujejo, da se bodo storitve v povprečju v posameznih domovih povečale za največ 1,5 odstotka. Zakaj razhajanja? Alen Salihović se je pogovarjal s sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jakom Bizjakom.
VEČ ...|6. 12. 2019
Zakaj se bodo povečale oskrbnine v domovih za ostarele?
Skupnost socialnih zavodov napoveduje, da se bodo domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi po novem letu podražili za od dva do tri odstotke. Razlog so spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020, zaradi česar bodo stroški dela v domovih in posebnih zavodih od pet do osem odstotkov višji. Na ministrstvu za delo zanikajo tolikšen dvig cen. Ocenjujejo, da se bodo storitve v povprečju v posameznih domovih povečale za največ 1,5 odstotka. Zakaj razhajanja? Alen Salihović se je pogovarjal s sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jakom Bizjakom.

Alen Salihović

domovi za ostarelepodražitveceneinfopogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 11. 2019
Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca

Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.

Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca

Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.

25 letinfodružba

Informativni prispevki

Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca
Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.
VEČ ...|26. 11. 2019
Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca
Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.

Tadej Sadar

25 letinfodružba

Ritem srca

VEČ ...|20. 11. 2019
Večer s skupino Svetnik in Dove nagrade

Povabili smo na slavilni koncert skupine Svetnik, ki bo to soboto, 23. 11., v prosvetnem domu v Horjulu. Večji del oddaje pa smo tudi tokrat posvetili Dove nagradam. Ustavili smo se pri žanru, ki je v našem etru prisoten bolj poredko, ko pa je pa je tam z razlogom - hip-hopu.

V oddaji smo slišali: Svetnik - Zavetje, Lecrae x Zaytoven - Get Back Right, GAWVI - Fight For Me, Aaron Cole - One More Day, Koryn Hawthorne - Unstoppable, skupnost Emanuel - Aleluja, Jubilate Deo.

Večer s skupino Svetnik in Dove nagrade

Povabili smo na slavilni koncert skupine Svetnik, ki bo to soboto, 23. 11., v prosvetnem domu v Horjulu. Večji del oddaje pa smo tudi tokrat posvetili Dove nagradam. Ustavili smo se pri žanru, ki je v našem etru prisoten bolj poredko, ko pa je pa je tam z razlogom - hip-hopu.

V oddaji smo slišali: Svetnik - Zavetje, Lecrae x Zaytoven - Get Back Right, GAWVI - Fight For Me, Aaron Cole - One More Day, Koryn Hawthorne - Unstoppable, skupnost Emanuel - Aleluja, Jubilate Deo.

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostDove Awards 2019hip-hoprap

Ritem srca

Večer s skupino Svetnik in Dove nagrade
Povabili smo na slavilni koncert skupine Svetnik, ki bo to soboto, 23. 11., v prosvetnem domu v Horjulu. Večji del oddaje pa smo tudi tokrat posvetili Dove nagradam. Ustavili smo se pri žanru, ki je v našem etru prisoten bolj poredko, ko pa je pa je tam z razlogom - hip-hopu.

V oddaji smo slišali: Svetnik - Zavetje, Lecrae x Zaytoven - Get Back Right, GAWVI - Fight For Me, Aaron Cole - One More Day, Koryn Hawthorne - Unstoppable, skupnost Emanuel - Aleluja, Jubilate Deo.
VEČ ...|20. 11. 2019
Večer s skupino Svetnik in Dove nagrade
Povabili smo na slavilni koncert skupine Svetnik, ki bo to soboto, 23. 11., v prosvetnem domu v Horjulu. Večji del oddaje pa smo tudi tokrat posvetili Dove nagradam. Ustavili smo se pri žanru, ki je v našem etru prisoten bolj poredko, ko pa je pa je tam z razlogom - hip-hopu.

V oddaji smo slišali: Svetnik - Zavetje, Lecrae x Zaytoven - Get Back Right, GAWVI - Fight For Me, Aaron Cole - One More Day, Koryn Hawthorne - Unstoppable, skupnost Emanuel - Aleluja, Jubilate Deo.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostDove Awards 2019hip-hoprap

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 11. 2019
Kako daleč je bližnjevzhodni dogovor in kaj sporočajo protesti v Hongkongu?

Vprašanje judovskih naselbin na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu je že dolga leta eno glavnih jabolk spora med Izraelci in Palestinci. Za večji del mednarodne skupnosti so nezakonite. ZDA so od tega stališča odstopile. Za pojasnila smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača. Komentiral je tudi ostalo aktualno dogajanje, med drugim smo ga vprašali, kako resne so razmere v Hongkongu.

Kako daleč je bližnjevzhodni dogovor in kaj sporočajo protesti v Hongkongu?

Vprašanje judovskih naselbin na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu je že dolga leta eno glavnih jabolk spora med Izraelci in Palestinci. Za večji del mednarodne skupnosti so nezakonite. ZDA so od tega stališča odstopile. Za pojasnila smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača. Komentiral je tudi ostalo aktualno dogajanje, med drugim smo ga vprašali, kako resne so razmere v Hongkongu.

infokomentarpolitika

Informativni prispevki

Kako daleč je bližnjevzhodni dogovor in kaj sporočajo protesti v Hongkongu?
Vprašanje judovskih naselbin na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu je že dolga leta eno glavnih jabolk spora med Izraelci in Palestinci. Za večji del mednarodne skupnosti so nezakonite. ZDA so od tega stališča odstopile. Za pojasnila smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača. Komentiral je tudi ostalo aktualno dogajanje, med drugim smo ga vprašali, kako resne so razmere v Hongkongu.
VEČ ...|20. 11. 2019
Kako daleč je bližnjevzhodni dogovor in kaj sporočajo protesti v Hongkongu?
Vprašanje judovskih naselbin na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu je že dolga leta eno glavnih jabolk spora med Izraelci in Palestinci. Za večji del mednarodne skupnosti so nezakonite. ZDA so od tega stališča odstopile. Za pojasnila smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača. Komentiral je tudi ostalo aktualno dogajanje, med drugim smo ga vprašali, kako resne so razmere v Hongkongu.

Helena Križnik

infokomentarpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 11. 2019
Teden zaporov

Krščanske skupnosti že tradicionalno en teden v letu namenijo osveščanju javnosti o zaporih, predvsem pa molitvi za zapornike in z njimi povezane osebe. K sodelovanju v pobudah letošnjega tedna zaporov vabi tudi slovenski Zaporniški vikariat. Pogovarjali smo se z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem.

Teden zaporov

Krščanske skupnosti že tradicionalno en teden v letu namenijo osveščanju javnosti o zaporih, predvsem pa molitvi za zapornike in z njimi povezane osebe. K sodelovanju v pobudah letošnjega tedna zaporov vabi tudi slovenski Zaporniški vikariat. Pogovarjali smo se z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem.

duhovnostpogovorinfo

Informativni prispevki

Teden zaporov
Krščanske skupnosti že tradicionalno en teden v letu namenijo osveščanju javnosti o zaporih, predvsem pa molitvi za zapornike in z njimi povezane osebe. K sodelovanju v pobudah letošnjega tedna zaporov vabi tudi slovenski Zaporniški vikariat. Pogovarjali smo se z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem.
VEČ ...|18. 11. 2019
Teden zaporov
Krščanske skupnosti že tradicionalno en teden v letu namenijo osveščanju javnosti o zaporih, predvsem pa molitvi za zapornike in z njimi povezane osebe. K sodelovanju v pobudah letošnjega tedna zaporov vabi tudi slovenski Zaporniški vikariat. Pogovarjali smo se z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem.

Petra Stopar

duhovnostpogovorinfo

Karitas

VEČ ...|17. 11. 2019
Pomoč zasvojenim

Gost oddaje Karitas je bil strokovni vodja programa Skupnost Srečanje Zvonko Horvat Žnidaršič. Skupnost Srečanje je program za pomoč zasvojenim in njihovim svojcem, sogovornika smo vprašali o preventivnih aktivnostih boja proti odvisnosti.

Pomoč zasvojenim

Gost oddaje Karitas je bil strokovni vodja programa Skupnost Srečanje Zvonko Horvat Žnidaršič. Skupnost Srečanje je program za pomoč zasvojenim in njihovim svojcem, sogovornika smo vprašali o preventivnih aktivnostih boja proti odvisnosti.

pomoč

Karitas

Pomoč zasvojenim
Gost oddaje Karitas je bil strokovni vodja programa Skupnost Srečanje Zvonko Horvat Žnidaršič. Skupnost Srečanje je program za pomoč zasvojenim in njihovim svojcem, sogovornika smo vprašali o preventivnih aktivnostih boja proti odvisnosti.
VEČ ...|17. 11. 2019
Pomoč zasvojenim
Gost oddaje Karitas je bil strokovni vodja programa Skupnost Srečanje Zvonko Horvat Žnidaršič. Skupnost Srečanje je program za pomoč zasvojenim in njihovim svojcem, sogovornika smo vprašali o preventivnih aktivnostih boja proti odvisnosti.

Petra Stopar

pomoč

Iz naših krajev

VEČ ...|26. 10. 2019
Celje, Posavje, Višnja Gora, Luče

V oddaji Iz naših krajev ste slišali o onesnaženju celjske kotline, razvojnih ciljih Posavja, 20-letnici nove šole v Višnji Gori in, da so Luče postale del pomembne mednarodne gorniške skupnosti.

Celje, Posavje, Višnja Gora, Luče

V oddaji Iz naših krajev ste slišali o onesnaženju celjske kotline, razvojnih ciljih Posavja, 20-letnici nove šole v Višnji Gori in, da so Luče postale del pomembne mednarodne gorniške skupnosti.

družbainfopolitika

Iz naših krajev

Celje, Posavje, Višnja Gora, Luče
V oddaji Iz naših krajev ste slišali o onesnaženju celjske kotline, razvojnih ciljih Posavja, 20-letnici nove šole v Višnji Gori in, da so Luče postale del pomembne mednarodne gorniške skupnosti.
VEČ ...|26. 10. 2019
Celje, Posavje, Višnja Gora, Luče
V oddaji Iz naših krajev ste slišali o onesnaženju celjske kotline, razvojnih ciljih Posavja, 20-letnici nove šole v Višnji Gori in, da so Luče postale del pomembne mednarodne gorniške skupnosti.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Rožni venec

VEČ ...|23. 10. 2019
Častitljivi del

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Častitljivi del

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del
Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.
VEČ ...|23. 10. 2019
Častitljivi del
Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Radio Ognjišče

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 10. 2019
Katedrala svobode opozorila na nedopustno državno omejevanje zasebne pobude

Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.V prispevku boste slišali: Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici SlovenijeBrano Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Matija Centrih, mag. farm., Strokovno združenje lekarnarjev SlovenijeDarinka Rakovec, direktorica Visoke šole za gradbeno inženirstvo KranjMatej Mušič, direktor podjetja Taktika aktiv d.o.o. in predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov

Katedrala svobode opozorila na nedopustno državno omejevanje zasebne pobude

Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.V prispevku boste slišali: Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici SlovenijeBrano Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Matija Centrih, mag. farm., Strokovno združenje lekarnarjev SlovenijeDarinka Rakovec, direktorica Visoke šole za gradbeno inženirstvo KranjMatej Mušič, direktor podjetja Taktika aktiv d.o.o. in predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov

katedrala svobodezasebnojavnoinfopolitika

Informativni prispevki

Katedrala svobode opozorila na nedopustno državno omejevanje zasebne pobude
Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.V prispevku boste slišali: Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici SlovenijeBrano Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Matija Centrih, mag. farm., Strokovno združenje lekarnarjev SlovenijeDarinka Rakovec, direktorica Visoke šole za gradbeno inženirstvo KranjMatej Mušič, direktor podjetja Taktika aktiv d.o.o. in predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov
VEČ ...|17. 10. 2019
Katedrala svobode opozorila na nedopustno državno omejevanje zasebne pobude
Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.V prispevku boste slišali: Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici SlovenijeBrano Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Matija Centrih, mag. farm., Strokovno združenje lekarnarjev SlovenijeDarinka Rakovec, direktorica Visoke šole za gradbeno inženirstvo KranjMatej Mušič, direktor podjetja Taktika aktiv d.o.o. in predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov

Alen Salihović

katedrala svobodezasebnojavnoinfopolitika

Družinska kateheza

VEČ ...|1. 10. 2019
Kako razumeti, kaj je prav in kaj ne

Včasih pravimo, da delamo po svoji vesti. Pa imamo vest pravilno oblikovano? Kako razumeti, kaj je prav in kaj ne? To so samo nekatera od vprašanj, ki smo jih odprli v Družinski katehezi. Obravnavamo namreč osmo poglavje papeževe apostolske spodbude Radost ljubezni, kjer sveti oče govori, kako pristopati do parov v neurejenih razmerah. Tu gre predvsem za ločene in vnovič poročene, ali pa izven zakonske skupnosti. Kakšna je pri tem vloga duhovnika spovednika?

Kako razumeti, kaj je prav in kaj ne

Včasih pravimo, da delamo po svoji vesti. Pa imamo vest pravilno oblikovano? Kako razumeti, kaj je prav in kaj ne? To so samo nekatera od vprašanj, ki smo jih odprli v Družinski katehezi. Obravnavamo namreč osmo poglavje papeževe apostolske spodbude Radost ljubezni, kjer sveti oče govori, kako pristopati do parov v neurejenih razmerah. Tu gre predvsem za ločene in vnovič poročene, ali pa izven zakonske skupnosti. Kakšna je pri tem vloga duhovnika spovednika?

družbaduhovnostodnosipapežpogovor

Družinska kateheza

Kako razumeti, kaj je prav in kaj ne
Včasih pravimo, da delamo po svoji vesti. Pa imamo vest pravilno oblikovano? Kako razumeti, kaj je prav in kaj ne? To so samo nekatera od vprašanj, ki smo jih odprli v Družinski katehezi. Obravnavamo namreč osmo poglavje papeževe apostolske spodbude Radost ljubezni, kjer sveti oče govori, kako pristopati do parov v neurejenih razmerah. Tu gre predvsem za ločene in vnovič poročene, ali pa izven zakonske skupnosti. Kakšna je pri tem vloga duhovnika spovednika?
VEČ ...|1. 10. 2019
Kako razumeti, kaj je prav in kaj ne
Včasih pravimo, da delamo po svoji vesti. Pa imamo vest pravilno oblikovano? Kako razumeti, kaj je prav in kaj ne? To so samo nekatera od vprašanj, ki smo jih odprli v Družinski katehezi. Obravnavamo namreč osmo poglavje papeževe apostolske spodbude Radost ljubezni, kjer sveti oče govori, kako pristopati do parov v neurejenih razmerah. Tu gre predvsem za ločene in vnovič poročene, ali pa izven zakonske skupnosti. Kakšna je pri tem vloga duhovnika spovednika?

Marjana Debevec

družbaduhovnostodnosipapežpogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 9. 2019
Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov

Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.

Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov

Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.

računsko sodiščekomentarpolitikasocialni zavodisociala

Informativni prispevki

Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov
Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.
VEČ ...|17. 9. 2019
Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov
Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.

Alen Salihović

računsko sodiščekomentarpolitikasocialni zavodisociala

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 9. 2019
John Kumše, oktet Castrum v Kanadi

Kjer delujejo slovenske župnije, so skupnosti rojakov močne. Tako ugotavlja Miran Rustja, umetniški vodja okteta Castrum, ki je bil na gostovanju v Kanadi. Pogovarjali smo z župnikom slovenske župnije Marije Vnebovzete Johnom Kumšetom. Slišali ste o praznovanjih 60. obletnice Slovenskega kulturnega in družabnega kluba Triglav v Londonu v Ontariu v Kanadi in 70-letnice Društva Slovencev v Mendozi ter napoved Slofesta 2019.

John Kumše, oktet Castrum v Kanadi

Kjer delujejo slovenske župnije, so skupnosti rojakov močne. Tako ugotavlja Miran Rustja, umetniški vodja okteta Castrum, ki je bil na gostovanju v Kanadi. Pogovarjali smo z župnikom slovenske župnije Marije Vnebovzete Johnom Kumšetom. Slišali ste o praznovanjih 60. obletnice Slovenskega kulturnega in družabnega kluba Triglav v Londonu v Ontariu v Kanadi in 70-letnice Društva Slovencev v Mendozi ter napoved Slofesta 2019.

inforojakicleveland

Slovencem po svetu in domovini

John Kumše, oktet Castrum v Kanadi
Kjer delujejo slovenske župnije, so skupnosti rojakov močne. Tako ugotavlja Miran Rustja, umetniški vodja okteta Castrum, ki je bil na gostovanju v Kanadi. Pogovarjali smo z župnikom slovenske župnije Marije Vnebovzete Johnom Kumšetom. Slišali ste o praznovanjih 60. obletnice Slovenskega kulturnega in družabnega kluba Triglav v Londonu v Ontariu v Kanadi in 70-letnice Društva Slovencev v Mendozi ter napoved Slofesta 2019.
VEČ ...|15. 9. 2019
John Kumše, oktet Castrum v Kanadi
Kjer delujejo slovenske župnije, so skupnosti rojakov močne. Tako ugotavlja Miran Rustja, umetniški vodja okteta Castrum, ki je bil na gostovanju v Kanadi. Pogovarjali smo z župnikom slovenske župnije Marije Vnebovzete Johnom Kumšetom. Slišali ste o praznovanjih 60. obletnice Slovenskega kulturnega in družabnega kluba Triglav v Londonu v Ontariu v Kanadi in 70-letnice Društva Slovencev v Mendozi ter napoved Slofesta 2019.

Matjaž Merljak

inforojakicleveland

Rožni venec

VEČ ...|22. 8. 2019
Svetli del

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Svetli del

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

duhovnost

Rožni venec

Svetli del
Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.
VEČ ...|22. 8. 2019
Svetli del
Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Radio Ognjišče

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 8. 2019
Predstavitev projekta Hiša na hribu

Hiša na hribu je skupnostni umetniški projekt. Razvijajo ga peto leto. Zasnovan je na kreiranju novih publik sodobnih umetniških praks, ki jih interaktivno umešča v okolje kulturne in naravne dediščine na prehodu med urbanim in ruralnim. Pogovarjali smo se z Zvonko Simčič.

Predstavitev projekta Hiša na hribu

Hiša na hribu je skupnostni umetniški projekt. Razvijajo ga peto leto. Zasnovan je na kreiranju novih publik sodobnih umetniških praks, ki jih interaktivno umešča v okolje kulturne in naravne dediščine na prehodu med urbanim in ruralnim. Pogovarjali smo se z Zvonko Simčič.

kultura

Kulturni utrinki

Predstavitev projekta Hiša na hribu
Hiša na hribu je skupnostni umetniški projekt. Razvijajo ga peto leto. Zasnovan je na kreiranju novih publik sodobnih umetniških praks, ki jih interaktivno umešča v okolje kulturne in naravne dediščine na prehodu med urbanim in ruralnim. Pogovarjali smo se z Zvonko Simčič.
VEČ ...|20. 8. 2019
Predstavitev projekta Hiša na hribu
Hiša na hribu je skupnostni umetniški projekt. Razvijajo ga peto leto. Zasnovan je na kreiranju novih publik sodobnih umetniških praks, ki jih interaktivno umešča v okolje kulturne in naravne dediščine na prehodu med urbanim in ruralnim. Pogovarjali smo se z Zvonko Simčič.

Jože Bartolj

kultura

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|12. 5. 2020
O evangeliju po sv. Janezu

Torkat smo se srečali z Janezovim evangelijem, ki ga prebiramo v velikonočnem času. Že Cerkveni očetje so ga imenovali duhovni evangelij. Zanimalo nas je, zakaj in predvsem kako v njem iskati vzporednice s svojim duhovnim življenjem. Naš gost je bil duhovnik Janez Rus.

O evangeliju po sv. Janezu

Torkat smo se srečali z Janezovim evangelijem, ki ga prebiramo v velikonočnem času. Že Cerkveni očetje so ga imenovali duhovni evangelij. Zanimalo nas je, zakaj in predvsem kako v njem iskati vzporednice s svojim duhovnim življenjem. Naš gost je bil duhovnik Janez Rus.

Blaž Lesnik

duhovnostevangelijisv. Janez

Program zadnjega tedna

VEČ ...|7. 6. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. junij 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. junij 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš pogled

VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Alen Salihović

komentarkoronavirusinfopolitika

Kmetijska oddaja

VEČ ...|31. 5. 2020
Gosta: Janez Beja in Roman Žveglič

Potegnili smo črto pod letošnji Teden gozdov in se ustavili ob veliki krizi pri odkupu živine.

Gosta: Janez Beja in Roman Žveglič

Potegnili smo črto pod letošnji Teden gozdov in se ustavili ob veliki krizi pri odkupu živine.

Robert Božič

infokmetijstvokomentarnaravapolitikasvetovanje

Doživetja narave

VEČ ...|5. 6. 2020
Pogled v nočno nebo

V oddaji smo s pogledom v nočno nebo skočili proti koncu letošnjega leta. 21. decembra bosta namreč planeta velikana Jupiter in Saturn navidezno tako blizu skupaj, da ju bo moč videti v zornem polju daljnogleda. Povabili smo vas, da že poleti opazujete, kako se počasi bližata drug drugemu.

Pogled v nočno nebo

V oddaji smo s pogledom v nočno nebo skočili proti koncu letošnjega leta. 21. decembra bosta namreč planeta velikana Jupiter in Saturn navidezno tako blizu skupaj, da ju bo moč videti v zornem polju daljnogleda. Povabili smo vas, da že poleti opazujete, kako se počasi bližata drug drugemu.

Blaž Lesnik

naravanočno neboJupiterSaturn

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Pojdite in učite

VEČ ...|7. 6. 2020
s. Andreja Godnič, misijonarka v Venezueli

S. Andreja Godnič se je oglasila iz ene najbolj preizkušanih držav Latinske Amerike. O korupciji, nevzdržnem sistemu, revščini in vprašanjih na katere ne najde odgovora ...

s. Andreja Godnič, misijonarka v Venezueli

S. Andreja Godnič se je oglasila iz ene najbolj preizkušanih držav Latinske Amerike. O korupciji, nevzdržnem sistemu, revščini in vprašanjih na katere ne najde odgovora ...

Jure Sešek

andreja godničvenezuelamisijoniinfoduhovnost

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|7. 6. 2020
Slovesnost v Kočevskem rogu

V oddaji ste slišali nagovore na letošnji spravni slovesnosti v Kočevskem rogu.

Slovesnost v Kočevskem rogu

V oddaji ste slišali nagovore na letošnji spravni slovesnosti v Kočevskem rogu.

Marta Jerebič

duhovnostdružba

Svetnik dneva

VEČ ...|7. 6. 2020
Sv. Robert

Sv. Robert

Jure Sešek

duhovnost

Za nasmeh

VEČ ...|7. 6. 2020
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče