Iz naših krajev

VEČ ...|7. 3. 2020
Dravograd, Idrija, Ptuj

V oddaji smo poročali s čim je podeljevalce nagrade Zlati kamen prepričala letošnja najbolj razvojno prodorna občina Idrija, kakšni so načrti za gradnjo obvoznice v Dravogradu in kako so na Ptuju polni optimizma po uvrstitvi v nadaljnjo tekmo za Evropsko prestolnico kulture.

Dravograd, Idrija, Ptuj

V oddaji smo poročali s čim je podeljevalce nagrade Zlati kamen prepričala letošnja najbolj razvojno prodorna občina Idrija, kakšni so načrti za gradnjo obvoznice v Dravogradu in kako so na Ptuju polni optimizma po uvrstitvi v nadaljnjo tekmo za Evropsko prestolnico kulture.

družbainfokulturapolitika

Iz naših krajev

Dravograd, Idrija, Ptuj
V oddaji smo poročali s čim je podeljevalce nagrade Zlati kamen prepričala letošnja najbolj razvojno prodorna občina Idrija, kakšni so načrti za gradnjo obvoznice v Dravogradu in kako so na Ptuju polni optimizma po uvrstitvi v nadaljnjo tekmo za Evropsko prestolnico kulture.
VEČ ...|7. 3. 2020
Dravograd, Idrija, Ptuj
V oddaji smo poročali s čim je podeljevalce nagrade Zlati kamen prepričala letošnja najbolj razvojno prodorna občina Idrija, kakšni so načrti za gradnjo obvoznice v Dravogradu in kako so na Ptuju polni optimizma po uvrstitvi v nadaljnjo tekmo za Evropsko prestolnico kulture.

Andrej Šinko

družbainfokulturapolitika

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|5. 3. 2020
Alternativa plastiki

Monika Kubelj je lastnica blagovne znamke BeFresh, s katero spodbujajo k drugačni izbiri pri vsakodnevni rabi predvsem izdelkov povezanih s plastiko, med katerimi so tudi zobne krtačke.

Alternativa plastiki

Monika Kubelj je lastnica blagovne znamke BeFresh, s katero spodbujajo k drugačni izbiri pri vsakodnevni rabi predvsem izdelkov povezanih s plastiko, med katerimi so tudi zobne krtačke.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Alternativa plastiki
Monika Kubelj je lastnica blagovne znamke BeFresh, s katero spodbujajo k drugačni izbiri pri vsakodnevni rabi predvsem izdelkov povezanih s plastiko, med katerimi so tudi zobne krtačke.
VEČ ...|5. 3. 2020
Alternativa plastiki
Monika Kubelj je lastnica blagovne znamke BeFresh, s katero spodbujajo k drugačni izbiri pri vsakodnevni rabi predvsem izdelkov povezanih s plastiko, med katerimi so tudi zobne krtačke.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookolje

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 3. 2020
Zaradi novega koronavirusa težave že v slovenskem gospodarstvu

Novi koronavirus je poskrbel za padce na borzah, težave nastajajo zlasti v turizmu in letalstvu, problemi so tudi v predelovalni dejavnosti. Ekonomist Matej Lahovnik napoveduje padec gospodarske rasti, za katerega pa pravi, da bo odvisen od nadaljnjega razvoja dogodkov v povezavi s širjenjem novega virusa.

Zaradi novega koronavirusa težave že v slovenskem gospodarstvu

Novi koronavirus je poskrbel za padce na borzah, težave nastajajo zlasti v turizmu in letalstvu, problemi so tudi v predelovalni dejavnosti. Ekonomist Matej Lahovnik napoveduje padec gospodarske rasti, za katerega pa pravi, da bo odvisen od nadaljnjega razvoja dogodkov v povezavi s širjenjem novega virusa.

infozdravstvopolitika

Informativni prispevki

Zaradi novega koronavirusa težave že v slovenskem gospodarstvu
Novi koronavirus je poskrbel za padce na borzah, težave nastajajo zlasti v turizmu in letalstvu, problemi so tudi v predelovalni dejavnosti. Ekonomist Matej Lahovnik napoveduje padec gospodarske rasti, za katerega pa pravi, da bo odvisen od nadaljnjega razvoja dogodkov v povezavi s širjenjem novega virusa.
VEČ ...|4. 3. 2020
Zaradi novega koronavirusa težave že v slovenskem gospodarstvu
Novi koronavirus je poskrbel za padce na borzah, težave nastajajo zlasti v turizmu in letalstvu, problemi so tudi v predelovalni dejavnosti. Ekonomist Matej Lahovnik napoveduje padec gospodarske rasti, za katerega pa pravi, da bo odvisen od nadaljnjega razvoja dogodkov v povezavi s širjenjem novega virusa.

Andrej Šinko

infozdravstvopolitika

Iz naših krajev

VEČ ...|29. 2. 2020
Brežice, Brnik, Murska Sobota

V oddaji smo poročali o predlogu sprememb prometne infrastrukture ob ljubljanskem letališču, investicijah v Občini Brežice ter konceptu Pametnih vasi in razvojnih priložnostih Pomurja.

Brežice, Brnik, Murska Sobota

V oddaji smo poročali o predlogu sprememb prometne infrastrukture ob ljubljanskem letališču, investicijah v Občini Brežice ter konceptu Pametnih vasi in razvojnih priložnostih Pomurja.

družbainfopolitikapogovor

Iz naših krajev

Brežice, Brnik, Murska Sobota
V oddaji smo poročali o predlogu sprememb prometne infrastrukture ob ljubljanskem letališču, investicijah v Občini Brežice ter konceptu Pametnih vasi in razvojnih priložnostih Pomurja.
VEČ ...|29. 2. 2020
Brežice, Brnik, Murska Sobota
V oddaji smo poročali o predlogu sprememb prometne infrastrukture ob ljubljanskem letališču, investicijah v Občini Brežice ter konceptu Pametnih vasi in razvojnih priložnostih Pomurja.

Andrej Šinko

družbainfopolitikapogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|27. 2. 2020
Vizija recikliranja

Sodobni človek pretirava v nakupovanju oblačil. Ogromne količine močno bremenijo okolje. Recikliranja tekstilij je dobra rešitev, o tem smo govorili z Aleksandro Lobnik z mariborske fakultete za strojništvo in Inštituta IOS.

Vizija recikliranja

Sodobni človek pretirava v nakupovanju oblačil. Ogromne količine močno bremenijo okolje. Recikliranja tekstilij je dobra rešitev, o tem smo govorili z Aleksandro Lobnik z mariborske fakultete za strojništvo in Inštituta IOS.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljesvetovanje

Ni meje za dobre ideje

Vizija recikliranja
Sodobni človek pretirava v nakupovanju oblačil. Ogromne količine močno bremenijo okolje. Recikliranja tekstilij je dobra rešitev, o tem smo govorili z Aleksandro Lobnik z mariborske fakultete za strojništvo in Inštituta IOS.
VEČ ...|27. 2. 2020
Vizija recikliranja
Sodobni človek pretirava v nakupovanju oblačil. Ogromne količine močno bremenijo okolje. Recikliranja tekstilij je dobra rešitev, o tem smo govorili z Aleksandro Lobnik z mariborske fakultete za strojništvo in Inštituta IOS.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljesvetovanje

Za življenje

VEČ ...|8. 2. 2020
Kultura življenja

Na kulturni praznik smo z Alenko Rebula govorili o kulturnosti v odnosih. »Kdaj bo dovolj? Kdaj bomo rekli, da smo naredili dovolj, da smo srečni in ponosni nase?«, opozarja sogovornica. Ker ni nikoli dovolj, se ustvarjajo pritiski, ob katerih se napajajo številne stiske, negotovosti in nezadovoljstva. Kultura življenja se kaže v neizmerni moči obnove, rasti, razvoja in sprememb. Kultura je obdelanost, je proces, ki kaže, kaj smo naredili/delamo iz sebe.

Kultura življenja

Na kulturni praznik smo z Alenko Rebula govorili o kulturnosti v odnosih. »Kdaj bo dovolj? Kdaj bomo rekli, da smo naredili dovolj, da smo srečni in ponosni nase?«, opozarja sogovornica. Ker ni nikoli dovolj, se ustvarjajo pritiski, ob katerih se napajajo številne stiske, negotovosti in nezadovoljstva. Kultura življenja se kaže v neizmerni moči obnove, rasti, razvoja in sprememb. Kultura je obdelanost, je proces, ki kaže, kaj smo naredili/delamo iz sebe.

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgoja

Za življenje

Kultura življenja
Na kulturni praznik smo z Alenko Rebula govorili o kulturnosti v odnosih. »Kdaj bo dovolj? Kdaj bomo rekli, da smo naredili dovolj, da smo srečni in ponosni nase?«, opozarja sogovornica. Ker ni nikoli dovolj, se ustvarjajo pritiski, ob katerih se napajajo številne stiske, negotovosti in nezadovoljstva. Kultura življenja se kaže v neizmerni moči obnove, rasti, razvoja in sprememb. Kultura je obdelanost, je proces, ki kaže, kaj smo naredili/delamo iz sebe.
VEČ ...|8. 2. 2020
Kultura življenja
Na kulturni praznik smo z Alenko Rebula govorili o kulturnosti v odnosih. »Kdaj bo dovolj? Kdaj bomo rekli, da smo naredili dovolj, da smo srečni in ponosni nase?«, opozarja sogovornica. Ker ni nikoli dovolj, se ustvarjajo pritiski, ob katerih se napajajo številne stiske, negotovosti in nezadovoljstva. Kultura življenja se kaže v neizmerni moči obnove, rasti, razvoja in sprememb. Kultura je obdelanost, je proces, ki kaže, kaj smo naredili/delamo iz sebe.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgoja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|6. 2. 2020
Najinovativnejša živila 2020

Inštitut za nutricionistiko je med Najbolj inovativnimi živili leta 2020 izbral tudi veganski namaz Tatarc in Ajdov narastek s tofujem podjetja Mercator IP. Predstavila ju je tehnologinja, ki v podjetju skrbi za razvoj in kakovost, Mateja Rupnik.

Najinovativnejša živila 2020

Inštitut za nutricionistiko je med Najbolj inovativnimi živili leta 2020 izbral tudi veganski namaz Tatarc in Ajdov narastek s tofujem podjetja Mercator IP. Predstavila ju je tehnologinja, ki v podjetju skrbi za razvoj in kakovost, Mateja Rupnik.

družbaizobraževanjeinfosvetovanjezdravstvoinovativnostpodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Najinovativnejša živila 2020
Inštitut za nutricionistiko je med Najbolj inovativnimi živili leta 2020 izbral tudi veganski namaz Tatarc in Ajdov narastek s tofujem podjetja Mercator IP. Predstavila ju je tehnologinja, ki v podjetju skrbi za razvoj in kakovost, Mateja Rupnik.
VEČ ...|6. 2. 2020
Najinovativnejša živila 2020
Inštitut za nutricionistiko je med Najbolj inovativnimi živili leta 2020 izbral tudi veganski namaz Tatarc in Ajdov narastek s tofujem podjetja Mercator IP. Predstavila ju je tehnologinja, ki v podjetju skrbi za razvoj in kakovost, Mateja Rupnik.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinfosvetovanjezdravstvoinovativnostpodjetništvo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|5. 2. 2020
Ervin Anton Schwarzbartl: Odstop Šarca je priložnost

Odstopil je predsednik vlade Marjan Šarec. Odstop bo dober in koristen za Slovenijo, če bo na oblast prišla po volitvah desno-sredinska opcija brez trdih levičarjev in naslednikov komunizma. Če bodo »strici« zakuhali nove obraze leve provenience, ki bodo, kot že večkrat, ponovno prevarali volivce z lažnimi obljubami in prevzeli oblast, ne bo sprememb. Slovenija bo še naprej relativno nazadovala tako gospodarsko, razvojno in socialno, kot tudi glede človekovih pravic in demokratičnosti. Še naprej se bodo vedno bolj uveljavljali komunistični »prijemi« prejšnjega režima. Razkol (po Možini) državljanov, ki že dolgo niso več narodno zavedni Slovenci, se bo poglabljal. Sprava ne bo možna, obsodbe zločinov komunizma ne bo, ostali bodo »slavospevi« morilske, genocidne in teroristične falage NOB. Povečal se bo vpliv jugoslovanarjev, mohamedanske vrednote, širila se bo lažnivost in prikrivanje dejanskega stanja po mainstrem medijih in šikaniranje ter zakonsko omejevanje vseh, ki si bodo upali odkrito in objektivno govoriti, pisati in delovati.

Ervin Anton Schwarzbartl: Odstop Šarca je priložnost

Odstopil je predsednik vlade Marjan Šarec. Odstop bo dober in koristen za Slovenijo, če bo na oblast prišla po volitvah desno-sredinska opcija brez trdih levičarjev in naslednikov komunizma. Če bodo »strici« zakuhali nove obraze leve provenience, ki bodo, kot že večkrat, ponovno prevarali volivce z lažnimi obljubami in prevzeli oblast, ne bo sprememb. Slovenija bo še naprej relativno nazadovala tako gospodarsko, razvojno in socialno, kot tudi glede človekovih pravic in demokratičnosti. Še naprej se bodo vedno bolj uveljavljali komunistični »prijemi« prejšnjega režima. Razkol (po Možini) državljanov, ki že dolgo niso več narodno zavedni Slovenci, se bo poglabljal. Sprava ne bo možna, obsodbe zločinov komunizma ne bo, ostali bodo »slavospevi« morilske, genocidne in teroristične falage NOB. Povečal se bo vpliv jugoslovanarjev, mohamedanske vrednote, širila se bo lažnivost in prikrivanje dejanskega stanja po mainstrem medijih in šikaniranje ter zakonsko omejevanje vseh, ki si bodo upali odkrito in objektivno govoriti, pisati in delovati.

politikadružbakomentar

Komentar Časnik.si

Ervin Anton Schwarzbartl: Odstop Šarca je priložnost
Odstopil je predsednik vlade Marjan Šarec. Odstop bo dober in koristen za Slovenijo, če bo na oblast prišla po volitvah desno-sredinska opcija brez trdih levičarjev in naslednikov komunizma. Če bodo »strici« zakuhali nove obraze leve provenience, ki bodo, kot že večkrat, ponovno prevarali volivce z lažnimi obljubami in prevzeli oblast, ne bo sprememb. Slovenija bo še naprej relativno nazadovala tako gospodarsko, razvojno in socialno, kot tudi glede človekovih pravic in demokratičnosti. Še naprej se bodo vedno bolj uveljavljali komunistični »prijemi« prejšnjega režima. Razkol (po Možini) državljanov, ki že dolgo niso več narodno zavedni Slovenci, se bo poglabljal. Sprava ne bo možna, obsodbe zločinov komunizma ne bo, ostali bodo »slavospevi« morilske, genocidne in teroristične falage NOB. Povečal se bo vpliv jugoslovanarjev, mohamedanske vrednote, širila se bo lažnivost in prikrivanje dejanskega stanja po mainstrem medijih in šikaniranje ter zakonsko omejevanje vseh, ki si bodo upali odkrito in objektivno govoriti, pisati in delovati.
VEČ ...|5. 2. 2020
Ervin Anton Schwarzbartl: Odstop Šarca je priložnost
Odstopil je predsednik vlade Marjan Šarec. Odstop bo dober in koristen za Slovenijo, če bo na oblast prišla po volitvah desno-sredinska opcija brez trdih levičarjev in naslednikov komunizma. Če bodo »strici« zakuhali nove obraze leve provenience, ki bodo, kot že večkrat, ponovno prevarali volivce z lažnimi obljubami in prevzeli oblast, ne bo sprememb. Slovenija bo še naprej relativno nazadovala tako gospodarsko, razvojno in socialno, kot tudi glede človekovih pravic in demokratičnosti. Še naprej se bodo vedno bolj uveljavljali komunistični »prijemi« prejšnjega režima. Razkol (po Možini) državljanov, ki že dolgo niso več narodno zavedni Slovenci, se bo poglabljal. Sprava ne bo možna, obsodbe zločinov komunizma ne bo, ostali bodo »slavospevi« morilske, genocidne in teroristične falage NOB. Povečal se bo vpliv jugoslovanarjev, mohamedanske vrednote, širila se bo lažnivost in prikrivanje dejanskega stanja po mainstrem medijih in šikaniranje ter zakonsko omejevanje vseh, ki si bodo upali odkrito in objektivno govoriti, pisati in delovati.

Ervin Anton Schwarzbartl

politikadružbakomentar

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 1. 2020
Kuham domače in izbor lokalnega

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je zaključila mednarodni projekt AlpFoodway in se lotila novega Kuham domače. Na širšem območju Julijskih Alp pa nastaja pilotni projekt izdelkov, storitev, kulinarike in tudi dogodkov po sistemu kolektivne blagovne znamke. O tem so govorili Mark Toplak, Ambrož Černe, Tomaž Rogelj, Tanja Lešnik Štuhec in dr. Janez Bogataj.

Kuham domače in izbor lokalnega

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je zaključila mednarodni projekt AlpFoodway in se lotila novega Kuham domače. Na širšem območju Julijskih Alp pa nastaja pilotni projekt izdelkov, storitev, kulinarike in tudi dogodkov po sistemu kolektivne blagovne znamke. O tem so govorili Mark Toplak, Ambrož Černe, Tomaž Rogelj, Tanja Lešnik Štuhec in dr. Janez Bogataj.

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Zakladi naše dediščine

Kuham domače in izbor lokalnega
Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je zaključila mednarodni projekt AlpFoodway in se lotila novega Kuham domače. Na širšem območju Julijskih Alp pa nastaja pilotni projekt izdelkov, storitev, kulinarike in tudi dogodkov po sistemu kolektivne blagovne znamke. O tem so govorili Mark Toplak, Ambrož Černe, Tomaž Rogelj, Tanja Lešnik Štuhec in dr. Janez Bogataj.
VEČ ...|28. 1. 2020
Kuham domače in izbor lokalnega
Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je zaključila mednarodni projekt AlpFoodway in se lotila novega Kuham domače. Na širšem območju Julijskih Alp pa nastaja pilotni projekt izdelkov, storitev, kulinarike in tudi dogodkov po sistemu kolektivne blagovne znamke. O tem so govorili Mark Toplak, Ambrož Černe, Tomaž Rogelj, Tanja Lešnik Štuhec in dr. Janez Bogataj.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Svetovalnica

VEČ ...|24. 1. 2020
Razvoj turizma in gostinstva

Ta panoga je v Sloveniji v vzponu, marsikje imajo še neizkoriščene potenciale in si želijo vstopiti na trg, pa ne vedo, kako. Z gostjo Majo Krizmančič smo se pogovarjali o tem, kaj je gostoljubje, kako ustvariti pogoje, da bo podjetje privlačno na trgu, kako poiskati prave kadre?

Razvoj turizma in gostinstva

Ta panoga je v Sloveniji v vzponu, marsikje imajo še neizkoriščene potenciale in si želijo vstopiti na trg, pa ne vedo, kako. Z gostjo Majo Krizmančič smo se pogovarjali o tem, kaj je gostoljubje, kako ustvariti pogoje, da bo podjetje privlačno na trgu, kako poiskati prave kadre?

svetovanjeturizemlokalno. odnosiizobraževanje

Svetovalnica

Razvoj turizma in gostinstva
Ta panoga je v Sloveniji v vzponu, marsikje imajo še neizkoriščene potenciale in si želijo vstopiti na trg, pa ne vedo, kako. Z gostjo Majo Krizmančič smo se pogovarjali o tem, kaj je gostoljubje, kako ustvariti pogoje, da bo podjetje privlačno na trgu, kako poiskati prave kadre?
VEČ ...|24. 1. 2020
Razvoj turizma in gostinstva
Ta panoga je v Sloveniji v vzponu, marsikje imajo še neizkoriščene potenciale in si želijo vstopiti na trg, pa ne vedo, kako. Z gostjo Majo Krizmančič smo se pogovarjali o tem, kaj je gostoljubje, kako ustvariti pogoje, da bo podjetje privlačno na trgu, kako poiskati prave kadre?

Tanja Dominko

svetovanjeturizemlokalno. odnosiizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|23. 1. 2020
Najinovacija 2018

Matej Marc prihaja iz družinskega podjetja, nagrajenega z najinovacijo leta 2018. Govorili smo o testeninah in ostalih izdelkih iz pšeničnih kalčkov, ki jih pridelujejo v podjetju Moleum v Ajdovščini.

Najinovacija 2018

Matej Marc prihaja iz družinskega podjetja, nagrajenega z najinovacijo leta 2018. Govorili smo o testeninah in ostalih izdelkih iz pšeničnih kalčkov, ki jih pridelujejo v podjetju Moleum v Ajdovščini.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvokulinarikapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Najinovacija 2018
Matej Marc prihaja iz družinskega podjetja, nagrajenega z najinovacijo leta 2018. Govorili smo o testeninah in ostalih izdelkih iz pšeničnih kalčkov, ki jih pridelujejo v podjetju Moleum v Ajdovščini.
VEČ ...|23. 1. 2020
Najinovacija 2018
Matej Marc prihaja iz družinskega podjetja, nagrajenega z najinovacijo leta 2018. Govorili smo o testeninah in ostalih izdelkih iz pšeničnih kalčkov, ki jih pridelujejo v podjetju Moleum v Ajdovščini.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvokulinarikapodjetništvo

Pogovor o

VEČ ...|15. 1. 2020
Se bodo razmere na Bližnjem vzhodu stabilizirale?

O zaostrenih odnosih med ZDA in Iranom, možnem razvoju dogodkov ter vplivu dogajanja na stabilnost regije. Gostje so bili politična analitika dr. Primož Šterbenc in Klemen Balanč ter obramboslovec dr. Vladimir Prebilič.

Se bodo razmere na Bližnjem vzhodu stabilizirale?

O zaostrenih odnosih med ZDA in Iranom, možnem razvoju dogodkov ter vplivu dogajanja na stabilnost regije. Gostje so bili politična analitika dr. Primož Šterbenc in Klemen Balanč ter obramboslovec dr. Vladimir Prebilič.

politikavarnostsvet

Pogovor o

Se bodo razmere na Bližnjem vzhodu stabilizirale?
O zaostrenih odnosih med ZDA in Iranom, možnem razvoju dogodkov ter vplivu dogajanja na stabilnost regije. Gostje so bili politična analitika dr. Primož Šterbenc in Klemen Balanč ter obramboslovec dr. Vladimir Prebilič.
VEČ ...|15. 1. 2020
Se bodo razmere na Bližnjem vzhodu stabilizirale?
O zaostrenih odnosih med ZDA in Iranom, možnem razvoju dogodkov ter vplivu dogajanja na stabilnost regije. Gostje so bili politična analitika dr. Primož Šterbenc in Klemen Balanč ter obramboslovec dr. Vladimir Prebilič.

Andrej Šinko

politikavarnostsvet

Iz naših krajev

VEČ ...|11. 1. 2020
Bovec, Nova Gorica, Izola

Poročali smo o razvoju letališča in turizma v občini Bovec, začetku smučarske sezone na Kaninu, padajočem kamenju s klifa v Strunjanu ter ureditvi novega humanitarnega centra v Novi Gorici.

Bovec, Nova Gorica, Izola

Poročali smo o razvoju letališča in turizma v občini Bovec, začetku smučarske sezone na Kaninu, padajočem kamenju s klifa v Strunjanu ter ureditvi novega humanitarnega centra v Novi Gorici.

kulturapogovor

Iz naših krajev

Bovec, Nova Gorica, Izola
Poročali smo o razvoju letališča in turizma v občini Bovec, začetku smučarske sezone na Kaninu, padajočem kamenju s klifa v Strunjanu ter ureditvi novega humanitarnega centra v Novi Gorici.
VEČ ...|11. 1. 2020
Bovec, Nova Gorica, Izola
Poročali smo o razvoju letališča in turizma v občini Bovec, začetku smučarske sezone na Kaninu, padajočem kamenju s klifa v Strunjanu ter ureditvi novega humanitarnega centra v Novi Gorici.

Andrej Šinko

kulturapogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|9. 1. 2020
Ležišče slovenske kakovosti in znanja

O zgodbi kakovostnih ležišč, ki so plod domačega znanja in inovacij, posebej o ležišču Reny, smo govorili z Markom Ilovarjem.

Ležišče slovenske kakovosti in znanja

O zgodbi kakovostnih ležišč, ki so plod domačega znanja in inovacij, posebej o ležišču Reny, smo govorili z Markom Ilovarjem.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljekulturapodjetništvopogovor

Ni meje za dobre ideje

Ležišče slovenske kakovosti in znanja
O zgodbi kakovostnih ležišč, ki so plod domačega znanja in inovacij, posebej o ležišču Reny, smo govorili z Markom Ilovarjem.
VEČ ...|9. 1. 2020
Ležišče slovenske kakovosti in znanja
O zgodbi kakovostnih ležišč, ki so plod domačega znanja in inovacij, posebej o ležišču Reny, smo govorili z Markom Ilovarjem.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljekulturapodjetništvopogovor

Via positiva

VEČ ...|26. 12. 2019
Priložnost reciklirane elektronske opreme

Katja Zajko je uspešna mlada ženska, direktorica mednarodnega podjetja Recosi, s sedežem na Irskem. Pred nekaj leti so se razširili v ZDA in pred dvema letoma prišli tudi v Slovenijo. Uspešen model socialnega, trajnostnega poslovanja, recikliranje računalniške opreme, prenaša v naše okolje. Med Irsko in Slovenijo so podobnosti, a tudi razlike, govorila je o svojem poslovnem modelu, priložnostih recikliranja elektronske opreme in o trajnostni naravnanosti sodobnega poslovanja.

Priložnost reciklirane elektronske opreme

Katja Zajko je uspešna mlada ženska, direktorica mednarodnega podjetja Recosi, s sedežem na Irskem. Pred nekaj leti so se razširili v ZDA in pred dvema letoma prišli tudi v Slovenijo. Uspešen model socialnega, trajnostnega poslovanja, recikliranje računalniške opreme, prenaša v naše okolje. Med Irsko in Slovenijo so podobnosti, a tudi razlike, govorila je o svojem poslovnem modelu, priložnostih recikliranja elektronske opreme in o trajnostni naravnanosti sodobnega poslovanja.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljekulturapodjetništvopogovor

Via positiva

Priložnost reciklirane elektronske opreme
Katja Zajko je uspešna mlada ženska, direktorica mednarodnega podjetja Recosi, s sedežem na Irskem. Pred nekaj leti so se razširili v ZDA in pred dvema letoma prišli tudi v Slovenijo. Uspešen model socialnega, trajnostnega poslovanja, recikliranje računalniške opreme, prenaša v naše okolje. Med Irsko in Slovenijo so podobnosti, a tudi razlike, govorila je o svojem poslovnem modelu, priložnostih recikliranja elektronske opreme in o trajnostni naravnanosti sodobnega poslovanja.
VEČ ...|26. 12. 2019
Priložnost reciklirane elektronske opreme
Katja Zajko je uspešna mlada ženska, direktorica mednarodnega podjetja Recosi, s sedežem na Irskem. Pred nekaj leti so se razširili v ZDA in pred dvema letoma prišli tudi v Slovenijo. Uspešen model socialnega, trajnostnega poslovanja, recikliranje računalniške opreme, prenaša v naše okolje. Med Irsko in Slovenijo so podobnosti, a tudi razlike, govorila je o svojem poslovnem modelu, priložnostih recikliranja elektronske opreme in o trajnostni naravnanosti sodobnega poslovanja.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljekulturapodjetništvopogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|26. 12. 2019
GoStartup inkubator

Primorski tehnološki park je v luči bližajoče se dvajsete obletnice delovanja v letu 2020 svoje programe za mlada podjetja strnil v GoStartup inkubator. V njem ustanovitelji mladih podjetij pridobivajo najsodobnejša znanja in gradijo povezave za hitrejšo rast in razvoj njihovih podjetij. O tem smo se pogovarjali z Marjano Simčič Humar.

GoStartup inkubator

Primorski tehnološki park je v luči bližajoče se dvajsete obletnice delovanja v letu 2020 svoje programe za mlada podjetja strnil v GoStartup inkubator. V njem ustanovitelji mladih podjetij pridobivajo najsodobnejša znanja in gradijo povezave za hitrejšo rast in razvoj njihovih podjetij. O tem smo se pogovarjali z Marjano Simčič Humar.

inovativnostkreativostpodjetništvogospodarstvopogovorizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

GoStartup inkubator
Primorski tehnološki park je v luči bližajoče se dvajsete obletnice delovanja v letu 2020 svoje programe za mlada podjetja strnil v GoStartup inkubator. V njem ustanovitelji mladih podjetij pridobivajo najsodobnejša znanja in gradijo povezave za hitrejšo rast in razvoj njihovih podjetij. O tem smo se pogovarjali z Marjano Simčič Humar.
VEČ ...|26. 12. 2019
GoStartup inkubator
Primorski tehnološki park je v luči bližajoče se dvajsete obletnice delovanja v letu 2020 svoje programe za mlada podjetja strnil v GoStartup inkubator. V njem ustanovitelji mladih podjetij pridobivajo najsodobnejša znanja in gradijo povezave za hitrejšo rast in razvoj njihovih podjetij. O tem smo se pogovarjali z Marjano Simčič Humar.

Nataša Ličen

inovativnostkreativostpodjetništvogospodarstvopogovorizobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 12. 2019
Razvoj Pobreške potice

Potica, sladka kraljica. Jernej Jeglič je predstavil razvoj ter izvirnost starih zapisov o pripravi in peki zaščitene Pobreške potice.

Razvoj Pobreške potice

Potica, sladka kraljica. Jernej Jeglič je predstavil razvoj ter izvirnost starih zapisov o pripravi in peki zaščitene Pobreške potice.

družbaizobraževanjekulturapogovorsvetovanjevzgojakulinarikadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Razvoj Pobreške potice
Potica, sladka kraljica. Jernej Jeglič je predstavil razvoj ter izvirnost starih zapisov o pripravi in peki zaščitene Pobreške potice.
VEČ ...|24. 12. 2019
Razvoj Pobreške potice
Potica, sladka kraljica. Jernej Jeglič je predstavil razvoj ter izvirnost starih zapisov o pripravi in peki zaščitene Pobreške potice.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturapogovorsvetovanjevzgojakulinarikadediščinaizročilo

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 12. 2019
Zahvala dr. Petra Jambreka ob prejemu državnega odlikovanja

Predsednik republike Borut Pahor je dr. Petru Jambreku ter Erhardu Busku podelil državna reda za zasluge. Jambrek je zlati red za zasluge prejel za svoj prispevek k ustanovitvi slovenske države ter k razvoju ustavnosti in ustavnopravne znanosti, Busek pa srebrnega za njegov prispevek za mednarodno priznanje Slovenije.

Zahvala dr. Petra Jambreka ob prejemu državnega odlikovanja

Predsednik republike Borut Pahor je dr. Petru Jambreku ter Erhardu Busku podelil državna reda za zasluge. Jambrek je zlati red za zasluge prejel za svoj prispevek k ustanovitvi slovenske države ter k razvoju ustavnosti in ustavnopravne znanosti, Busek pa srebrnega za njegov prispevek za mednarodno priznanje Slovenije.

jambrekodlikovanjepredsednikpraznikpolitikainfoosamosvojitev

Informativni prispevki

Zahvala dr. Petra Jambreka ob prejemu državnega odlikovanja
Predsednik republike Borut Pahor je dr. Petru Jambreku ter Erhardu Busku podelil državna reda za zasluge. Jambrek je zlati red za zasluge prejel za svoj prispevek k ustanovitvi slovenske države ter k razvoju ustavnosti in ustavnopravne znanosti, Busek pa srebrnega za njegov prispevek za mednarodno priznanje Slovenije.
VEČ ...|23. 12. 2019
Zahvala dr. Petra Jambreka ob prejemu državnega odlikovanja
Predsednik republike Borut Pahor je dr. Petru Jambreku ter Erhardu Busku podelil državna reda za zasluge. Jambrek je zlati red za zasluge prejel za svoj prispevek k ustanovitvi slovenske države ter k razvoju ustavnosti in ustavnopravne znanosti, Busek pa srebrnega za njegov prispevek za mednarodno priznanje Slovenije.

Alen Salihović

jambrekodlikovanjepredsednikpraznikpolitikainfoosamosvojitev

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|22. 12. 2019
Razvojni projekti v Afriki

V decembrski oddaji z begunsko, migracijsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje Slovenije, je Jana Lampe s Slovenske Karitas govorila o razvojnem sodelovanju in kaj vse dela Slovenska Karitas za zmanjšanje revščine v svetu.

Razvojni projekti v Afriki

V decembrski oddaji z begunsko, migracijsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje Slovenije, je Jana Lampe s Slovenske Karitas govorila o razvojnem sodelovanju in kaj vse dela Slovenska Karitas za zmanjšanje revščine v svetu.

beguncikaritasafrika

Gradimo odprto družbo

Razvojni projekti v Afriki
V decembrski oddaji z begunsko, migracijsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje Slovenije, je Jana Lampe s Slovenske Karitas govorila o razvojnem sodelovanju in kaj vse dela Slovenska Karitas za zmanjšanje revščine v svetu.
VEČ ...|22. 12. 2019
Razvojni projekti v Afriki
V decembrski oddaji z begunsko, migracijsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje Slovenije, je Jana Lampe s Slovenske Karitas govorila o razvojnem sodelovanju in kaj vse dela Slovenska Karitas za zmanjšanje revščine v svetu.

Matjaž Merljak

beguncikaritasafrika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|20. 12. 2019
Za uspešno vzrejo telet je zelo pomembna zaužita količina kolostruma

Franc Šolar, svetovalec s KGZ Kranj je opozoril na pomembnost pravilne prehrane brejih krav in količine zaužitega kolostruma za zdravje in hiter razvoj telet.

Za uspešno vzrejo telet je zelo pomembna zaužita količina kolostruma

Franc Šolar, svetovalec s KGZ Kranj je opozoril na pomembnost pravilne prehrane brejih krav in količine zaužitega kolostruma za zdravje in hiter razvoj telet.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Za uspešno vzrejo telet je zelo pomembna zaužita količina kolostruma
Franc Šolar, svetovalec s KGZ Kranj je opozoril na pomembnost pravilne prehrane brejih krav in količine zaužitega kolostruma za zdravje in hiter razvoj telet.
VEČ ...|20. 12. 2019
Za uspešno vzrejo telet je zelo pomembna zaužita količina kolostruma
Franc Šolar, svetovalec s KGZ Kranj je opozoril na pomembnost pravilne prehrane brejih krav in količine zaužitega kolostruma za zdravje in hiter razvoj telet.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|15. 12. 2019
Žiga Zois (1747 - 1819)

Žiga Zois, ki ga je Cankar poimenoval „oče in varuh slovenske literature“, je z moralno in finančno podporo ter odlično založeno knjižnico, omogočil razsvetljensko delo Linhartu, Vodniku, Kopitarju in drugim. Ti so skupaj z njim na prehodu iz 18. v 19. stoletje postavljali temelje za pravilen razvoj slovenskega knjižnega jezika in literature.

Žiga Zois (1747 - 1819)

Žiga Zois, ki ga je Cankar poimenoval „oče in varuh slovenske literature“, je z moralno in finančno podporo ter odlično založeno knjižnico, omogočil razsvetljensko delo Linhartu, Vodniku, Kopitarju in drugim. Ti so skupaj z njim na prehodu iz 18. v 19. stoletje postavljali temelje za pravilen razvoj slovenskega knjižnega jezika in literature.

izobraževanjeinfokulturaspominvzgojadružba

Graditelji slovenskega doma

Žiga Zois (1747 - 1819)
Žiga Zois, ki ga je Cankar poimenoval „oče in varuh slovenske literature“, je z moralno in finančno podporo ter odlično založeno knjižnico, omogočil razsvetljensko delo Linhartu, Vodniku, Kopitarju in drugim. Ti so skupaj z njim na prehodu iz 18. v 19. stoletje postavljali temelje za pravilen razvoj slovenskega knjižnega jezika in literature.
VEČ ...|15. 12. 2019
Žiga Zois (1747 - 1819)
Žiga Zois, ki ga je Cankar poimenoval „oče in varuh slovenske literature“, je z moralno in finančno podporo ter odlično založeno knjižnico, omogočil razsvetljensko delo Linhartu, Vodniku, Kopitarju in drugim. Ti so skupaj z njim na prehodu iz 18. v 19. stoletje postavljali temelje za pravilen razvoj slovenskega knjižnega jezika in literature.

Tone Gorjup

izobraževanjeinfokulturaspominvzgojadružba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|12. 12. 2019
Američan, ki v Bovcu vari pivo

V sklopu srebrnih radijskih akcij smo poleti obiskali tudi Posočje in oddajnik na Kaninu. V dolini Soče smo spoznali tudi mladega Američana, ki ga je v našo deželo privabila izbranka njegovega srca, ustalil se je in ustvaril eno od najinovativnejših podjetniških zgodb, v Bovcu namreč vari pivo.

Američan, ki v Bovcu vari pivo

V sklopu srebrnih radijskih akcij smo poleti obiskali tudi Posočje in oddajnik na Kaninu. V dolini Soče smo spoznali tudi mladega Američana, ki ga je v našo deželo privabila izbranka njegovega srca, ustalil se je in ustvaril eno od najinovativnejših podjetniških zgodb, v Bovcu namreč vari pivo.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljeturizempogovorpodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Američan, ki v Bovcu vari pivo
V sklopu srebrnih radijskih akcij smo poleti obiskali tudi Posočje in oddajnik na Kaninu. V dolini Soče smo spoznali tudi mladega Američana, ki ga je v našo deželo privabila izbranka njegovega srca, ustalil se je in ustvaril eno od najinovativnejših podjetniških zgodb, v Bovcu namreč vari pivo.
VEČ ...|12. 12. 2019
Američan, ki v Bovcu vari pivo
V sklopu srebrnih radijskih akcij smo poleti obiskali tudi Posočje in oddajnik na Kaninu. V dolini Soče smo spoznali tudi mladega Američana, ki ga je v našo deželo privabila izbranka njegovega srca, ustalil se je in ustvaril eno od najinovativnejših podjetniških zgodb, v Bovcu namreč vari pivo.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljeturizempogovorpodjetništvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|6. 12. 2019
Priložnost za 4000 malih kmetij

V novembru je bil odprt javni razpis namenjen ohranjanju in razvoju majhnih kmetij. Tako kot pri prvem razpisu je tudi sedaj na voljo 20 miljonov evrov, ki bodo razdeljeni med približno 4.000 upravičencev. Razpis bo odprt do sredine februarja naslednje leto, Špela Drnovšek, svetovalka na KGZ Ljubljana pa priporoča, da se kmetje, ki izpolnjujejo pogoje, čimprej oglasijo na kmetijsko svetovalno službo, kjer bodo pridobili dodatne informacije glede izvajanja podukrepa, obveznosti ter možnosti za izdelavo vloge.

Priložnost za 4000 malih kmetij

V novembru je bil odprt javni razpis namenjen ohranjanju in razvoju majhnih kmetij. Tako kot pri prvem razpisu je tudi sedaj na voljo 20 miljonov evrov, ki bodo razdeljeni med približno 4.000 upravičencev. Razpis bo odprt do sredine februarja naslednje leto, Špela Drnovšek, svetovalka na KGZ Ljubljana pa priporoča, da se kmetje, ki izpolnjujejo pogoje, čimprej oglasijo na kmetijsko svetovalno službo, kjer bodo pridobili dodatne informacije glede izvajanja podukrepa, obveznosti ter možnosti za izdelavo vloge.

kmetijstvosvetovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Priložnost za 4000 malih kmetij
V novembru je bil odprt javni razpis namenjen ohranjanju in razvoju majhnih kmetij. Tako kot pri prvem razpisu je tudi sedaj na voljo 20 miljonov evrov, ki bodo razdeljeni med približno 4.000 upravičencev. Razpis bo odprt do sredine februarja naslednje leto, Špela Drnovšek, svetovalka na KGZ Ljubljana pa priporoča, da se kmetje, ki izpolnjujejo pogoje, čimprej oglasijo na kmetijsko svetovalno službo, kjer bodo pridobili dodatne informacije glede izvajanja podukrepa, obveznosti ter možnosti za izdelavo vloge.
VEČ ...|6. 12. 2019
Priložnost za 4000 malih kmetij
V novembru je bil odprt javni razpis namenjen ohranjanju in razvoju majhnih kmetij. Tako kot pri prvem razpisu je tudi sedaj na voljo 20 miljonov evrov, ki bodo razdeljeni med približno 4.000 upravičencev. Razpis bo odprt do sredine februarja naslednje leto, Špela Drnovšek, svetovalka na KGZ Ljubljana pa priporoča, da se kmetje, ki izpolnjujejo pogoje, čimprej oglasijo na kmetijsko svetovalno službo, kjer bodo pridobili dodatne informacije glede izvajanja podukrepa, obveznosti ter možnosti za izdelavo vloge.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Komentar tedna

VEČ ...|6. 12. 2019
Hubert Požarnik: Trajnostni razvoj – da, ampak kako?

Če mislimo z varstvom okolja resno, potem moramo vedeti, da do zrelejšega načina gospodarjenja in življenja ne bomo prišli brez prehoda iz družbe vrednostnih papirjev v družbo vrednot, od proizvodnje materialnih dobrin k proizvodnji blagostanja, od konzumizma h humanizmu, od ekonomije oskrbe k ekonomiji samooskrbe, od ropanja narave k bolj »pasivnemu«, duhovnemu odnosu do nje, od globalizacije k regionalizmu, od veletehnike k tehniki po meri človeka in narave.O tem nam je spregovoril današnji komentator.

Hubert Požarnik: Trajnostni razvoj – da, ampak kako?

Če mislimo z varstvom okolja resno, potem moramo vedeti, da do zrelejšega načina gospodarjenja in življenja ne bomo prišli brez prehoda iz družbe vrednostnih papirjev v družbo vrednot, od proizvodnje materialnih dobrin k proizvodnji blagostanja, od konzumizma h humanizmu, od ekonomije oskrbe k ekonomiji samooskrbe, od ropanja narave k bolj »pasivnemu«, duhovnemu odnosu do nje, od globalizacije k regionalizmu, od veletehnike k tehniki po meri človeka in narave.O tem nam je spregovoril današnji komentator.

komentardružbanarava

Komentar tedna

Hubert Požarnik: Trajnostni razvoj – da, ampak kako?
Če mislimo z varstvom okolja resno, potem moramo vedeti, da do zrelejšega načina gospodarjenja in življenja ne bomo prišli brez prehoda iz družbe vrednostnih papirjev v družbo vrednot, od proizvodnje materialnih dobrin k proizvodnji blagostanja, od konzumizma h humanizmu, od ekonomije oskrbe k ekonomiji samooskrbe, od ropanja narave k bolj »pasivnemu«, duhovnemu odnosu do nje, od globalizacije k regionalizmu, od veletehnike k tehniki po meri človeka in narave.O tem nam je spregovoril današnji komentator.
VEČ ...|6. 12. 2019
Hubert Požarnik: Trajnostni razvoj – da, ampak kako?
Če mislimo z varstvom okolja resno, potem moramo vedeti, da do zrelejšega načina gospodarjenja in življenja ne bomo prišli brez prehoda iz družbe vrednostnih papirjev v družbo vrednot, od proizvodnje materialnih dobrin k proizvodnji blagostanja, od konzumizma h humanizmu, od ekonomije oskrbe k ekonomiji samooskrbe, od ropanja narave k bolj »pasivnemu«, duhovnemu odnosu do nje, od globalizacije k regionalizmu, od veletehnike k tehniki po meri človeka in narave.O tem nam je spregovoril današnji komentator.

Hubert Požarnik

komentardružbanarava

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|5. 12. 2019
Podjetje Figura z zunanjimi kuhinjami odgovarja na spremembe bivanja

Tomaž Okorn s podjetja Figura opaža vse večje zanimanje za zunanji kotiček, ki odgovarja na spremembe sodobnega človeka v načinu bivanja. Preveč zaprti med štiri stene, hrepenimo po zunanjem. To se odraža tudi v hotenjih vse več novograditeljev, ki že v začetku načrtujejo tudi letno kuhinjo ali prostor za druženje na prostem.

Podjetje Figura z zunanjimi kuhinjami odgovarja na spremembe bivanja

Tomaž Okorn s podjetja Figura opaža vse večje zanimanje za zunanji kotiček, ki odgovarja na spremembe sodobnega človeka v načinu bivanja. Preveč zaprti med štiri stene, hrepenimo po zunanjem. To se odraža tudi v hotenjih vse več novograditeljev, ki že v začetku načrtujejo tudi letno kuhinjo ali prostor za druženje na prostem.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljeoblikovanjekultura

Ni meje za dobre ideje

Podjetje Figura z zunanjimi kuhinjami odgovarja na spremembe bivanja
Tomaž Okorn s podjetja Figura opaža vse večje zanimanje za zunanji kotiček, ki odgovarja na spremembe sodobnega človeka v načinu bivanja. Preveč zaprti med štiri stene, hrepenimo po zunanjem. To se odraža tudi v hotenjih vse več novograditeljev, ki že v začetku načrtujejo tudi letno kuhinjo ali prostor za druženje na prostem.
VEČ ...|5. 12. 2019
Podjetje Figura z zunanjimi kuhinjami odgovarja na spremembe bivanja
Tomaž Okorn s podjetja Figura opaža vse večje zanimanje za zunanji kotiček, ki odgovarja na spremembe sodobnega človeka v načinu bivanja. Preveč zaprti med štiri stene, hrepenimo po zunanjem. To se odraža tudi v hotenjih vse več novograditeljev, ki že v začetku načrtujejo tudi letno kuhinjo ali prostor za druženje na prostem.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljeoblikovanjekultura

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Komentar Domovina.je

Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.
VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Svetovalnica

VEČ ...|29. 11. 2019
Slovenske jedi

V Svetovalnici smo govorili o slovenskih jedeh, o tradiciji in o tem, kako se tradicionalnim jedem da sodobno preobleko. V našem studiu sta bila vodja gostinstva Maxi in vodja sendvičarne v Slovenskih Konjicah Jakob Furman in živilska tehnologinja, ki skrbi za kakovost in razvoj v delikatesnem obratu v Naklem, Mateja Rupnik.

Slovenske jedi

V Svetovalnici smo govorili o slovenskih jedeh, o tradiciji in o tem, kako se tradicionalnim jedem da sodobno preobleko. V našem studiu sta bila vodja gostinstva Maxi in vodja sendvičarne v Slovenskih Konjicah Jakob Furman in živilska tehnologinja, ki skrbi za kakovost in razvoj v delikatesnem obratu v Naklem, Mateja Rupnik.

svetovanjehrana

Svetovalnica

Slovenske jedi
V Svetovalnici smo govorili o slovenskih jedeh, o tradiciji in o tem, kako se tradicionalnim jedem da sodobno preobleko. V našem studiu sta bila vodja gostinstva Maxi in vodja sendvičarne v Slovenskih Konjicah Jakob Furman in živilska tehnologinja, ki skrbi za kakovost in razvoj v delikatesnem obratu v Naklem, Mateja Rupnik.
VEČ ...|29. 11. 2019
Slovenske jedi
V Svetovalnici smo govorili o slovenskih jedeh, o tradiciji in o tem, kako se tradicionalnim jedem da sodobno preobleko. V našem studiu sta bila vodja gostinstva Maxi in vodja sendvičarne v Slovenskih Konjicah Jakob Furman in živilska tehnologinja, ki skrbi za kakovost in razvoj v delikatesnem obratu v Naklem, Mateja Rupnik.

Tanja Dominko

svetovanjehrana

Iz naših krajev

VEČ ...|23. 11. 2019
Maribor, Kranj, Sežana, Bohinj, Slovenj Gradec

Poročali smo o novih stanovanjih v Slovenj Gradcu, seji mariborskega občinskega sveta in napovedanih podražitvah, pridobitvi kranjskih poklicih gasilcev, razvoju turizma na Krasu ter nagradi, ki jo je prejel Turizem Bohinj.

Maribor, Kranj, Sežana, Bohinj, Slovenj Gradec

Poročali smo o novih stanovanjih v Slovenj Gradcu, seji mariborskega občinskega sveta in napovedanih podražitvah, pridobitvi kranjskih poklicih gasilcev, razvoju turizma na Krasu ter nagradi, ki jo je prejel Turizem Bohinj.

družbapolitika

Iz naših krajev

Maribor, Kranj, Sežana, Bohinj, Slovenj Gradec
Poročali smo o novih stanovanjih v Slovenj Gradcu, seji mariborskega občinskega sveta in napovedanih podražitvah, pridobitvi kranjskih poklicih gasilcev, razvoju turizma na Krasu ter nagradi, ki jo je prejel Turizem Bohinj.
VEČ ...|23. 11. 2019
Maribor, Kranj, Sežana, Bohinj, Slovenj Gradec
Poročali smo o novih stanovanjih v Slovenj Gradcu, seji mariborskega občinskega sveta in napovedanih podražitvah, pridobitvi kranjskih poklicih gasilcev, razvoju turizma na Krasu ter nagradi, ki jo je prejel Turizem Bohinj.

Andrej Šinko

družbapolitika

Pojdite in učite

VEČ ...|17. 11. 2019
Projekt MIND in preseljevanja v Burundiju

Tokrat smo prek pogovora, ki je nastal v Burundiju, opozorili na triletni mednarodni projekt MIND – Migracije, povezanost., razvoj, ki je nastal kot odgovor na družbene razmere z namenom: da splošno javnost opozori na pomen univerzalnega trajnostnega razvoja, predstavi temeljne vzroke migracij in njihovo povezanost s trajnostnim razvojem. Vanj je vključena tudi Slovenska Karitas. Slišali ste pogovor, ki je nastal na misijonu Ruzo v Burundiju. Gostili smo sodelavko Karitas Jano Lampe.

Projekt MIND in preseljevanja v Burundiju

Tokrat smo prek pogovora, ki je nastal v Burundiju, opozorili na triletni mednarodni projekt MIND – Migracije, povezanost., razvoj, ki je nastal kot odgovor na družbene razmere z namenom: da splošno javnost opozori na pomen univerzalnega trajnostnega razvoja, predstavi temeljne vzroke migracij in njihovo povezanost s trajnostnim razvojem. Vanj je vključena tudi Slovenska Karitas. Slišali ste pogovor, ki je nastal na misijonu Ruzo v Burundiju. Gostili smo sodelavko Karitas Jano Lampe.

družbapogovormisijoniBurundiSlovenska Karitasprogram MINDJana Lampe

Pojdite in učite

Projekt MIND in preseljevanja v Burundiju
Tokrat smo prek pogovora, ki je nastal v Burundiju, opozorili na triletni mednarodni projekt MIND – Migracije, povezanost., razvoj, ki je nastal kot odgovor na družbene razmere z namenom: da splošno javnost opozori na pomen univerzalnega trajnostnega razvoja, predstavi temeljne vzroke migracij in njihovo povezanost s trajnostnim razvojem. Vanj je vključena tudi Slovenska Karitas. Slišali ste pogovor, ki je nastal na misijonu Ruzo v Burundiju. Gostili smo sodelavko Karitas Jano Lampe.
VEČ ...|17. 11. 2019
Projekt MIND in preseljevanja v Burundiju
Tokrat smo prek pogovora, ki je nastal v Burundiju, opozorili na triletni mednarodni projekt MIND – Migracije, povezanost., razvoj, ki je nastal kot odgovor na družbene razmere z namenom: da splošno javnost opozori na pomen univerzalnega trajnostnega razvoja, predstavi temeljne vzroke migracij in njihovo povezanost s trajnostnim razvojem. Vanj je vključena tudi Slovenska Karitas. Slišali ste pogovor, ki je nastal na misijonu Ruzo v Burundiju. Gostili smo sodelavko Karitas Jano Lampe.

Jure Sešek

družbapogovormisijoniBurundiSlovenska Karitasprogram MINDJana Lampe

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|14. 11. 2019
Klun ambienti

Robert Klun, oblikovalec in arhitekt, je v družinskem podjetju pred skoraj štiridesetimi leti s sodelavci prerasel zgolj tapetniško delavnico. Večkrat nagrajeni za svoje delo, oblikovalske rešitve in učinkovitost si prizadevajo za celostno kakovost bivanja.

Klun ambienti

Robert Klun, oblikovalec in arhitekt, je v družinskem podjetju pred skoraj štiridesetimi leti s sodelavci prerasel zgolj tapetniško delavnico. Večkrat nagrajeni za svoje delo, oblikovalske rešitve in učinkovitost si prizadevajo za celostno kakovost bivanja.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljeoblikovanje

Ni meje za dobre ideje

Klun ambienti
Robert Klun, oblikovalec in arhitekt, je v družinskem podjetju pred skoraj štiridesetimi leti s sodelavci prerasel zgolj tapetniško delavnico. Večkrat nagrajeni za svoje delo, oblikovalske rešitve in učinkovitost si prizadevajo za celostno kakovost bivanja.
VEČ ...|14. 11. 2019
Klun ambienti
Robert Klun, oblikovalec in arhitekt, je v družinskem podjetju pred skoraj štiridesetimi leti s sodelavci prerasel zgolj tapetniško delavnico. Večkrat nagrajeni za svoje delo, oblikovalske rešitve in učinkovitost si prizadevajo za celostno kakovost bivanja.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljeoblikovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|6. 11. 2019
Mikotoksini v zrnju koruze

Koruza je najpogostejši vir okužbe z mikotoksini, saj so v času dozorevanja ugodni pogoji za razvoj različnih vrst plesni iz rodu Fusarium. Mag. Tatjana Čeh s KGZMS pravi, da je ob žetvi smiselno preveriti, kako je z zdravstvenim stanjem našega pridelka, še posebej, če ga uporabljamo za prehrano živali, ki so bolj občutljive.

Mikotoksini v zrnju koruze

Koruza je najpogostejši vir okužbe z mikotoksini, saj so v času dozorevanja ugodni pogoji za razvoj različnih vrst plesni iz rodu Fusarium. Mag. Tatjana Čeh s KGZMS pravi, da je ob žetvi smiselno preveriti, kako je z zdravstvenim stanjem našega pridelka, še posebej, če ga uporabljamo za prehrano živali, ki so bolj občutljive.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Mikotoksini v zrnju koruze
Koruza je najpogostejši vir okužbe z mikotoksini, saj so v času dozorevanja ugodni pogoji za razvoj različnih vrst plesni iz rodu Fusarium. Mag. Tatjana Čeh s KGZMS pravi, da je ob žetvi smiselno preveriti, kako je z zdravstvenim stanjem našega pridelka, še posebej, če ga uporabljamo za prehrano živali, ki so bolj občutljive.
VEČ ...|6. 11. 2019
Mikotoksini v zrnju koruze
Koruza je najpogostejši vir okužbe z mikotoksini, saj so v času dozorevanja ugodni pogoji za razvoj različnih vrst plesni iz rodu Fusarium. Mag. Tatjana Čeh s KGZMS pravi, da je ob žetvi smiselno preveriti, kako je z zdravstvenim stanjem našega pridelka, še posebej, če ga uporabljamo za prehrano živali, ki so bolj občutljive.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|31. 10. 2019
Sožalnica

Sožalnica je nova ideja podjetja Zagožen, kot alternativa kupu sveč ob slovesu ljubljenih. Predstavil jo je direktor Branko Potočnik.

Sožalnica

Sožalnica je nova ideja podjetja Zagožen, kot alternativa kupu sveč ob slovesu ljubljenih. Predstavil jo je direktor Branko Potočnik.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Sožalnica
Sožalnica je nova ideja podjetja Zagožen, kot alternativa kupu sveč ob slovesu ljubljenih. Predstavil jo je direktor Branko Potočnik.
VEČ ...|31. 10. 2019
Sožalnica
Sožalnica je nova ideja podjetja Zagožen, kot alternativa kupu sveč ob slovesu ljubljenih. Predstavil jo je direktor Branko Potočnik.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookolje

Iz naših krajev

VEČ ...|26. 10. 2019
Celje, Posavje, Višnja Gora, Luče

V oddaji Iz naših krajev ste slišali o onesnaženju celjske kotline, razvojnih ciljih Posavja, 20-letnici nove šole v Višnji Gori in, da so Luče postale del pomembne mednarodne gorniške skupnosti.

Celje, Posavje, Višnja Gora, Luče

V oddaji Iz naših krajev ste slišali o onesnaženju celjske kotline, razvojnih ciljih Posavja, 20-letnici nove šole v Višnji Gori in, da so Luče postale del pomembne mednarodne gorniške skupnosti.

družbainfopolitika

Iz naših krajev

Celje, Posavje, Višnja Gora, Luče
V oddaji Iz naših krajev ste slišali o onesnaženju celjske kotline, razvojnih ciljih Posavja, 20-letnici nove šole v Višnji Gori in, da so Luče postale del pomembne mednarodne gorniške skupnosti.
VEČ ...|26. 10. 2019
Celje, Posavje, Višnja Gora, Luče
V oddaji Iz naših krajev ste slišali o onesnaženju celjske kotline, razvojnih ciljih Posavja, 20-letnici nove šole v Višnji Gori in, da so Luče postale del pomembne mednarodne gorniške skupnosti.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|24. 10. 2019
Inovativna kulinarika

Boštjan Marolt streže štruklje in mesnine, pripravljene po tudi stoletje in več starih recepturah svojih prednikov na Odprti kuhni po Sloveniji.

Inovativna kulinarika

Boštjan Marolt streže štruklje in mesnine, pripravljene po tudi stoletje in več starih recepturah svojih prednikov na Odprti kuhni po Sloveniji.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvotradicijakulinarikadružba

Ni meje za dobre ideje

Inovativna kulinarika
Boštjan Marolt streže štruklje in mesnine, pripravljene po tudi stoletje in več starih recepturah svojih prednikov na Odprti kuhni po Sloveniji.
VEČ ...|24. 10. 2019
Inovativna kulinarika
Boštjan Marolt streže štruklje in mesnine, pripravljene po tudi stoletje in več starih recepturah svojih prednikov na Odprti kuhni po Sloveniji.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvotradicijakulinarikadružba

Od slike do besede

VEČ ...|22. 10. 2019
Poti ruske teologije, drugi del

Georgij Florovski nam predstavi razvoj ruske pravoslavne cerkve, njegovo delo Poti ruske teologije nam predstavi prevajalec Simon Malmenvall

Poti ruske teologije, drugi del

Georgij Florovski nam predstavi razvoj ruske pravoslavne cerkve, njegovo delo Poti ruske teologije nam predstavi prevajalec Simon Malmenvall

duhovnostkultura

Od slike do besede

Poti ruske teologije, drugi del
Georgij Florovski nam predstavi razvoj ruske pravoslavne cerkve, njegovo delo Poti ruske teologije nam predstavi prevajalec Simon Malmenvall
VEČ ...|22. 10. 2019
Poti ruske teologije, drugi del
Georgij Florovski nam predstavi razvoj ruske pravoslavne cerkve, njegovo delo Poti ruske teologije nam predstavi prevajalec Simon Malmenvall

Mateja Subotičanec

duhovnostkultura

Petkov večer

VEČ ...|18. 10. 2019
Glasba iz filmskih muzikalov

Film je eden najvplivnejših medijev, ki je že na začetku svojega razvoja prinašal v naša življenja tudi glasbene melodije. Slišali bomo nekaj večnih iz filmov Hello, Dolly, Oklahoma, Fantom iz opere, Evita, Moje pesmi, moje sanje, Lepotica in zver ...

Glasba iz filmskih muzikalov

Film je eden najvplivnejših medijev, ki je že na začetku svojega razvoja prinašal v naša življenja tudi glasbene melodije. Slišali bomo nekaj večnih iz filmov Hello, Dolly, Oklahoma, Fantom iz opere, Evita, Moje pesmi, moje sanje, Lepotica in zver ...

glasbafilmmuzikal

Petkov večer

Glasba iz filmskih muzikalov
Film je eden najvplivnejših medijev, ki je že na začetku svojega razvoja prinašal v naša življenja tudi glasbene melodije. Slišali bomo nekaj večnih iz filmov Hello, Dolly, Oklahoma, Fantom iz opere, Evita, Moje pesmi, moje sanje, Lepotica in zver ...
VEČ ...|18. 10. 2019
Glasba iz filmskih muzikalov
Film je eden najvplivnejših medijev, ki je že na začetku svojega razvoja prinašal v naša življenja tudi glasbene melodije. Slišali bomo nekaj večnih iz filmov Hello, Dolly, Oklahoma, Fantom iz opere, Evita, Moje pesmi, moje sanje, Lepotica in zver ...

Marjan Bunič

glasbafilmmuzikal

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|17. 10. 2019
Inovacije, ki nastajajo na Koroškem

Z Ivanom Stražišnikom smo se pogovarjali o inovacijah, ki se razvijajo v koroških krajih.

Inovacije, ki nastajajo na Koroškem

Z Ivanom Stražišnikom smo se pogovarjali o inovacijah, ki se razvijajo v koroških krajih.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenarava

Ni meje za dobre ideje

Inovacije, ki nastajajo na Koroškem
Z Ivanom Stražišnikom smo se pogovarjali o inovacijah, ki se razvijajo v koroških krajih.
VEČ ...|17. 10. 2019
Inovacije, ki nastajajo na Koroškem
Z Ivanom Stražišnikom smo se pogovarjali o inovacijah, ki se razvijajo v koroških krajih.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenarava

Iz naših krajev

VEČ ...|12. 10. 2019
Domžale, Kočevje, Žiri

Spregovorili smo z domžalskim županom Tonijem Dragarjem o dograditvi zdravstvenega doma, pogledali smo na Kočevsko, ki je bogato s kulturno dediščino in beleži gospodarski razvoj, pripravili pa smo tudi prispevek o novem nordijskem centru v Poljanski dolini.

Domžale, Kočevje, Žiri

Spregovorili smo z domžalskim županom Tonijem Dragarjem o dograditvi zdravstvenega doma, pogledali smo na Kočevsko, ki je bogato s kulturno dediščino in beleži gospodarski razvoj, pripravili pa smo tudi prispevek o novem nordijskem centru v Poljanski dolini.

družbapogovor

Iz naših krajev

Domžale, Kočevje, Žiri
Spregovorili smo z domžalskim županom Tonijem Dragarjem o dograditvi zdravstvenega doma, pogledali smo na Kočevsko, ki je bogato s kulturno dediščino in beleži gospodarski razvoj, pripravili pa smo tudi prispevek o novem nordijskem centru v Poljanski dolini.
VEČ ...|12. 10. 2019
Domžale, Kočevje, Žiri
Spregovorili smo z domžalskim županom Tonijem Dragarjem o dograditvi zdravstvenega doma, pogledali smo na Kočevsko, ki je bogato s kulturno dediščino in beleži gospodarski razvoj, pripravili pa smo tudi prispevek o novem nordijskem centru v Poljanski dolini.

Andrej Šinko

družbapogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|10. 10. 2019
Trajnostno naravnana podjetja so prihodnost

V ospredju družbe je socialna, družbena odgovornost. Prav slednja je izziv številnim podjetjem. S poslom reševati težave v družbi. Skozi to prizmo je treba gledati tudi na inovacije. O tem smo govorili s Simono Roškar.

Trajnostno naravnana podjetja so prihodnost

V ospredju družbe je socialna, družbena odgovornost. Prav slednja je izziv številnim podjetjem. S poslom reševati težave v družbi. Skozi to prizmo je treba gledati tudi na inovacije. O tem smo govorili s Simono Roškar.

inovativnostizobraževanjerazvojgospodarstvo

Ni meje za dobre ideje

Trajnostno naravnana podjetja so prihodnost
V ospredju družbe je socialna, družbena odgovornost. Prav slednja je izziv številnim podjetjem. S poslom reševati težave v družbi. Skozi to prizmo je treba gledati tudi na inovacije. O tem smo govorili s Simono Roškar.
VEČ ...|10. 10. 2019
Trajnostno naravnana podjetja so prihodnost
V ospredju družbe je socialna, družbena odgovornost. Prav slednja je izziv številnim podjetjem. S poslom reševati težave v družbi. Skozi to prizmo je treba gledati tudi na inovacije. O tem smo govorili s Simono Roškar.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjerazvojgospodarstvo

Svetovalnica

VEČ ...|9. 10. 2019
Ogrevalni sistemi

Pred začetkom kurilne sezone smo se posvetili ogrevalnim sistemom, predvsem so bile v ospredju toplotne črpalke: kakšne tipe poznamo, kje je njihova uporaba smiselna in kam gre razvoj? Z nami je bil vodja dejavnosti Trajnostna raba energije na Gradbenem inštitut ZRMK dr. Henrik Gjerkeš.

Ogrevalni sistemi

Pred začetkom kurilne sezone smo se posvetili ogrevalnim sistemom, predvsem so bile v ospredju toplotne črpalke: kakšne tipe poznamo, kje je njihova uporaba smiselna in kam gre razvoj? Z nami je bil vodja dejavnosti Trajnostna raba energije na Gradbenem inštitut ZRMK dr. Henrik Gjerkeš.

pogovorsvetovanje

Svetovalnica

Ogrevalni sistemi
Pred začetkom kurilne sezone smo se posvetili ogrevalnim sistemom, predvsem so bile v ospredju toplotne črpalke: kakšne tipe poznamo, kje je njihova uporaba smiselna in kam gre razvoj? Z nami je bil vodja dejavnosti Trajnostna raba energije na Gradbenem inštitut ZRMK dr. Henrik Gjerkeš.
VEČ ...|9. 10. 2019
Ogrevalni sistemi
Pred začetkom kurilne sezone smo se posvetili ogrevalnim sistemom, predvsem so bile v ospredju toplotne črpalke: kakšne tipe poznamo, kje je njihova uporaba smiselna in kam gre razvoj? Z nami je bil vodja dejavnosti Trajnostna raba energije na Gradbenem inštitut ZRMK dr. Henrik Gjerkeš.

Blaž Lesnik

pogovorsvetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|3. 10. 2019
Ravnovesje je ključno za trajnostni uspeh

Cilj vsakega je ujeti ravnotežje, to nam ni dano. Posebej ne-ravnovesje med delom in družino privede do številnih zapletov. Osnova so dobri odnosi, pravi Robert Ličen.

Ravnovesje je ključno za trajnostni uspeh

Cilj vsakega je ujeti ravnotežje, to nam ni dano. Posebej ne-ravnovesje med delom in družino privede do številnih zapletov. Osnova so dobri odnosi, pravi Robert Ličen.

inovativnostidejarazvojgospodarstvoturizem

Ni meje za dobre ideje

Ravnovesje je ključno za trajnostni uspeh
Cilj vsakega je ujeti ravnotežje, to nam ni dano. Posebej ne-ravnovesje med delom in družino privede do številnih zapletov. Osnova so dobri odnosi, pravi Robert Ličen.
VEČ ...|3. 10. 2019
Ravnovesje je ključno za trajnostni uspeh
Cilj vsakega je ujeti ravnotežje, to nam ni dano. Posebej ne-ravnovesje med delom in družino privede do številnih zapletov. Osnova so dobri odnosi, pravi Robert Ličen.

Nataša Ličen

inovativnostidejarazvojgospodarstvoturizem

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|26. 9. 2019
Razvoj električnih motorjev tudi plod slovenskega znanja

Na tečaju varne vožnje na Vranskem smo srečali Primoža, ki je del inovativne ekipe Elaphe za razvoj električnega motorja.

Razvoj električnih motorjev tudi plod slovenskega znanja

Na tečaju varne vožnje na Vranskem smo srečali Primoža, ki je del inovativne ekipe Elaphe za razvoj električnega motorja.

gospodarstvoinovativnostizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

Razvoj električnih motorjev tudi plod slovenskega znanja
Na tečaju varne vožnje na Vranskem smo srečali Primoža, ki je del inovativne ekipe Elaphe za razvoj električnega motorja.
VEČ ...|26. 9. 2019
Razvoj električnih motorjev tudi plod slovenskega znanja
Na tečaju varne vožnje na Vranskem smo srečali Primoža, ki je del inovativne ekipe Elaphe za razvoj električnega motorja.

Nataša Ličen

gospodarstvoinovativnostizobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 9. 2019
Romarski turizem v Šmarjah pri Jelšah

Včasih je bil zelo razširjen romarski turizem. Med kraji, kamor so naši predniki pogosto romali in s tem spodbudili razvoj mesta, je bilo tudi Šmarje pri Jelšah. Več je povedala Melita Bevc.

Romarski turizem v Šmarjah pri Jelšah

Včasih je bil zelo razširjen romarski turizem. Med kraji, kamor so naši predniki pogosto romali in s tem spodbudili razvoj mesta, je bilo tudi Šmarje pri Jelšah. Več je povedala Melita Bevc.

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgojakulinarikaduhovnost

Zakladi naše dediščine

Romarski turizem v Šmarjah pri Jelšah
Včasih je bil zelo razširjen romarski turizem. Med kraji, kamor so naši predniki pogosto romali in s tem spodbudili razvoj mesta, je bilo tudi Šmarje pri Jelšah. Več je povedala Melita Bevc.
VEČ ...|24. 9. 2019
Romarski turizem v Šmarjah pri Jelšah
Včasih je bil zelo razširjen romarski turizem. Med kraji, kamor so naši predniki pogosto romali in s tem spodbudili razvoj mesta, je bilo tudi Šmarje pri Jelšah. Več je povedala Melita Bevc.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgojakulinarikaduhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 9. 2019
Predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto

Trška gora je posebna, ker je na njenem južnem pobočju največ zidanic na svetu in kjer pridelujejo odličen cviček. Aktualni predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto, Marjan Lisac je predstavil prizadevanja za razvoj in promocijo cvička.

Predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto

Trška gora je posebna, ker je na njenem južnem pobočju največ zidanic na svetu in kjer pridelujejo odličen cviček. Aktualni predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto, Marjan Lisac je predstavil prizadevanja za razvoj in promocijo cvička.

Varno na vrhdružbakmetijstvovinogradništvokmetijstvo

Informativni prispevki

Predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto
Trška gora je posebna, ker je na njenem južnem pobočju največ zidanic na svetu in kjer pridelujejo odličen cviček. Aktualni predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto, Marjan Lisac je predstavil prizadevanja za razvoj in promocijo cvička.
VEČ ...|24. 9. 2019
Predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto
Trška gora je posebna, ker je na njenem južnem pobočju največ zidanic na svetu in kjer pridelujejo odličen cviček. Aktualni predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto, Marjan Lisac je predstavil prizadevanja za razvoj in promocijo cvička.

Nataša Ličen

Varno na vrhdružbakmetijstvovinogradništvokmetijstvo

Naš gost

VEČ ...|21. 9. 2019
Lojze Ljubič

Oddaja Naš gost je kot večina našega tokratnega sobotnega programa, nastala v Stični. Gostili smo Lojzeta Ljubiča, ki je kraju in njegovemu razvoju srčno predan že desetletja. Leta 1950 je stopil v gasilske vrste, s svojim delom pa je veliko pripomogel k razvoju gasilstva v celotni Sloveniji. Je idejni avtor projekta gasilskih odlikovanj, pobudnik mnogih akcij v kraju, glavni pobudnik za ustanovitev godbe Stična, skupaj s Tonetom Kozlevčarjem pa tudi pobudnik srečanj godb v Stični. Vrsta nagrad za življenjsko delo na različnih področjih priča o bogatem življenju našega gosta Lojzeta Ljubiča.

Lojze Ljubič

Oddaja Naš gost je kot večina našega tokratnega sobotnega programa, nastala v Stični. Gostili smo Lojzeta Ljubiča, ki je kraju in njegovemu razvoju srčno predan že desetletja. Leta 1950 je stopil v gasilske vrste, s svojim delom pa je veliko pripomogel k razvoju gasilstva v celotni Sloveniji. Je idejni avtor projekta gasilskih odlikovanj, pobudnik mnogih akcij v kraju, glavni pobudnik za ustanovitev godbe Stična, skupaj s Tonetom Kozlevčarjem pa tudi pobudnik srečanj godb v Stični. Vrsta nagrad za življenjsko delo na različnih področjih priča o bogatem življenju našega gosta Lojzeta Ljubiča.

pogovorspomin

Naš gost

Lojze Ljubič
Oddaja Naš gost je kot večina našega tokratnega sobotnega programa, nastala v Stični. Gostili smo Lojzeta Ljubiča, ki je kraju in njegovemu razvoju srčno predan že desetletja. Leta 1950 je stopil v gasilske vrste, s svojim delom pa je veliko pripomogel k razvoju gasilstva v celotni Sloveniji. Je idejni avtor projekta gasilskih odlikovanj, pobudnik mnogih akcij v kraju, glavni pobudnik za ustanovitev godbe Stična, skupaj s Tonetom Kozlevčarjem pa tudi pobudnik srečanj godb v Stični. Vrsta nagrad za življenjsko delo na različnih področjih priča o bogatem življenju našega gosta Lojzeta Ljubiča.
VEČ ...|21. 9. 2019
Lojze Ljubič
Oddaja Naš gost je kot večina našega tokratnega sobotnega programa, nastala v Stični. Gostili smo Lojzeta Ljubiča, ki je kraju in njegovemu razvoju srčno predan že desetletja. Leta 1950 je stopil v gasilske vrste, s svojim delom pa je veliko pripomogel k razvoju gasilstva v celotni Sloveniji. Je idejni avtor projekta gasilskih odlikovanj, pobudnik mnogih akcij v kraju, glavni pobudnik za ustanovitev godbe Stična, skupaj s Tonetom Kozlevčarjem pa tudi pobudnik srečanj godb v Stični. Vrsta nagrad za življenjsko delo na različnih področjih priča o bogatem življenju našega gosta Lojzeta Ljubiča.

Jure Sešek

pogovorspomin

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|19. 9. 2019
Samoočiščevalni naravni bazen sredi Prlekije

V osrčju neokrnjene prleške pokrajine stoji hotel s samoočiščevalnim naravnim bazenom, bio plavalnim bazenom, ki je del novosti v ponudbi Bioterm Mala nedelja. Pogovarjali smo se z Žužano Šeruga.

Samoočiščevalni naravni bazen sredi Prlekije

V osrčju neokrnjene prleške pokrajine stoji hotel s samoočiščevalnim naravnim bazenom, bio plavalnim bazenom, ki je del novosti v ponudbi Bioterm Mala nedelja. Pogovarjali smo se z Žužano Šeruga.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor

Ni meje za dobre ideje

Samoočiščevalni naravni bazen sredi Prlekije
V osrčju neokrnjene prleške pokrajine stoji hotel s samoočiščevalnim naravnim bazenom, bio plavalnim bazenom, ki je del novosti v ponudbi Bioterm Mala nedelja. Pogovarjali smo se z Žužano Šeruga.
VEČ ...|19. 9. 2019
Samoočiščevalni naravni bazen sredi Prlekije
V osrčju neokrnjene prleške pokrajine stoji hotel s samoočiščevalnim naravnim bazenom, bio plavalnim bazenom, ki je del novosti v ponudbi Bioterm Mala nedelja. Pogovarjali smo se z Žužano Šeruga.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor

Srečanja

VEČ ...|17. 9. 2019
Pozitivno sporočilo o spolnosti

Se tudi vi znajdete v zagati, kako pomen spolnosti pravilno predstaviti svojim otrokom? Ste imeli težave na tem področju, mogoče tudi s pornografijo? Zato, ker se mnogi ljudje soočajo s takšnimi izzivi, je skupina mladih odgovorila na notranji klic in ustanovila Inštitut Integrum. Ta ponuja pozitivno iskanje celostne vrednosti vsakega človeka s poudarkom integritete telesnosti kot enega izmed bistvenih delov človeškega bitja. Mojca in Benjamin Tomažič, ki ju je navdušila teologija telesa Janeza Pavla II. sta v oddaji Srečanja spregovorila o svoji zgodbi, pa tudi o tem, kako skupaj z otroki iskati načine celostnega razvoja in rasti v ljubezni.

Pozitivno sporočilo o spolnosti

Se tudi vi znajdete v zagati, kako pomen spolnosti pravilno predstaviti svojim otrokom? Ste imeli težave na tem področju, mogoče tudi s pornografijo? Zato, ker se mnogi ljudje soočajo s takšnimi izzivi, je skupina mladih odgovorila na notranji klic in ustanovila Inštitut Integrum. Ta ponuja pozitivno iskanje celostne vrednosti vsakega človeka s poudarkom integritete telesnosti kot enega izmed bistvenih delov človeškega bitja. Mojca in Benjamin Tomažič, ki ju je navdušila teologija telesa Janeza Pavla II. sta v oddaji Srečanja spregovorila o svoji zgodbi, pa tudi o tem, kako skupaj z otroki iskati načine celostnega razvoja in rasti v ljubezni.

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanje

Srečanja

Pozitivno sporočilo o spolnosti
Se tudi vi znajdete v zagati, kako pomen spolnosti pravilno predstaviti svojim otrokom? Ste imeli težave na tem področju, mogoče tudi s pornografijo? Zato, ker se mnogi ljudje soočajo s takšnimi izzivi, je skupina mladih odgovorila na notranji klic in ustanovila Inštitut Integrum. Ta ponuja pozitivno iskanje celostne vrednosti vsakega človeka s poudarkom integritete telesnosti kot enega izmed bistvenih delov človeškega bitja. Mojca in Benjamin Tomažič, ki ju je navdušila teologija telesa Janeza Pavla II. sta v oddaji Srečanja spregovorila o svoji zgodbi, pa tudi o tem, kako skupaj z otroki iskati načine celostnega razvoja in rasti v ljubezni.
VEČ ...|17. 9. 2019
Pozitivno sporočilo o spolnosti
Se tudi vi znajdete v zagati, kako pomen spolnosti pravilno predstaviti svojim otrokom? Ste imeli težave na tem področju, mogoče tudi s pornografijo? Zato, ker se mnogi ljudje soočajo s takšnimi izzivi, je skupina mladih odgovorila na notranji klic in ustanovila Inštitut Integrum. Ta ponuja pozitivno iskanje celostne vrednosti vsakega človeka s poudarkom integritete telesnosti kot enega izmed bistvenih delov človeškega bitja. Mojca in Benjamin Tomažič, ki ju je navdušila teologija telesa Janeza Pavla II. sta v oddaji Srečanja spregovorila o svoji zgodbi, pa tudi o tem, kako skupaj z otroki iskati načine celostnega razvoja in rasti v ljubezni.

Marjana Debevec

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|13. 9. 2019
Razvoj možganov pri otrocih

Marjeta Krejči Hrastar in Tatjana Jakovljevič iz Društva katoliških pedagogov Slovenije sta spregovorili o razvoju možganov pri otrocih ter o tem kako nanje vpliva stres in kako lahko pomaga gibanje.

Razvoj možganov pri otrocih

Marjeta Krejči Hrastar in Tatjana Jakovljevič iz Društva katoliških pedagogov Slovenije sta spregovorili o razvoju možganov pri otrocih ter o tem kako nanje vpliva stres in kako lahko pomaga gibanje.

izobraževanjevzgojaotrocišolanjeučenje

Svetovalnica

Razvoj možganov pri otrocih
Marjeta Krejči Hrastar in Tatjana Jakovljevič iz Društva katoliških pedagogov Slovenije sta spregovorili o razvoju možganov pri otrocih ter o tem kako nanje vpliva stres in kako lahko pomaga gibanje.
VEČ ...|13. 9. 2019
Razvoj možganov pri otrocih
Marjeta Krejči Hrastar in Tatjana Jakovljevič iz Društva katoliških pedagogov Slovenije sta spregovorili o razvoju možganov pri otrocih ter o tem kako nanje vpliva stres in kako lahko pomaga gibanje.

Tanja Dominko

izobraževanjevzgojaotrocišolanjeučenje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|12. 9. 2019
Volnene inovacije in BC burger

Na bovškem načrtno spodbujajo kreativnost in izdelovanje inovativnih produktov iz ovčje volne, stopajo tudi na kulinarično področje, tako je nastal BC burger. O tem smo govorili s Petrom Domevščkom.

Volnene inovacije in BC burger

Na bovškem načrtno spodbujajo kreativnost in izdelovanje inovativnih produktov iz ovčje volne, stopajo tudi na kulinarično področje, tako je nastal BC burger. O tem smo govorili s Petrom Domevščkom.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor

Ni meje za dobre ideje

Volnene inovacije in BC burger
Na bovškem načrtno spodbujajo kreativnost in izdelovanje inovativnih produktov iz ovčje volne, stopajo tudi na kulinarično področje, tako je nastal BC burger. O tem smo govorili s Petrom Domevščkom.
VEČ ...|12. 9. 2019
Volnene inovacije in BC burger
Na bovškem načrtno spodbujajo kreativnost in izdelovanje inovativnih produktov iz ovčje volne, stopajo tudi na kulinarično področje, tako je nastal BC burger. O tem smo govorili s Petrom Domevščkom.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|11. 9. 2019
Ustrezen status je pogoj za sodelovanje na razpisu za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v zadnjem uradnem listu objavilo drugi javni razpis za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju in za to področje rezerviralo 1,7 milijona evrov sredstev iz aktualnega Programa razvoja podeželja. Želijo si, da bi s tem prispevali k izboljšanju pogajalskega položaja primarnih proizvajalcev v verigi preskrbe s hrano in gozdno-lesnimi proizvodi. Prvi korak za sodelovanje na razpisu je prejem ustreznega statusa. Več v rubriki.

Ustrezen status je pogoj za sodelovanje na razpisu za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v zadnjem uradnem listu objavilo drugi javni razpis za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju in za to področje rezerviralo 1,7 milijona evrov sredstev iz aktualnega Programa razvoja podeželja. Želijo si, da bi s tem prispevali k izboljšanju pogajalskega položaja primarnih proizvajalcev v verigi preskrbe s hrano in gozdno-lesnimi proizvodi. Prvi korak za sodelovanje na razpisu je prejem ustreznega statusa. Več v rubriki.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Ustrezen status je pogoj za sodelovanje na razpisu za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v zadnjem uradnem listu objavilo drugi javni razpis za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju in za to področje rezerviralo 1,7 milijona evrov sredstev iz aktualnega Programa razvoja podeželja. Želijo si, da bi s tem prispevali k izboljšanju pogajalskega položaja primarnih proizvajalcev v verigi preskrbe s hrano in gozdno-lesnimi proizvodi. Prvi korak za sodelovanje na razpisu je prejem ustreznega statusa. Več v rubriki.
VEČ ...|11. 9. 2019
Ustrezen status je pogoj za sodelovanje na razpisu za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v zadnjem uradnem listu objavilo drugi javni razpis za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju in za to področje rezerviralo 1,7 milijona evrov sredstev iz aktualnega Programa razvoja podeželja. Želijo si, da bi s tem prispevali k izboljšanju pogajalskega položaja primarnih proizvajalcev v verigi preskrbe s hrano in gozdno-lesnimi proizvodi. Prvi korak za sodelovanje na razpisu je prejem ustreznega statusa. Več v rubriki.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Priporočamo
|
Aktualno

Dogodki

VEČ ...|27. 3. 2020
Klemen Jager: Maje se naš stolček mogočnosti

Duhovnik Klemen Jager je župnik župnije Jedrt nad Laškim, sv. Miklavž nad Laškim in sv. Marjeta pri Rimskih, spomnimo pa se ga tudi kot nastopajočega in zmagovalca na Ritmu srca. Tokrat se nam je oglasil v naši novi rubriki v teh časih Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov.

Klemen Jager: Maje se naš stolček mogočnosti

Duhovnik Klemen Jager je župnik župnije Jedrt nad Laškim, sv. Miklavž nad Laškim in sv. Marjeta pri Rimskih, spomnimo pa se ga tudi kot nastopajočega in zmagovalca na Ritmu srca. Tokrat se nam je oglasil v naši novi rubriki v teh časih Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov.

Marjan Bunič

duhovnostdružba

Naš pogled

VEČ ...|31. 3. 2020
Prijateljica knjiga

O povečani priljubljenosti branja in knjig; o pomenu ustvarjanja domače knjižnice ter o mednarodnem dnevu knjig za otroke in poslanici Petra Svetine.

Prijateljica knjiga

O povečani priljubljenosti branja in knjig; o pomenu ustvarjanja domače knjižnice ter o mednarodnem dnevu knjig za otroke in poslanici Petra Svetine.

Damijana Medved

knjigekultura

Za življenje

VEČ ...|4. 4. 2020
Kaj v nas prebuja grožnja koronavirusa?

Na daljavo je bil z nami frančiškan in doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik. Spregovoril je o ozaveščenem odzivu, o odločitvi, kako bomo zavestno naslavljali svoje strahove in stiske.

Kaj v nas prebuja grožnja koronavirusa?

Na daljavo je bil z nami frančiškan in doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik. Spregovoril je o ozaveščenem odzivu, o odločitvi, kako bomo zavestno naslavljali svoje strahove in stiske.

Blaž Lesnik

koronavirusdružbaduhovnostodnosivzgoja

Globine

VEČ ...|11. 2. 2020
O zdravju in duhovnosti

Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

O zdravju in duhovnosti

Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjebolezenduhovna rasttrpljenjesmrtzakramenti

Pogovor o

VEČ ...|25. 3. 2020
Izzivi materinstva in ženskosti

V oddaji Pogovor o smo na materinski dan govorili o izzivih materinstva in ženskosti v današnjem času. S svojimi zgodbami so prišle dr. Verena Vidrih Perko, Mirjam Erce Vratuša, Eva Markovič in Nataša Rupena.

Izzivi materinstva in ženskosti

V oddaji Pogovor o smo na materinski dan govorili o izzivih materinstva in ženskosti v današnjem času. S svojimi zgodbami so prišle dr. Verena Vidrih Perko, Mirjam Erce Vratuša, Eva Markovič in Nataša Rupena.

Tanja Dominko

pogovordružba

Radijski misijon 2020

VEČ ...|4. 4. 2020
7. misijonski nagovor: duhovnik Bojan Ravbar

Bojan Ravbar nas je med drugim bodril: Danes je potrebna posebna duhovnost. Ne več “jaz in Bog”, niti ne samo “jaz in brat”. Bolj kot kdaj koli doživljamo danes potrebo, da občestvo Trojice postane konkretno, vidno, izkustveno. Potrebujemo duhovnost, ki jo izrazimo z besedo “mi”.

7. misijonski nagovor: duhovnik Bojan Ravbar

Bojan Ravbar nas je med drugim bodril: Danes je potrebna posebna duhovnost. Ne več “jaz in Bog”, niti ne samo “jaz in brat”. Bolj kot kdaj koli doživljamo danes potrebo, da občestvo Trojice postane konkretno, vidno, izkustveno. Potrebujemo duhovnost, ki jo izrazimo z besedo “mi”.

Jure Sešek

Radijski misijon 2020duhovnost

Za življenje

VEČ ...|4. 4. 2020
Kaj v nas prebuja grožnja koronavirusa?

Na daljavo je bil z nami frančiškan in doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik. Spregovoril je o ozaveščenem odzivu, o odločitvi, kako bomo zavestno naslavljali svoje strahove in stiske.

Kaj v nas prebuja grožnja koronavirusa?

Na daljavo je bil z nami frančiškan in doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik. Spregovoril je o ozaveščenem odzivu, o odločitvi, kako bomo zavestno naslavljali svoje strahove in stiske.

Blaž Lesnik

koronavirusdružbaduhovnostodnosivzgoja

Sobotna iskrica

VEČ ...|4. 4. 2020
O življenju, ljubezni, dobri volji in skrbeh

Misijonarja, ki nas bosta nagovarjala danes, prav dobro razumeta tudi otroke. Njuni misli in prijazni besedi bom zato dali priložnost tudi v Sobotoni iskrici. Jure se bo s Karlom Gržanom in Bojanom Ravbarjem pogovarjal o življenju, ljubezni, dobri volji in skrbeh, ki so veliko lažje, če jih zaupamo Bogu. Spoznajte misijonarja zadnjega misijonskega dne tudi v oddaji za naše najmlajše poslušalce. Začnemo ob devetih.

O življenju, ljubezni, dobri volji in skrbeh

Misijonarja, ki nas bosta nagovarjala danes, prav dobro razumeta tudi otroke. Njuni misli in prijazni besedi bom zato dali priložnost tudi v Sobotoni iskrici. Jure se bo s Karlom Gržanom in Bojanom Ravbarjem pogovarjal o življenju, ljubezni, dobri volji in skrbeh, ki so veliko lažje, če jih zaupamo Bogu. Spoznajte misijonarja zadnjega misijonskega dne tudi v oddaji za naše najmlajše poslušalce. Začnemo ob devetih.

Jure Sešek

duhovnostRadijski misijon 2020mladiotrocivzgoja

Iz naših krajev

VEČ ...|4. 4. 2020
Ljubljana, Kranjska Gora, Sveta Trojica, Novo mesto

V oddaji smo poročali o poškodovani cerkvi v Sveti Trojici in kako se v tamkajšnji občini soočajo s posledicami epidemije. V Kranjski Gori smo preverili, kako je z izvajanjem dodatnih ukrepov za omejevanje gibanja. Predstavniki romske skupnosti so opozorili na nevarnost širjenja virusa v nezakonitih naseljih brez vode. Poročali pa smo tudi o tem, kako priznana krznarka Milena Eber Štimac izdeluje zaščitne maske, 500 jih je podarila naši največji bolnišnici.

Ljubljana, Kranjska Gora, Sveta Trojica, Novo mesto

V oddaji smo poročali o poškodovani cerkvi v Sveti Trojici in kako se v tamkajšnji občini soočajo s posledicami epidemije. V Kranjski Gori smo preverili, kako je z izvajanjem dodatnih ukrepov za omejevanje gibanja. Predstavniki romske skupnosti so opozorili na nevarnost širjenja virusa v nezakonitih naseljih brez vode. Poročali pa smo tudi o tem, kako priznana krznarka Milena Eber Štimac izdeluje zaščitne maske, 500 jih je podarila naši največji bolnišnici.

Andrej Šinko

družbainfokoronaviruszdravstvo

Duhovna misel

VEČ ...|4. 4. 2020
Duhovna misel

Duhovna misel

Gregor Čušin

duhovnost