V oddaji Iz naših krajev ste slišali o onesnaženju celjske kotline, razvojnih ciljih Posavja, 20-letnici nove šole v Višnji Gori in, da so Luče postale del pomembne mednarodne gorniške skupnosti.

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.V prispevku boste slišali: Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici SlovenijeBrano Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Matija Centrih, mag. farm., Strokovno združenje lekarnarjev SlovenijeDarinka Rakovec, direktorica Visoke šole za gradbeno inženirstvo KranjMatej Mušič, direktor podjetja Taktika aktiv d.o.o. in predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov

Včasih pravimo, da delamo po svoji vesti. Pa imamo vest pravilno oblikovano? Kako razumeti, kaj je prav in kaj ne? To so samo nekatera od vprašanj, ki smo jih odprli v Družinski katehezi. Obravnavamo namreč osmo poglavje papeževe apostolske spodbude Radost ljubezni, kjer sveti oče govori, kako pristopati do parov v neurejenih razmerah. Tu gre predvsem za ločene in vnovič poročene, ali pa izven zakonske skupnosti. Kakšna je pri tem vloga duhovnika spovednika?

Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.

Kjer delujejo slovenske župnije, so skupnosti rojakov močne. Tako ugotavlja Miran Rustja, umetniški vodja okteta Castrum, ki je bil na gostovanju v Kanadi. Pogovarjali smo z župnikom slovenske župnije Marije Vnebovzete Johnom Kumšetom. Slišali ste o praznovanjih 60. obletnice Slovenskega kulturnega in družabnega kluba Triglav v Londonu v Ontariu v Kanadi in 70-letnice Društva Slovencev v Mendozi ter napoved Slofesta 2019.

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Hiša na hribu je skupnostni umetniški projekt. Razvijajo ga peto leto. Zasnovan je na kreiranju novih publik sodobnih umetniških praks, ki jih interaktivno umešča v okolje kulturne in naravne dediščine na prehodu med urbanim in ruralnim. Pogovarjali smo se z Zvonko Simčič.

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Za genocid je mednarodna skupnost priznala tudi sistematični pomor Bošnjakov v Srebrnici julija 1995. O tamkajšnji spominski slovesnosti so naši dominantni mediji obširno poročali. Karmelina Husejnović je na 24ur popisala pretresljivo izpoved Mevludina Orića (49), ki so ga krogle po čudežu zgrešile.

Tokrat smo odprli vprašanje skupnosti oziroma občestva. Velikokrat slišimo in govorimo, da je delovanje Cerkve neločljivo povezano z gradnjo skupnosti. Kaj so bile prve krščanske skupnosti in kako to izročilo živimo danes v času individualizma? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

V Mladoskopu smo ob poletnih tednih, ki se odvijajo v Taizeju, gostili br. Andraža, ki to ekumensko skupnost v francoski vasici vodi. Ko je bil pred nekaj tedni na obisku v Sloveniji smo ga povabili pred mikrofon.

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Z Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo se pogovarjali o tem, kako spremljati pare, ki so se znašli v kakrnihkoli stiskah in živijo v neurejenih razmerah. Gre za ločene, izven zakonske skupnosti in vnovič poročene. Osrednja misel je bila, da nikoli ne moremo obsojati drugih in da Božja milost lahko deluje povsod. Zato jim je treba pomagati, da napredujejo na njihovi poti k Bogu. Mladim, ki se ne morejo odločiti za zakon in samo živijo skupaj, pa naj bi krščanske družine dale zgled lepote poročenosti. Vabljeni k poslušanju!

Na povabilo skupnosti Emanuel avgusta letos v Slovenijo prihaja član Skupnosti blagrov p. Jacques Phillipe, ki mnoge iskalce po vsem svetu nagovarja s svojim pisanjem, v katerem najdemo spodbude za vsakdanje življenje v veri in upanju. Prevajalka Eva Markovič nam je predstavila avtorja in njegove knjige.

Predsednik vlade Marjan Šarec se bo v četrtek mudil v Vatikanu, kjer ga bo sprejel papež Frančišek. Kot napovedujejo v kabinetu premierja, bo obisk na Svetem sedežu priložnost za izmenjavo mnenj o različnih aktualnih temah v mednarodni skupnosti, od migracij do položaja na Zahodnem Balkanu. Da sogovornika ne bosta mogla mimo novega predloga zakon o financiranju šolstva, pa je za Radio Ognjišče dejal cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan. Na vprašanje, kakšen je sploh lahko doprinos obiska Šarca v Vatikanu, če ista vlada gre naprej s protiustavnim zakonom o financiranju šolstva, nam je sogovornik dejal, da je Sveti sedež seznanjen s stopnjo spoštovanja odločb slovenskega ustavnega sodišča, ker je to sodišče, ki na poseben način varuje temeljne človekove pravice in svoboščine, med katerimi je na izredno visokem mestu tudi verska svoboda. »S tem, ko zakonodajalec oz. vlada zamuja z naročilom, ki mu ga je Ustavno sodišče naložilo glede spremembe dela zakona, ki ureja financiranje zasebnih šol, se seveda že ugotovljena protiustavnost le še poglablja. Kaj bo predsednik vlade o tem povedal v Vatikanu oziroma kako bo zagovarjal stališče vlade, ki po trenutnem predlogu zmanjšuje že pridobljene pravice otrok in staršev zasebnih OŠ, lahko le ugibamo. Vemo pa eno: papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.«

V župnišču v Kranju je potekalo spominsko srečanje ob 80-letnici rojstva dr. Petra Venclja. O njegovi zapuščini so spregovorili njegovi prijatelji, sodelavci in politični sopotniki. Ker je bil dr. Vencelj skupaj s soprogo dolga leta tudi Prijatelj radia Ognjišče smo srečanje posneli v celoti. Do spominskega srečanja je prišlo na pobudo soproge Petra Venclja, Irene Vencelj. Svoj pogled na delo profesorja so predstavili predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, predsednik Malteških vitezov pred dr. Vencljem Jože Osterc, tudi minister v osamosvojitveni vladi, v imenu katoliških pedagogov sta spregovorila p. Silvo Šinkovec in Marija Žabjek, o delu na uradu za slovenske v zamejstvu je spregovoril Rudi Merljak, pogled od naše skupnosti zunaj je dal Jurij Paljk, o Petru Venclju kot Kranjčanu, kot krajanu pa je spregovorila Vlasta Sagadin.Srečanju je sledila sveta maša z malteškimi vitezi in petjem Komornega zbora Gallus v cerkvi sv. Kancijana.

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

V oddaji smo spoznali kanadskega filozofa Jeana Vanierja, ki je zapustil profesorsko pot in se posvetil najbolj ubogim v naši družbi: duševno prizadetim osebam. Ustanovil je skupnost Barka in kasneje še gibanja Vero in lu. Z nami so bili predstavniki obeh skupnosti, ki bodo podelili svoje izkušnje srečevanj z Vanierjem, ki je 7. maja v starosti 90 let sklenil svojo bogato življenjsko pot.

Vsaka družina želi zagotavljati vsem članom varnost mir in vsestranski napredek. Podoba družine nas spomni še na druge skupnosti - na župnijo, škofijo, narodno in državno skupnost. Koliko je v teh skupnostih družinskega duha?

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve smo posvetili papeževemu potovanju v Bolgarijo in Makedonijo. Nekaj besed smo spregovorili o ustanovitelju skupnosti Barka Jeanu Vanierju, ki je v torek končal svojo bogato življenjsko pot. Vabljeni k poslušanju!

V medijih še vedno odmeva papežev obisk Bolgarije in Makedonije. V slednji se je papež srečal z majhno katoliško skupnostjo, nagovoril pa je tudi predstavnike drugih verstev in spodbudil k dialogu v družbi.

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Kakšno je sporočilo francoskega mesta v Burgundiji Parray le Monial, kamor romajo ljudje z vsega sveta, danes? O božjem usmiljenju sta spregovorila Boštjan s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar iz skupnosti Emanuel.

Notranji minister Boštjan Poklukar je v Ilirski Bistrici z občani izmenjali poglede na problematiko nezakonitih migrantov. Predstavniki občine, krajevne skupnosti Jelšane in občani so ministru in vodstvu policije predstavili težave, s katerimi se srečujejo zaradi migrantov, Poklukar pa je zatrdil, da policija dobro varuje mejo, a občanov ni prepričal. Pozvali so k boljšemu varovanju meje, v soboto pa se bodo zbrali tudi na protestu v Jelšanah. O omenjenem je za naš radio spregovoril predsednik krajevne skupnosti Jelšane Ivan Ceglar.

Severna Makedonija se pripravlja na papežev obisk. Majhna katoliška skupnost bo svetega očeta sprejela 7. maja, potem ko bo Frančišek najprej obiskal Bolgarijo.

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.

Poslišali smo neverjetno izkušnjo Richarda Cola, ki je 16. avgusta, leta 2005 doživel izven-telesno izkušnjo in, po njegovem pričevanju, govoril z Bogom. Srečanje mu je za vedno spremenilo življenje. Dovoljenje za objavo posnetka nam je velikodušno odstopila Skupnost Živeti za Kristusa.

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

O spovedi in pomenu podobe Boga so se pogovarjali mladi (Ana Vanessa Bogataj, Frama; Nikolaj Candellari, Skupnost Emanuel; Martin Robba, Mladi odrasli za Kristusa) in kapucin br. Jaro Knežević.

P. Primož Jakop, kaplan v Dravljah je odgovarjal na vprašanja, povezana s temo dneva Je bil Bog tudi najstnik?. Slišali smo nekaj nasvetov za starše, upanje, da mladi tudi danes slišijo besede Evangelija in resnice o moči skupnosti, ki naj bo opora mladim.

P. Primož Jakop, kaplan v Dravljah je odgovarjal na vprašanja, povezana s temo dneva Je bil Bog tudi najstnik?. Slišali smo nekaj nasvetov za starše, upanje, da mladi tudi danes slišijo besede Evangelija in resnice o moči skupnosti, ki naj bo opora mladim.

Opisujejo ga kot ljudskega človeka, ki zares služi ljudem in konkretno izkazuje Božje usmiljenje. Ljudem pokaže, da je Jezus živ. Prav takšnega smo spoznali tudi mi in takšen je tudi njegov nagovor, v katerem je z besedo mladost zaobjel vso skupnost. Svoj nagovor je začel z mislijo: Moje sporočilo za vse, ki niso več mladi, je, naj se spomnijo, da so nekoč bili mladi. Tako bomo razumeli današnjo mladino. Mladim v današnjih časih pa bi sporočil: Čez nekaj let ne boste več mladi, vendar boste mlade poznali in skrbeli za tiste, ki bodo prišli za vami.

Papež Frančišek se je mudil na obisku v Maroku. Papež je obiskal tudi Marijino svetišče v Loretu, kjer je podpisal posinodalno pismo mladim, v mestni hiši se je srečal z Rimljani in njihovo županjo. Govorili smo tudi o redovnem življenju danes in vprašanju prihodnosti redovnih skupnosti.

Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji zavezuje pedagoške delavce k spoštovanu pluralnosti in spodbujanju prijateljstva med različnimi verskimi in drugimi skupnostmi. Gre za eno tistih načel vzgoje, ki mu je težko oporekati saj si načeloma želimo, da učitelji razvijajo pri učencih prijateljtvo in sožitje.

O resnici kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovoril duhovnik Miran Kelvišar.

O ljubezni kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovorila upokojena zdravnica Terezija Prebil.

Tokratna tema je odprla vpšranja o cerkvenih verskih skupnostih, kultih in sektah. Zakaj je slednjih na tisoče po svetu in kako pravzaprav nastanejo? Kakšna je njihova zgodovina znotraj krščanstva in kakšne kulte goji današnji človek? Z nami bil jezuit p. Damjan Ristić.

Mirko Cuderman iz Quuenslanda v Avstraliji nam je povedal, kako so bili rojaki vključeni v Svetovni molitveni dan žensk v Avstraliji ter o obisku p. Darka Žnidaršiča in slovenskega veleposlanika Jurija Riflja pri slovenski skupnosti v Queenslandu - Kraljičini deželi.

V javnosti odmeva srečanje predsednikov škofovskih konferenc z vsega sveta in predstavnikov nekaterih redovnih skupnosti na temo zaščite mladoletnih v Cerkvi. S tem je Cerkev postala prva, ki se je začela jasno in transparentno lotevati te rane naše družbe, kot je bilo poudarjeno na srečanju, ki ga je sklical papež Frančišek.V imenu Slovenske škofovske konference se je srečanja udeležil njen predsednik ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, ki je bil gost v oddaji Pogovor o. Vabljeni k poslušanju.

V Vatikanu sklenilo zasedanje predsednikov škofovskih konferenc in predstavnikov redovnikov skupnosti glede spolnih zlorab. Srečanje, ki ga je ves čas spremljal papež Frančišek, je odprlo številna vprašanja ter Cerkvi zadalo nove naloge. O njih je spregovoril p. mag. Branko Cestnik. Pokomentiral je tudi slovensko pobudo Dovolj.je. Ker je teolog osvoboditve Ernesto Cardenal oproščen cerkvene kazni in spet lahko mašuje na je zanimalo tudi ali to pomeni, da je teologija osvoboditve rehabilitirana? Na kratko pa se je p. Branko Cestnih frankolovski župnik ustavil pri frankolovskem zločinu in vsakoletni spominski slovesnosti.

Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je v začetku februarja s sveto mašo v cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju začel vizitacije župnij v ptujsko - ormoški naddekaniji. V njo spadajo dekanije Ptuj, Velika Nedelja in Zavrč, nadškof pa bo ob tej priložnosti obiskal kar 27 župnij na tem območju. Srečuje se tudi z župani tamkajšnjih občin ter obiskuje nekatere zavode in društva. Mi smo nadškofa ujeli v župniji Sveti Marko niže Ptuja oziroma v Markovcih. V pogovoru z Alenom Salihovićem je nadškof Cvikl izrazil veselje, da je povsod dobro sprejet. Pred mikrofon smo povabili tudi župnika Janeza Maučeca.

Skupnost družin Sončnica iz Gorice tudi letos pripravlja niz strokovnih vzgojnih predavanj o sodobnih družbenih, verskih, vzgojnih in kulturnih tematikah. V četrtek, 21. februarja, bo o starševstvu predavala specialistka zakonske in družinske terapije Andreja Poljanec. Starševstvo ni le način vzgajanja, discipliniranja, komunikacije, pač pa je globok in vzajemen odnos, v katerem se razvijata oba, tako odrasli kot tudi otrok. Naslednji četrtek v goste prihaja naturopatinja Katja Kogej. Izvedeli boste, kaj lahko naredimo za svoje zdravje, kako si pripravimo učinkovito domačo lekarno, poskrbimo za zdravo prehrano in kdaj je nujno, da obiščemo zdravnika. Prvi marčevski četrtek bo zakonski in družinski terapevt, predavatelj in kolumnist Domen Strmšnik povedal, kako v situacijah, ko se počutimo, da smo izgubili kontrolo nad svojim življenjem, najti ravnovesje, ki nam pomaga prevzemati kontrolo nad svojimi besedami,dejanji in čutenji. Zadnja predavateljica bo zdravnica in psihoterapevtka Sanja Rozman, tema pa bo zasvojenosti z delom in zadolževanjem. Pri tem gre za obsesivno vedenje, ki je povezano z delom, služenjem in porabljanjem denarja, časa in drugih virov. Vsa predavanja bodo ob 20. uri v dvorani Franca Močnika v Gorici in so brezplačna.

O slovenskem kulturnem prazniku v Frankfurtu in predavanjih, ki jih pripravlja Skupnost družin Sončnica iz Gorice. Florjan Lipuš in Peter Skavrča sta prejela državni odlikovanji. Poslovila sta ste Milena Šoukal in Tomaž Pavšič.

V popotniškem Petkovem veceru smo se odpravili v Afriko. Druga najstarejša krščanska država na svetu, najstarejše najdeno človeško okostje in izjemna geografska oblika Veliki jarek, s prostim očesom vidna z Lune. Vse to je Etiopija, streha Afrike. Geografsko in kulturno raznolika, navduši ljubitelje kave in jedce palačink. Kljub silnemu gospodarskemu razvoju, ki daje deželi ime afriški lev, je ohranjeno tudi življenje v tradicionalnih skupnostih. Pogovarjali smo se z Matevžem Hrovatom s turistične agencije KOMPAS.

Naj živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija, naj živijo italijanski izgnanci. To so besede predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija na slovesnosti v Bazovíci ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodusa. Globoko so užalile tako slovenske kot tudi hrvaške državljane. Poklicali smo tajnika Slovenske skupnosti v Gorici Julijana Čavdka.

Slovenska skupnost v Italiji je izgubila še enega izmed zadnjih Čedermacov. V petek, 1. februarja 2019, je po daljši bolezni v 79. letu starosti umrl župnik v Ukvah v Kanalski dolini Mario Gariup, ki je več kot 40 let deloval v Kanalski dolini in Benečiji. Kot piše na spletni strani petnajstdnevnika Dom, žalujejo Kanalska dolina, Benečija in vsa slovenska skupnost v Italiji. Pokojni je bil namreč zavedni slovenski duhovnik, publicist in kulturni delavec. V Primorskem biografskem leksikonu zanj najdemo oznako buditelj Slovencev v Kanalski dolini. O pomenu pokojnega župnika za Kanalsko dolino smo se pogovarjali s predsednico združenja don Mario Černet Anno Wedam.

V različnih stiskah, trpljenju, v bolezni nam lahko zaupanje v moč molitve odločilno pomaga pri premagovanju težav. Če ne vemo, kako se molitve lotiti, nam je na voljo tudi SOS molitev, ki jo izvajajo v skupnosti Emanuel. Kdo in kako moli za vas? Pojasnili sta prostovoljki Urška in Mirjam.