Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|6. 11. 2019
Mikotoksini v zrnju koruze

Koruza je najpogostejši vir okužbe z mikotoksini, saj so v času dozorevanja ugodni pogoji za razvoj različnih vrst plesni iz rodu Fusarium. Mag. Tatjana Čeh s KGZMS pravi, da je ob žetvi smiselno preveriti, kako je z zdravstvenim stanjem našega pridelka, še posebej, če ga uporabljamo za prehrano živali, ki so bolj občutljive.

Mikotoksini v zrnju koruze

Koruza je najpogostejši vir okužbe z mikotoksini, saj so v času dozorevanja ugodni pogoji za razvoj različnih vrst plesni iz rodu Fusarium. Mag. Tatjana Čeh s KGZMS pravi, da je ob žetvi smiselno preveriti, kako je z zdravstvenim stanjem našega pridelka, še posebej, če ga uporabljamo za prehrano živali, ki so bolj občutljive.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Mikotoksini v zrnju koruze
Koruza je najpogostejši vir okužbe z mikotoksini, saj so v času dozorevanja ugodni pogoji za razvoj različnih vrst plesni iz rodu Fusarium. Mag. Tatjana Čeh s KGZMS pravi, da je ob žetvi smiselno preveriti, kako je z zdravstvenim stanjem našega pridelka, še posebej, če ga uporabljamo za prehrano živali, ki so bolj občutljive.
VEČ ...|6. 11. 2019
Mikotoksini v zrnju koruze
Koruza je najpogostejši vir okužbe z mikotoksini, saj so v času dozorevanja ugodni pogoji za razvoj različnih vrst plesni iz rodu Fusarium. Mag. Tatjana Čeh s KGZMS pravi, da je ob žetvi smiselno preveriti, kako je z zdravstvenim stanjem našega pridelka, še posebej, če ga uporabljamo za prehrano živali, ki so bolj občutljive.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|31. 10. 2019
Sožalnica

Sožalnica je nova ideja podjetja Zagožen, kot alternativa kupu sveč ob slovesu ljubljenih. Predstavil jo je direktor Branko Potočnik.

Sožalnica

Sožalnica je nova ideja podjetja Zagožen, kot alternativa kupu sveč ob slovesu ljubljenih. Predstavil jo je direktor Branko Potočnik.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Sožalnica
Sožalnica je nova ideja podjetja Zagožen, kot alternativa kupu sveč ob slovesu ljubljenih. Predstavil jo je direktor Branko Potočnik.
VEČ ...|31. 10. 2019
Sožalnica
Sožalnica je nova ideja podjetja Zagožen, kot alternativa kupu sveč ob slovesu ljubljenih. Predstavil jo je direktor Branko Potočnik.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookolje

Iz naših krajev

VEČ ...|26. 10. 2019
Celje, Posavje, Višnja Gora, Luče

V oddaji Iz naših krajev ste slišali o onesnaženju celjske kotline, razvojnih ciljih Posavja, 20-letnici nove šole v Višnji Gori in, da so Luče postale del pomembne mednarodne gorniške skupnosti.

Celje, Posavje, Višnja Gora, Luče

V oddaji Iz naših krajev ste slišali o onesnaženju celjske kotline, razvojnih ciljih Posavja, 20-letnici nove šole v Višnji Gori in, da so Luče postale del pomembne mednarodne gorniške skupnosti.

družbainfopolitika

Iz naših krajev

Celje, Posavje, Višnja Gora, Luče
V oddaji Iz naših krajev ste slišali o onesnaženju celjske kotline, razvojnih ciljih Posavja, 20-letnici nove šole v Višnji Gori in, da so Luče postale del pomembne mednarodne gorniške skupnosti.
VEČ ...|26. 10. 2019
Celje, Posavje, Višnja Gora, Luče
V oddaji Iz naših krajev ste slišali o onesnaženju celjske kotline, razvojnih ciljih Posavja, 20-letnici nove šole v Višnji Gori in, da so Luče postale del pomembne mednarodne gorniške skupnosti.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|24. 10. 2019
Inovativna kulinarika

Boštjan Marolt streže štruklje in mesnine, pripravljene po tudi stoletje in več starih recepturah svojih prednikov na Odprti kuhni po Sloveniji.

Inovativna kulinarika

Boštjan Marolt streže štruklje in mesnine, pripravljene po tudi stoletje in več starih recepturah svojih prednikov na Odprti kuhni po Sloveniji.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvotradicijakulinarikadružba

Ni meje za dobre ideje

Inovativna kulinarika
Boštjan Marolt streže štruklje in mesnine, pripravljene po tudi stoletje in več starih recepturah svojih prednikov na Odprti kuhni po Sloveniji.
VEČ ...|24. 10. 2019
Inovativna kulinarika
Boštjan Marolt streže štruklje in mesnine, pripravljene po tudi stoletje in več starih recepturah svojih prednikov na Odprti kuhni po Sloveniji.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvotradicijakulinarikadružba

Od slike do besede

VEČ ...|22. 10. 2019
Poti ruske teologije, drugi del

Georgij Florovski nam predstavi razvoj ruske pravoslavne cerkve, njegovo delo Poti ruske teologije nam predstavi prevajalec Simon Malmenvall

Poti ruske teologije, drugi del

Georgij Florovski nam predstavi razvoj ruske pravoslavne cerkve, njegovo delo Poti ruske teologije nam predstavi prevajalec Simon Malmenvall

duhovnostkultura

Od slike do besede

Poti ruske teologije, drugi del
Georgij Florovski nam predstavi razvoj ruske pravoslavne cerkve, njegovo delo Poti ruske teologije nam predstavi prevajalec Simon Malmenvall
VEČ ...|22. 10. 2019
Poti ruske teologije, drugi del
Georgij Florovski nam predstavi razvoj ruske pravoslavne cerkve, njegovo delo Poti ruske teologije nam predstavi prevajalec Simon Malmenvall

Mateja Subotičanec

duhovnostkultura

Petkov večer

VEČ ...|18. 10. 2019
Glasba iz filmskih muzikalov

Film je eden najvplivnejših medijev, ki je že na začetku svojega razvoja prinašal v naša življenja tudi glasbene melodije. Slišali bomo nekaj večnih iz filmov Hello, Dolly, Oklahoma, Fantom iz opere, Evita, Moje pesmi, moje sanje, Lepotica in zver ...

Glasba iz filmskih muzikalov

Film je eden najvplivnejših medijev, ki je že na začetku svojega razvoja prinašal v naša življenja tudi glasbene melodije. Slišali bomo nekaj večnih iz filmov Hello, Dolly, Oklahoma, Fantom iz opere, Evita, Moje pesmi, moje sanje, Lepotica in zver ...

glasbafilmmuzikal

Petkov večer

Glasba iz filmskih muzikalov
Film je eden najvplivnejših medijev, ki je že na začetku svojega razvoja prinašal v naša življenja tudi glasbene melodije. Slišali bomo nekaj večnih iz filmov Hello, Dolly, Oklahoma, Fantom iz opere, Evita, Moje pesmi, moje sanje, Lepotica in zver ...
VEČ ...|18. 10. 2019
Glasba iz filmskih muzikalov
Film je eden najvplivnejših medijev, ki je že na začetku svojega razvoja prinašal v naša življenja tudi glasbene melodije. Slišali bomo nekaj večnih iz filmov Hello, Dolly, Oklahoma, Fantom iz opere, Evita, Moje pesmi, moje sanje, Lepotica in zver ...

Marjan Bunič

glasbafilmmuzikal

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|17. 10. 2019
Inovacije, ki nastajajo na Koroškem

Z Ivanom Stražišnikom smo se pogovarjali o inovacijah, ki se razvijajo v koroških krajih.

Inovacije, ki nastajajo na Koroškem

Z Ivanom Stražišnikom smo se pogovarjali o inovacijah, ki se razvijajo v koroških krajih.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenarava

Ni meje za dobre ideje

Inovacije, ki nastajajo na Koroškem
Z Ivanom Stražišnikom smo se pogovarjali o inovacijah, ki se razvijajo v koroških krajih.
VEČ ...|17. 10. 2019
Inovacije, ki nastajajo na Koroškem
Z Ivanom Stražišnikom smo se pogovarjali o inovacijah, ki se razvijajo v koroških krajih.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenarava

Iz naših krajev

VEČ ...|12. 10. 2019
Domžale, Kočevje, Žiri

Spregovorili smo z domžalskim županom Tonijem Dragarjem o dograditvi zdravstvenega doma, pogledali smo na Kočevsko, ki je bogato s kulturno dediščino in beleži gospodarski razvoj, pripravili pa smo tudi prispevek o novem nordijskem centru v Poljanski dolini.

Domžale, Kočevje, Žiri

Spregovorili smo z domžalskim županom Tonijem Dragarjem o dograditvi zdravstvenega doma, pogledali smo na Kočevsko, ki je bogato s kulturno dediščino in beleži gospodarski razvoj, pripravili pa smo tudi prispevek o novem nordijskem centru v Poljanski dolini.

družbapogovor

Iz naših krajev

Domžale, Kočevje, Žiri
Spregovorili smo z domžalskim županom Tonijem Dragarjem o dograditvi zdravstvenega doma, pogledali smo na Kočevsko, ki je bogato s kulturno dediščino in beleži gospodarski razvoj, pripravili pa smo tudi prispevek o novem nordijskem centru v Poljanski dolini.
VEČ ...|12. 10. 2019
Domžale, Kočevje, Žiri
Spregovorili smo z domžalskim županom Tonijem Dragarjem o dograditvi zdravstvenega doma, pogledali smo na Kočevsko, ki je bogato s kulturno dediščino in beleži gospodarski razvoj, pripravili pa smo tudi prispevek o novem nordijskem centru v Poljanski dolini.

Andrej Šinko

družbapogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|10. 10. 2019
Trajnostno naravnana podjetja so prihodnost

V ospredju družbe je socialna, družbena odgovornost. Prav slednja je izziv številnim podjetjem. S poslom reševati težave v družbi. Skozi to prizmo je treba gledati tudi na inovacije. O tem smo govorili s Simono Roškar.

Trajnostno naravnana podjetja so prihodnost

V ospredju družbe je socialna, družbena odgovornost. Prav slednja je izziv številnim podjetjem. S poslom reševati težave v družbi. Skozi to prizmo je treba gledati tudi na inovacije. O tem smo govorili s Simono Roškar.

inovativnostizobraževanjerazvojgospodarstvo

Ni meje za dobre ideje

Trajnostno naravnana podjetja so prihodnost
V ospredju družbe je socialna, družbena odgovornost. Prav slednja je izziv številnim podjetjem. S poslom reševati težave v družbi. Skozi to prizmo je treba gledati tudi na inovacije. O tem smo govorili s Simono Roškar.
VEČ ...|10. 10. 2019
Trajnostno naravnana podjetja so prihodnost
V ospredju družbe je socialna, družbena odgovornost. Prav slednja je izziv številnim podjetjem. S poslom reševati težave v družbi. Skozi to prizmo je treba gledati tudi na inovacije. O tem smo govorili s Simono Roškar.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjerazvojgospodarstvo

Svetovalnica

VEČ ...|9. 10. 2019
Ogrevalni sistemi

Pred začetkom kurilne sezone smo se posvetili ogrevalnim sistemom, predvsem so bile v ospredju toplotne črpalke: kakšne tipe poznamo, kje je njihova uporaba smiselna in kam gre razvoj? Z nami je bil vodja dejavnosti Trajnostna raba energije na Gradbenem inštitut ZRMK dr. Henrik Gjerkeš.

Ogrevalni sistemi

Pred začetkom kurilne sezone smo se posvetili ogrevalnim sistemom, predvsem so bile v ospredju toplotne črpalke: kakšne tipe poznamo, kje je njihova uporaba smiselna in kam gre razvoj? Z nami je bil vodja dejavnosti Trajnostna raba energije na Gradbenem inštitut ZRMK dr. Henrik Gjerkeš.

pogovorsvetovanje

Svetovalnica

Ogrevalni sistemi
Pred začetkom kurilne sezone smo se posvetili ogrevalnim sistemom, predvsem so bile v ospredju toplotne črpalke: kakšne tipe poznamo, kje je njihova uporaba smiselna in kam gre razvoj? Z nami je bil vodja dejavnosti Trajnostna raba energije na Gradbenem inštitut ZRMK dr. Henrik Gjerkeš.
VEČ ...|9. 10. 2019
Ogrevalni sistemi
Pred začetkom kurilne sezone smo se posvetili ogrevalnim sistemom, predvsem so bile v ospredju toplotne črpalke: kakšne tipe poznamo, kje je njihova uporaba smiselna in kam gre razvoj? Z nami je bil vodja dejavnosti Trajnostna raba energije na Gradbenem inštitut ZRMK dr. Henrik Gjerkeš.

Blaž Lesnik

pogovorsvetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|3. 10. 2019
Ravnovesje je ključno za trajnostni uspeh

Cilj vsakega je ujeti ravnotežje, to nam ni dano. Posebej ne-ravnovesje med delom in družino privede do številnih zapletov. Osnova so dobri odnosi, pravi Robert Ličen.

Ravnovesje je ključno za trajnostni uspeh

Cilj vsakega je ujeti ravnotežje, to nam ni dano. Posebej ne-ravnovesje med delom in družino privede do številnih zapletov. Osnova so dobri odnosi, pravi Robert Ličen.

inovativnostidejarazvojgospodarstvoturizem

Ni meje za dobre ideje

Ravnovesje je ključno za trajnostni uspeh
Cilj vsakega je ujeti ravnotežje, to nam ni dano. Posebej ne-ravnovesje med delom in družino privede do številnih zapletov. Osnova so dobri odnosi, pravi Robert Ličen.
VEČ ...|3. 10. 2019
Ravnovesje je ključno za trajnostni uspeh
Cilj vsakega je ujeti ravnotežje, to nam ni dano. Posebej ne-ravnovesje med delom in družino privede do številnih zapletov. Osnova so dobri odnosi, pravi Robert Ličen.

Nataša Ličen

inovativnostidejarazvojgospodarstvoturizem

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|26. 9. 2019
Razvoj električnih motorjev tudi plod slovenskega znanja

Na tečaju varne vožnje na Vranskem smo srečali Primoža, ki je del inovativne ekipe Elaphe za razvoj električnega motorja.

Razvoj električnih motorjev tudi plod slovenskega znanja

Na tečaju varne vožnje na Vranskem smo srečali Primoža, ki je del inovativne ekipe Elaphe za razvoj električnega motorja.

gospodarstvoinovativnostizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

Razvoj električnih motorjev tudi plod slovenskega znanja
Na tečaju varne vožnje na Vranskem smo srečali Primoža, ki je del inovativne ekipe Elaphe za razvoj električnega motorja.
VEČ ...|26. 9. 2019
Razvoj električnih motorjev tudi plod slovenskega znanja
Na tečaju varne vožnje na Vranskem smo srečali Primoža, ki je del inovativne ekipe Elaphe za razvoj električnega motorja.

Nataša Ličen

gospodarstvoinovativnostizobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 9. 2019
Romarski turizem v Šmarjah pri Jelšah

Včasih je bil zelo razširjen romarski turizem. Med kraji, kamor so naši predniki pogosto romali in s tem spodbudili razvoj mesta, je bilo tudi Šmarje pri Jelšah. Več je povedala Melita Bevc.

Romarski turizem v Šmarjah pri Jelšah

Včasih je bil zelo razširjen romarski turizem. Med kraji, kamor so naši predniki pogosto romali in s tem spodbudili razvoj mesta, je bilo tudi Šmarje pri Jelšah. Več je povedala Melita Bevc.

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgojakulinarikaduhovnost

Zakladi naše dediščine

Romarski turizem v Šmarjah pri Jelšah
Včasih je bil zelo razširjen romarski turizem. Med kraji, kamor so naši predniki pogosto romali in s tem spodbudili razvoj mesta, je bilo tudi Šmarje pri Jelšah. Več je povedala Melita Bevc.
VEČ ...|24. 9. 2019
Romarski turizem v Šmarjah pri Jelšah
Včasih je bil zelo razširjen romarski turizem. Med kraji, kamor so naši predniki pogosto romali in s tem spodbudili razvoj mesta, je bilo tudi Šmarje pri Jelšah. Več je povedala Melita Bevc.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgojakulinarikaduhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 9. 2019
Predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto

Trška gora je posebna, ker je na njenem južnem pobočju največ zidanic na svetu in kjer pridelujejo odličen cviček. Aktualni predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto, Marjan Lisac je predstavil prizadevanja za razvoj in promocijo cvička.

Predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto

Trška gora je posebna, ker je na njenem južnem pobočju največ zidanic na svetu in kjer pridelujejo odličen cviček. Aktualni predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto, Marjan Lisac je predstavil prizadevanja za razvoj in promocijo cvička.

Varno na vrhdružbakmetijstvovinogradništvokmetijstvo

Informativni prispevki

Predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto
Trška gora je posebna, ker je na njenem južnem pobočju največ zidanic na svetu in kjer pridelujejo odličen cviček. Aktualni predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto, Marjan Lisac je predstavil prizadevanja za razvoj in promocijo cvička.
VEČ ...|24. 9. 2019
Predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto
Trška gora je posebna, ker je na njenem južnem pobočju največ zidanic na svetu in kjer pridelujejo odličen cviček. Aktualni predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto, Marjan Lisac je predstavil prizadevanja za razvoj in promocijo cvička.

Nataša Ličen

Varno na vrhdružbakmetijstvovinogradništvokmetijstvo

Naš gost

VEČ ...|21. 9. 2019
Lojze Ljubič

Oddaja Naš gost je kot večina našega tokratnega sobotnega programa, nastala v Stični. Gostili smo Lojzeta Ljubiča, ki je kraju in njegovemu razvoju srčno predan že desetletja. Leta 1950 je stopil v gasilske vrste, s svojim delom pa je veliko pripomogel k razvoju gasilstva v celotni Sloveniji. Je idejni avtor projekta gasilskih odlikovanj, pobudnik mnogih akcij v kraju, glavni pobudnik za ustanovitev godbe Stična, skupaj s Tonetom Kozlevčarjem pa tudi pobudnik srečanj godb v Stični. Vrsta nagrad za življenjsko delo na različnih področjih priča o bogatem življenju našega gosta Lojzeta Ljubiča.

Lojze Ljubič

Oddaja Naš gost je kot večina našega tokratnega sobotnega programa, nastala v Stični. Gostili smo Lojzeta Ljubiča, ki je kraju in njegovemu razvoju srčno predan že desetletja. Leta 1950 je stopil v gasilske vrste, s svojim delom pa je veliko pripomogel k razvoju gasilstva v celotni Sloveniji. Je idejni avtor projekta gasilskih odlikovanj, pobudnik mnogih akcij v kraju, glavni pobudnik za ustanovitev godbe Stična, skupaj s Tonetom Kozlevčarjem pa tudi pobudnik srečanj godb v Stični. Vrsta nagrad za življenjsko delo na različnih področjih priča o bogatem življenju našega gosta Lojzeta Ljubiča.

pogovorspomin

Naš gost

Lojze Ljubič
Oddaja Naš gost je kot večina našega tokratnega sobotnega programa, nastala v Stični. Gostili smo Lojzeta Ljubiča, ki je kraju in njegovemu razvoju srčno predan že desetletja. Leta 1950 je stopil v gasilske vrste, s svojim delom pa je veliko pripomogel k razvoju gasilstva v celotni Sloveniji. Je idejni avtor projekta gasilskih odlikovanj, pobudnik mnogih akcij v kraju, glavni pobudnik za ustanovitev godbe Stična, skupaj s Tonetom Kozlevčarjem pa tudi pobudnik srečanj godb v Stični. Vrsta nagrad za življenjsko delo na različnih področjih priča o bogatem življenju našega gosta Lojzeta Ljubiča.
VEČ ...|21. 9. 2019
Lojze Ljubič
Oddaja Naš gost je kot večina našega tokratnega sobotnega programa, nastala v Stični. Gostili smo Lojzeta Ljubiča, ki je kraju in njegovemu razvoju srčno predan že desetletja. Leta 1950 je stopil v gasilske vrste, s svojim delom pa je veliko pripomogel k razvoju gasilstva v celotni Sloveniji. Je idejni avtor projekta gasilskih odlikovanj, pobudnik mnogih akcij v kraju, glavni pobudnik za ustanovitev godbe Stična, skupaj s Tonetom Kozlevčarjem pa tudi pobudnik srečanj godb v Stični. Vrsta nagrad za življenjsko delo na različnih področjih priča o bogatem življenju našega gosta Lojzeta Ljubiča.

Jure Sešek

pogovorspomin

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|19. 9. 2019
Samoočiščevalni naravni bazen sredi Prlekije

V osrčju neokrnjene prleške pokrajine stoji hotel s samoočiščevalnim naravnim bazenom, bio plavalnim bazenom, ki je del novosti v ponudbi Bioterm Mala nedelja. Pogovarjali smo se z Žužano Šeruga.

Samoočiščevalni naravni bazen sredi Prlekije

V osrčju neokrnjene prleške pokrajine stoji hotel s samoočiščevalnim naravnim bazenom, bio plavalnim bazenom, ki je del novosti v ponudbi Bioterm Mala nedelja. Pogovarjali smo se z Žužano Šeruga.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor

Ni meje za dobre ideje

Samoočiščevalni naravni bazen sredi Prlekije
V osrčju neokrnjene prleške pokrajine stoji hotel s samoočiščevalnim naravnim bazenom, bio plavalnim bazenom, ki je del novosti v ponudbi Bioterm Mala nedelja. Pogovarjali smo se z Žužano Šeruga.
VEČ ...|19. 9. 2019
Samoočiščevalni naravni bazen sredi Prlekije
V osrčju neokrnjene prleške pokrajine stoji hotel s samoočiščevalnim naravnim bazenom, bio plavalnim bazenom, ki je del novosti v ponudbi Bioterm Mala nedelja. Pogovarjali smo se z Žužano Šeruga.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor

Srečanja

VEČ ...|17. 9. 2019
Pozitivno sporočilo o spolnosti

Se tudi vi znajdete v zagati, kako pomen spolnosti pravilno predstaviti svojim otrokom? Ste imeli težave na tem področju, mogoče tudi s pornografijo? Zato, ker se mnogi ljudje soočajo s takšnimi izzivi, je skupina mladih odgovorila na notranji klic in ustanovila Inštitut Integrum. Ta ponuja pozitivno iskanje celostne vrednosti vsakega človeka s poudarkom integritete telesnosti kot enega izmed bistvenih delov človeškega bitja. Mojca in Benjamin Tomažič, ki ju je navdušila teologija telesa Janeza Pavla II. sta v oddaji Srečanja spregovorila o svoji zgodbi, pa tudi o tem, kako skupaj z otroki iskati načine celostnega razvoja in rasti v ljubezni.

Pozitivno sporočilo o spolnosti

Se tudi vi znajdete v zagati, kako pomen spolnosti pravilno predstaviti svojim otrokom? Ste imeli težave na tem področju, mogoče tudi s pornografijo? Zato, ker se mnogi ljudje soočajo s takšnimi izzivi, je skupina mladih odgovorila na notranji klic in ustanovila Inštitut Integrum. Ta ponuja pozitivno iskanje celostne vrednosti vsakega človeka s poudarkom integritete telesnosti kot enega izmed bistvenih delov človeškega bitja. Mojca in Benjamin Tomažič, ki ju je navdušila teologija telesa Janeza Pavla II. sta v oddaji Srečanja spregovorila o svoji zgodbi, pa tudi o tem, kako skupaj z otroki iskati načine celostnega razvoja in rasti v ljubezni.

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanje

Srečanja

Pozitivno sporočilo o spolnosti
Se tudi vi znajdete v zagati, kako pomen spolnosti pravilno predstaviti svojim otrokom? Ste imeli težave na tem področju, mogoče tudi s pornografijo? Zato, ker se mnogi ljudje soočajo s takšnimi izzivi, je skupina mladih odgovorila na notranji klic in ustanovila Inštitut Integrum. Ta ponuja pozitivno iskanje celostne vrednosti vsakega človeka s poudarkom integritete telesnosti kot enega izmed bistvenih delov človeškega bitja. Mojca in Benjamin Tomažič, ki ju je navdušila teologija telesa Janeza Pavla II. sta v oddaji Srečanja spregovorila o svoji zgodbi, pa tudi o tem, kako skupaj z otroki iskati načine celostnega razvoja in rasti v ljubezni.
VEČ ...|17. 9. 2019
Pozitivno sporočilo o spolnosti
Se tudi vi znajdete v zagati, kako pomen spolnosti pravilno predstaviti svojim otrokom? Ste imeli težave na tem področju, mogoče tudi s pornografijo? Zato, ker se mnogi ljudje soočajo s takšnimi izzivi, je skupina mladih odgovorila na notranji klic in ustanovila Inštitut Integrum. Ta ponuja pozitivno iskanje celostne vrednosti vsakega človeka s poudarkom integritete telesnosti kot enega izmed bistvenih delov človeškega bitja. Mojca in Benjamin Tomažič, ki ju je navdušila teologija telesa Janeza Pavla II. sta v oddaji Srečanja spregovorila o svoji zgodbi, pa tudi o tem, kako skupaj z otroki iskati načine celostnega razvoja in rasti v ljubezni.

Marjana Debevec

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|13. 9. 2019
Razvoj možganov pri otrocih

Marjeta Krejči Hrastar in Tatjana Jakovljevič iz Društva katoliških pedagogov Slovenije sta spregovorili o razvoju možganov pri otrocih ter o tem kako nanje vpliva stres in kako lahko pomaga gibanje.

Razvoj možganov pri otrocih

Marjeta Krejči Hrastar in Tatjana Jakovljevič iz Društva katoliških pedagogov Slovenije sta spregovorili o razvoju možganov pri otrocih ter o tem kako nanje vpliva stres in kako lahko pomaga gibanje.

izobraževanjevzgojaotrocišolanjeučenje

Svetovalnica

Razvoj možganov pri otrocih
Marjeta Krejči Hrastar in Tatjana Jakovljevič iz Društva katoliških pedagogov Slovenije sta spregovorili o razvoju možganov pri otrocih ter o tem kako nanje vpliva stres in kako lahko pomaga gibanje.
VEČ ...|13. 9. 2019
Razvoj možganov pri otrocih
Marjeta Krejči Hrastar in Tatjana Jakovljevič iz Društva katoliških pedagogov Slovenije sta spregovorili o razvoju možganov pri otrocih ter o tem kako nanje vpliva stres in kako lahko pomaga gibanje.

Tanja Dominko

izobraževanjevzgojaotrocišolanjeučenje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|12. 9. 2019
Volnene inovacije in BC burger

Na bovškem načrtno spodbujajo kreativnost in izdelovanje inovativnih produktov iz ovčje volne, stopajo tudi na kulinarično področje, tako je nastal BC burger. O tem smo govorili s Petrom Domevščkom.

Volnene inovacije in BC burger

Na bovškem načrtno spodbujajo kreativnost in izdelovanje inovativnih produktov iz ovčje volne, stopajo tudi na kulinarično področje, tako je nastal BC burger. O tem smo govorili s Petrom Domevščkom.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor

Ni meje za dobre ideje

Volnene inovacije in BC burger
Na bovškem načrtno spodbujajo kreativnost in izdelovanje inovativnih produktov iz ovčje volne, stopajo tudi na kulinarično področje, tako je nastal BC burger. O tem smo govorili s Petrom Domevščkom.
VEČ ...|12. 9. 2019
Volnene inovacije in BC burger
Na bovškem načrtno spodbujajo kreativnost in izdelovanje inovativnih produktov iz ovčje volne, stopajo tudi na kulinarično področje, tako je nastal BC burger. O tem smo govorili s Petrom Domevščkom.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|11. 9. 2019
Ustrezen status je pogoj za sodelovanje na razpisu za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v zadnjem uradnem listu objavilo drugi javni razpis za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju in za to področje rezerviralo 1,7 milijona evrov sredstev iz aktualnega Programa razvoja podeželja. Želijo si, da bi s tem prispevali k izboljšanju pogajalskega položaja primarnih proizvajalcev v verigi preskrbe s hrano in gozdno-lesnimi proizvodi. Prvi korak za sodelovanje na razpisu je prejem ustreznega statusa. Več v rubriki.

Ustrezen status je pogoj za sodelovanje na razpisu za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v zadnjem uradnem listu objavilo drugi javni razpis za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju in za to področje rezerviralo 1,7 milijona evrov sredstev iz aktualnega Programa razvoja podeželja. Želijo si, da bi s tem prispevali k izboljšanju pogajalskega položaja primarnih proizvajalcev v verigi preskrbe s hrano in gozdno-lesnimi proizvodi. Prvi korak za sodelovanje na razpisu je prejem ustreznega statusa. Več v rubriki.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Ustrezen status je pogoj za sodelovanje na razpisu za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v zadnjem uradnem listu objavilo drugi javni razpis za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju in za to področje rezerviralo 1,7 milijona evrov sredstev iz aktualnega Programa razvoja podeželja. Želijo si, da bi s tem prispevali k izboljšanju pogajalskega položaja primarnih proizvajalcev v verigi preskrbe s hrano in gozdno-lesnimi proizvodi. Prvi korak za sodelovanje na razpisu je prejem ustreznega statusa. Več v rubriki.
VEČ ...|11. 9. 2019
Ustrezen status je pogoj za sodelovanje na razpisu za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v zadnjem uradnem listu objavilo drugi javni razpis za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju in za to področje rezerviralo 1,7 milijona evrov sredstev iz aktualnega Programa razvoja podeželja. Želijo si, da bi s tem prispevali k izboljšanju pogajalskega položaja primarnih proizvajalcev v verigi preskrbe s hrano in gozdno-lesnimi proizvodi. Prvi korak za sodelovanje na razpisu je prejem ustreznega statusa. Več v rubriki.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|5. 9. 2019
Inovativna postrežba sladoleda

V Bovcu so na osrednjem trgu na inovativen način postregli s sladoledom v vročih in razgretih poletnih dneh. Pristopili smo k stojnici in spoznali nekaj več o ozadju in ideji.

Inovativna postrežba sladoleda

V Bovcu so na osrednjem trgu na inovativen način postregli s sladoledom v vročih in razgretih poletnih dneh. Pristopili smo k stojnici in spoznali nekaj več o ozadju in ideji.

inovativnostidejarazvojgospodarstvoturizem

Ni meje za dobre ideje

Inovativna postrežba sladoleda
V Bovcu so na osrednjem trgu na inovativen način postregli s sladoledom v vročih in razgretih poletnih dneh. Pristopili smo k stojnici in spoznali nekaj več o ozadju in ideji.
VEČ ...|5. 9. 2019
Inovativna postrežba sladoleda
V Bovcu so na osrednjem trgu na inovativen način postregli s sladoledom v vročih in razgretih poletnih dneh. Pristopili smo k stojnici in spoznali nekaj več o ozadju in ideji.

Nataša Ličen

inovativnostidejarazvojgospodarstvoturizem

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|2. 9. 2019
Kapusov molj

Breda Vičar, svetovalka specialistka s KGZ Murska Sobota je pojasnila razvojni krog kapusovega molja, škodljivca ki zelo nagaja v pridelavi zelja in kapusnic.

Kapusov molj

Breda Vičar, svetovalka specialistka s KGZ Murska Sobota je pojasnila razvojni krog kapusovega molja, škodljivca ki zelo nagaja v pridelavi zelja in kapusnic.

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kapusov molj
Breda Vičar, svetovalka specialistka s KGZ Murska Sobota je pojasnila razvojni krog kapusovega molja, škodljivca ki zelo nagaja v pridelavi zelja in kapusnic.
VEČ ...|2. 9. 2019
Kapusov molj
Breda Vičar, svetovalka specialistka s KGZ Murska Sobota je pojasnila razvojni krog kapusovega molja, škodljivca ki zelo nagaja v pridelavi zelja in kapusnic.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Komentar tedna

VEČ ...|30. 8. 2019
Živimo v deželi Absurdistan?

Živimo v državi, ki jo zadnje čase vlade bolj in bolj spreminjajo v deželo visoko organizirane bebavosti. Spomnimo se samo naravnost bizarnega dogajanja ob gradnji drugega tira in sedanje komedije ob gradnji druge cevi karavanškega cestnega tunela, na polomijo s termoelektrarno Šoštanj, na gradnjo »tretje razvojne osi«, na kopičenje plastičnih odpadkov, povsem neustrezno ravnanje z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki, da o visoko radioaktivnih sploh ne govorimo ...O teh in še drugih temah je razmišljal današnji avtor Komentarja tedna.

Živimo v deželi Absurdistan?

Živimo v državi, ki jo zadnje čase vlade bolj in bolj spreminjajo v deželo visoko organizirane bebavosti. Spomnimo se samo naravnost bizarnega dogajanja ob gradnji drugega tira in sedanje komedije ob gradnji druge cevi karavanškega cestnega tunela, na polomijo s termoelektrarno Šoštanj, na gradnjo »tretje razvojne osi«, na kopičenje plastičnih odpadkov, povsem neustrezno ravnanje z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki, da o visoko radioaktivnih sploh ne govorimo ...O teh in še drugih temah je razmišljal današnji avtor Komentarja tedna.

komentardružbapolitikaodnosi

Komentar tedna

Živimo v deželi Absurdistan?
Živimo v državi, ki jo zadnje čase vlade bolj in bolj spreminjajo v deželo visoko organizirane bebavosti. Spomnimo se samo naravnost bizarnega dogajanja ob gradnji drugega tira in sedanje komedije ob gradnji druge cevi karavanškega cestnega tunela, na polomijo s termoelektrarno Šoštanj, na gradnjo »tretje razvojne osi«, na kopičenje plastičnih odpadkov, povsem neustrezno ravnanje z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki, da o visoko radioaktivnih sploh ne govorimo ...O teh in še drugih temah je razmišljal današnji avtor Komentarja tedna.
VEČ ...|30. 8. 2019
Živimo v deželi Absurdistan?
Živimo v državi, ki jo zadnje čase vlade bolj in bolj spreminjajo v deželo visoko organizirane bebavosti. Spomnimo se samo naravnost bizarnega dogajanja ob gradnji drugega tira in sedanje komedije ob gradnji druge cevi karavanškega cestnega tunela, na polomijo s termoelektrarno Šoštanj, na gradnjo »tretje razvojne osi«, na kopičenje plastičnih odpadkov, povsem neustrezno ravnanje z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki, da o visoko radioaktivnih sploh ne govorimo ...O teh in še drugih temah je razmišljal današnji avtor Komentarja tedna.

Hubert Požarnik

komentardružbapolitikaodnosi

Pojdite in učite

VEČ ...|25. 8. 2019
Migracije in projekt MIND

MIND je 3-letni projekt, sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za zunanje zadeve RS, prek katerega si partnerske organizacije Karitas prizadevajo za povečanje ozaveščenosti javnosti o razvojni problematiki ter spodbujale globalno učenje znotraj Evropske Unije. O migracijah in omenjenem projektu se ej Jure Sešek v Burundiju pogovarjal s predstavnico Slovenske Karitas Jano Lampe.

Migracije in projekt MIND

MIND je 3-letni projekt, sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za zunanje zadeve RS, prek katerega si partnerske organizacije Karitas prizadevajo za povečanje ozaveščenosti javnosti o razvojni problematiki ter spodbujale globalno učenje znotraj Evropske Unije. O migracijah in omenjenem projektu se ej Jure Sešek v Burundiju pogovarjal s predstavnico Slovenske Karitas Jano Lampe.

Burundi 2019družbamisijonimigracijeAfrika

Pojdite in učite

Migracije in projekt MIND
MIND je 3-letni projekt, sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za zunanje zadeve RS, prek katerega si partnerske organizacije Karitas prizadevajo za povečanje ozaveščenosti javnosti o razvojni problematiki ter spodbujale globalno učenje znotraj Evropske Unije. O migracijah in omenjenem projektu se ej Jure Sešek v Burundiju pogovarjal s predstavnico Slovenske Karitas Jano Lampe.
VEČ ...|25. 8. 2019
Migracije in projekt MIND
MIND je 3-letni projekt, sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za zunanje zadeve RS, prek katerega si partnerske organizacije Karitas prizadevajo za povečanje ozaveščenosti javnosti o razvojni problematiki ter spodbujale globalno učenje znotraj Evropske Unije. O migracijah in omenjenem projektu se ej Jure Sešek v Burundiju pogovarjal s predstavnico Slovenske Karitas Jano Lampe.

Jure Sešek

Burundi 2019družbamisijonimigracijeAfrika

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|25. 8. 2019
Predstavitev Socialnega tedna

V oddaji z begunsko, migracijsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce (JRS) Slovenije, smo tokrat gostili direktorja Socialne akademije Mateja Cepina, ki je predstavil septembrski, že 11. Socialni teden v Slovenije, pri katerem sodeluje tudi JRS z direktorjem p. Robinom Schweigerjem.

Predstavitev Socialnega tedna

V oddaji z begunsko, migracijsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce (JRS) Slovenije, smo tokrat gostili direktorja Socialne akademije Mateja Cepina, ki je predstavil septembrski, že 11. Socialni teden v Slovenije, pri katerem sodeluje tudi JRS z direktorjem p. Robinom Schweigerjem.

JRS

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

Predstavitev Socialnega tedna
V oddaji z begunsko, migracijsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce (JRS) Slovenije, smo tokrat gostili direktorja Socialne akademije Mateja Cepina, ki je predstavil septembrski, že 11. Socialni teden v Slovenije, pri katerem sodeluje tudi JRS z direktorjem p. Robinom Schweigerjem.
VEČ ...|25. 8. 2019
Predstavitev Socialnega tedna
V oddaji z begunsko, migracijsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce (JRS) Slovenije, smo tokrat gostili direktorja Socialne akademije Mateja Cepina, ki je predstavil septembrski, že 11. Socialni teden v Slovenije, pri katerem sodeluje tudi JRS z direktorjem p. Robinom Schweigerjem.

JRS

infobeguncijrs

Via positiva

VEČ ...|22. 8. 2019
Kultura plačevanja

Kultura plačevanja je osnova za dobro poslovanje in razvoj celotne družbe. Natalija Zupan z mednarodnega podjetja EOS KSI je predstavila njihovo delo, iskanje rešitev v dobro vseh udeleženih. Večinoma imamo zmotne predstave in številne predsodke o terjatvah. Ne gre za lomilce kosti ali kaj podobnega, so mediatorji, usposobljeni strokovnjaki in svetovalci, ki si tudi preventivno prizadevajo za boljšo kulturo plačevanja, oziroma, da do terjatev sploh ne bi prihajalo, kar je edina etična pot za prihodnje.

Kultura plačevanja

Kultura plačevanja je osnova za dobro poslovanje in razvoj celotne družbe. Natalija Zupan z mednarodnega podjetja EOS KSI je predstavila njihovo delo, iskanje rešitev v dobro vseh udeleženih. Večinoma imamo zmotne predstave in številne predsodke o terjatvah. Ne gre za lomilce kosti ali kaj podobnega, so mediatorji, usposobljeni strokovnjaki in svetovalci, ki si tudi preventivno prizadevajo za boljšo kulturo plačevanja, oziroma, da do terjatev sploh ne bi prihajalo, kar je edina etična pot za prihodnje.

družbapogovorodnosisvetovanjevzgojakomentarkulturaizobraževanjeposlovanjegospodarstvopodjetništvo

Via positiva

Kultura plačevanja
Kultura plačevanja je osnova za dobro poslovanje in razvoj celotne družbe. Natalija Zupan z mednarodnega podjetja EOS KSI je predstavila njihovo delo, iskanje rešitev v dobro vseh udeleženih. Večinoma imamo zmotne predstave in številne predsodke o terjatvah. Ne gre za lomilce kosti ali kaj podobnega, so mediatorji, usposobljeni strokovnjaki in svetovalci, ki si tudi preventivno prizadevajo za boljšo kulturo plačevanja, oziroma, da do terjatev sploh ne bi prihajalo, kar je edina etična pot za prihodnje.
VEČ ...|22. 8. 2019
Kultura plačevanja
Kultura plačevanja je osnova za dobro poslovanje in razvoj celotne družbe. Natalija Zupan z mednarodnega podjetja EOS KSI je predstavila njihovo delo, iskanje rešitev v dobro vseh udeleženih. Večinoma imamo zmotne predstave in številne predsodke o terjatvah. Ne gre za lomilce kosti ali kaj podobnega, so mediatorji, usposobljeni strokovnjaki in svetovalci, ki si tudi preventivno prizadevajo za boljšo kulturo plačevanja, oziroma, da do terjatev sploh ne bi prihajalo, kar je edina etična pot za prihodnje.

Nataša Ličen

družbapogovorodnosisvetovanjevzgojakomentarkulturaizobraževanjeposlovanjegospodarstvopodjetništvo

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 8. 2019
Sončni Kanin vse leto

Ob julijski akciji Odgovorno na pot, varno na vrh, ki jih pripravljamo ob 25. letnici oddajanja radia Ognjišče, smo obiskali tudi Kanin. V Visokogorje smo se odpeljali s krožno kabinsko žičnico, ki povezuje dolino in goro. Vsako leto, množica tudi v poletnih mesecih, prihaja na Kanin vse več gostov. O razvoju, načrtih in vizijah, smo se pogovarjali z direktorjem Javnega zavoda Sončni Kanin, dr. Rokom Ovsenikom.

Sončni Kanin vse leto

Ob julijski akciji Odgovorno na pot, varno na vrh, ki jih pripravljamo ob 25. letnici oddajanja radia Ognjišče, smo obiskali tudi Kanin. V Visokogorje smo se odpeljali s krožno kabinsko žičnico, ki povezuje dolino in goro. Vsako leto, množica tudi v poletnih mesecih, prihaja na Kanin vse več gostov. O razvoju, načrtih in vizijah, smo se pogovarjali z direktorjem Javnega zavoda Sončni Kanin, dr. Rokom Ovsenikom.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor

Informativni prispevki

Sončni Kanin vse leto
Ob julijski akciji Odgovorno na pot, varno na vrh, ki jih pripravljamo ob 25. letnici oddajanja radia Ognjišče, smo obiskali tudi Kanin. V Visokogorje smo se odpeljali s krožno kabinsko žičnico, ki povezuje dolino in goro. Vsako leto, množica tudi v poletnih mesecih, prihaja na Kanin vse več gostov. O razvoju, načrtih in vizijah, smo se pogovarjali z direktorjem Javnega zavoda Sončni Kanin, dr. Rokom Ovsenikom.
VEČ ...|22. 8. 2019
Sončni Kanin vse leto
Ob julijski akciji Odgovorno na pot, varno na vrh, ki jih pripravljamo ob 25. letnici oddajanja radia Ognjišče, smo obiskali tudi Kanin. V Visokogorje smo se odpeljali s krožno kabinsko žičnico, ki povezuje dolino in goro. Vsako leto, množica tudi v poletnih mesecih, prihaja na Kanin vse več gostov. O razvoju, načrtih in vizijah, smo se pogovarjali z direktorjem Javnega zavoda Sončni Kanin, dr. Rokom Ovsenikom.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|22. 8. 2019
Bio peneče vino

Ob vročih poletnih večerih prija kozarec ohlajenega. Podjetje Radgonske gorice je prejelo srebrno medaljo za bio peneče organsko vino na Mednarodnem ocenjevanju organskih vin v Nemčiji. Andreja Novak je povedala več.

Bio peneče vino

Ob vročih poletnih večerih prija kozarec ohlajenega. Podjetje Radgonske gorice je prejelo srebrno medaljo za bio peneče organsko vino na Mednarodnem ocenjevanju organskih vin v Nemčiji. Andreja Novak je povedala več.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Bio peneče vino
Ob vročih poletnih večerih prija kozarec ohlajenega. Podjetje Radgonske gorice je prejelo srebrno medaljo za bio peneče organsko vino na Mednarodnem ocenjevanju organskih vin v Nemčiji. Andreja Novak je povedala več.
VEČ ...|22. 8. 2019
Bio peneče vino
Ob vročih poletnih večerih prija kozarec ohlajenega. Podjetje Radgonske gorice je prejelo srebrno medaljo za bio peneče organsko vino na Mednarodnem ocenjevanju organskih vin v Nemčiji. Andreja Novak je povedala več.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|15. 8. 2019
Vizija dopustovanja z avtodomovi

Z direktorico podjetja Carthago, v katerem izdelujejo avtodomove, Sandro Županec smo govorili o razvoju te panoge, novih priložnostih in oblikah drugačnega dopustovanja.

Vizija dopustovanja z avtodomovi

Z direktorico podjetja Carthago, v katerem izdelujejo avtodomove, Sandro Županec smo govorili o razvoju te panoge, novih priložnostih in oblikah drugačnega dopustovanja.

družbainfoizobraževanjepogovorsvetovanjeinovativnost

Ni meje za dobre ideje

Vizija dopustovanja z avtodomovi
Z direktorico podjetja Carthago, v katerem izdelujejo avtodomove, Sandro Županec smo govorili o razvoju te panoge, novih priložnostih in oblikah drugačnega dopustovanja.
VEČ ...|15. 8. 2019
Vizija dopustovanja z avtodomovi
Z direktorico podjetja Carthago, v katerem izdelujejo avtodomove, Sandro Županec smo govorili o razvoju te panoge, novih priložnostih in oblikah drugačnega dopustovanja.

Nataša Ličen

družbainfoizobraževanjepogovorsvetovanjeinovativnost

Iz naših krajev

VEČ ...|10. 8. 2019
Pivka, Brežice, Ilirska Bistrica, Murska Sobota, Dornava, Mozirje

Poročali smo o porabi sredstev, ki jih občine Pivka, Brežice in Ilirska Bistrica prejemajo zaradi delovanja Slovenske vojske na njihovem območju, vzpostavitvi Razvojne ambulante s centrom za zgodnjo obravnavo v Splošni bolnišnici Murska Sobota ter da v Mozirski Gaj tudi poleti vabita tako cvetje kot različni dogodki. Slišali pa ste lahko tudi o prihajajočem že 26-em Lükarskem prazniku v Dornavi.

Pivka, Brežice, Ilirska Bistrica, Murska Sobota, Dornava, Mozirje

Poročali smo o porabi sredstev, ki jih občine Pivka, Brežice in Ilirska Bistrica prejemajo zaradi delovanja Slovenske vojske na njihovem območju, vzpostavitvi Razvojne ambulante s centrom za zgodnjo obravnavo v Splošni bolnišnici Murska Sobota ter da v Mozirski Gaj tudi poleti vabita tako cvetje kot različni dogodki. Slišali pa ste lahko tudi o prihajajočem že 26-em Lükarskem prazniku v Dornavi.

družbaodnosi

Iz naših krajev

Pivka, Brežice, Ilirska Bistrica, Murska Sobota, Dornava, Mozirje
Poročali smo o porabi sredstev, ki jih občine Pivka, Brežice in Ilirska Bistrica prejemajo zaradi delovanja Slovenske vojske na njihovem območju, vzpostavitvi Razvojne ambulante s centrom za zgodnjo obravnavo v Splošni bolnišnici Murska Sobota ter da v Mozirski Gaj tudi poleti vabita tako cvetje kot različni dogodki. Slišali pa ste lahko tudi o prihajajočem že 26-em Lükarskem prazniku v Dornavi.
VEČ ...|10. 8. 2019
Pivka, Brežice, Ilirska Bistrica, Murska Sobota, Dornava, Mozirje
Poročali smo o porabi sredstev, ki jih občine Pivka, Brežice in Ilirska Bistrica prejemajo zaradi delovanja Slovenske vojske na njihovem območju, vzpostavitvi Razvojne ambulante s centrom za zgodnjo obravnavo v Splošni bolnišnici Murska Sobota ter da v Mozirski Gaj tudi poleti vabita tako cvetje kot različni dogodki. Slišali pa ste lahko tudi o prihajajočem že 26-em Lükarskem prazniku v Dornavi.

Andrej Šinko

družbaodnosi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|8. 8. 2019
Butični pivovar s Poljčan

Prvi petek v avgustu je svetovni dan piva, pri nas je tradicija varjenja te pijače dolga dve stoletji. Za poletno osvežitev mnogim tekne, dejavnost je pomembna tudi za graditev uspešnega gospodarstva, saj v Sloveniji deluje in se razvija veliko manjših, butičnih pivovarjev, ki pridelajo pivo po svojih recepturah. Tadej Kraševec s Poljčan je eden od teh, ki pravi, da pri pivu ni pomemben samo okus, kot zmotno meni večina, ampak je važen tudi vonj. On stavi na citrusne okuse in vonjave.

Butični pivovar s Poljčan

Prvi petek v avgustu je svetovni dan piva, pri nas je tradicija varjenja te pijače dolga dve stoletji. Za poletno osvežitev mnogim tekne, dejavnost je pomembna tudi za graditev uspešnega gospodarstva, saj v Sloveniji deluje in se razvija veliko manjših, butičnih pivovarjev, ki pridelajo pivo po svojih recepturah. Tadej Kraševec s Poljčan je eden od teh, ki pravi, da pri pivu ni pomemben samo okus, kot zmotno meni večina, ampak je važen tudi vonj. On stavi na citrusne okuse in vonjave.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Butični pivovar s Poljčan
Prvi petek v avgustu je svetovni dan piva, pri nas je tradicija varjenja te pijače dolga dve stoletji. Za poletno osvežitev mnogim tekne, dejavnost je pomembna tudi za graditev uspešnega gospodarstva, saj v Sloveniji deluje in se razvija veliko manjših, butičnih pivovarjev, ki pridelajo pivo po svojih recepturah. Tadej Kraševec s Poljčan je eden od teh, ki pravi, da pri pivu ni pomemben samo okus, kot zmotno meni večina, ampak je važen tudi vonj. On stavi na citrusne okuse in vonjave.
VEČ ...|8. 8. 2019
Butični pivovar s Poljčan
Prvi petek v avgustu je svetovni dan piva, pri nas je tradicija varjenja te pijače dolga dve stoletji. Za poletno osvežitev mnogim tekne, dejavnost je pomembna tudi za graditev uspešnega gospodarstva, saj v Sloveniji deluje in se razvija veliko manjših, butičnih pivovarjev, ki pridelajo pivo po svojih recepturah. Tadej Kraševec s Poljčan je eden od teh, ki pravi, da pri pivu ni pomemben samo okus, kot zmotno meni večina, ampak je važen tudi vonj. On stavi na citrusne okuse in vonjave.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookolje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 7. 2019
Dediščina doline Soče

Gaj Rosič je vodja projektov Zavoda za turizem doline Soče. Strnil je osnovne informacije o dolini, o porastu tujih gostov, o ponudbi in razvoju lokalnih posebnosti.

Dediščina doline Soče

Gaj Rosič je vodja projektov Zavoda za turizem doline Soče. Strnil je osnovne informacije o dolini, o porastu tujih gostov, o ponudbi in razvoju lokalnih posebnosti.

naravadediščinapogovor

Zakladi naše dediščine

Dediščina doline Soče
Gaj Rosič je vodja projektov Zavoda za turizem doline Soče. Strnil je osnovne informacije o dolini, o porastu tujih gostov, o ponudbi in razvoju lokalnih posebnosti.
VEČ ...|30. 7. 2019
Dediščina doline Soče
Gaj Rosič je vodja projektov Zavoda za turizem doline Soče. Strnil je osnovne informacije o dolini, o porastu tujih gostov, o ponudbi in razvoju lokalnih posebnosti.

Nataša Ličen

naravadediščinapogovor

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|26. 7. 2019
Nekatere posebej uporabne aplikacije

Blaška Božnar, specialistka za razvoj podeželja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj je predstavila nekaj računalniških aplikacij, ki kmetom lahko olajšajo delo.

Nekatere posebej uporabne aplikacije

Blaška Božnar, specialistka za razvoj podeželja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj je predstavila nekaj računalniških aplikacij, ki kmetom lahko olajšajo delo.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nekatere posebej uporabne aplikacije
Blaška Božnar, specialistka za razvoj podeželja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj je predstavila nekaj računalniških aplikacij, ki kmetom lahko olajšajo delo.
VEČ ...|26. 7. 2019
Nekatere posebej uporabne aplikacije
Blaška Božnar, specialistka za razvoj podeželja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj je predstavila nekaj računalniških aplikacij, ki kmetom lahko olajšajo delo.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|25. 7. 2019
Dobre turistične prakse na bovškem

Z direktorjem zavoda Sončni Kanin Rokom Ovsenikom smo se pogovarjali o dobrih praksah pri razvoju turistične ponudbe v Bovcu in okolici.

Dobre turistične prakse na bovškem

Z direktorjem zavoda Sončni Kanin Rokom Ovsenikom smo se pogovarjali o dobrih praksah pri razvoju turistične ponudbe v Bovcu in okolici.

turizemlokalnosonaravnokulinarika

Ni meje za dobre ideje

Dobre turistične prakse na bovškem
Z direktorjem zavoda Sončni Kanin Rokom Ovsenikom smo se pogovarjali o dobrih praksah pri razvoju turistične ponudbe v Bovcu in okolici.
VEČ ...|25. 7. 2019
Dobre turistične prakse na bovškem
Z direktorjem zavoda Sončni Kanin Rokom Ovsenikom smo se pogovarjali o dobrih praksah pri razvoju turistične ponudbe v Bovcu in okolici.

Nataša Ličen

turizemlokalnosonaravnokulinarika

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 7. 2019
Likof na taberhi v Rogatcu, Evropa cantat 2021 v Ljubljani

V soboto bo v Muzeju na prostem že 21. tradicionalna prireditev Likof na taberhi. Gre za enega največjih etnografskih dogodkov s prikazom mlačve žita s cepci, delavnice rokodelcev in delovnih opravil, z doživljajskimi delavnicami in drugim. Na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila mednarodni zborovski festival Europa Cantat. S sprejetim sklepom je vlada tako potrdila kandidaturo RS za gostiteljstvo festivala, ki bo potekal med 17. in 25. julijem 2021.

Likof na taberhi v Rogatcu, Evropa cantat 2021 v Ljubljani

V soboto bo v Muzeju na prostem že 21. tradicionalna prireditev Likof na taberhi. Gre za enega največjih etnografskih dogodkov s prikazom mlačve žita s cepci, delavnice rokodelcev in delovnih opravil, z doživljajskimi delavnicami in drugim. Na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila mednarodni zborovski festival Europa Cantat. S sprejetim sklepom je vlada tako potrdila kandidaturo RS za gostiteljstvo festivala, ki bo potekal med 17. in 25. julijem 2021.

kulturadediščinaetnografskazborifestival

Kulturni utrinki

Likof na taberhi v Rogatcu, Evropa cantat 2021 v Ljubljani
V soboto bo v Muzeju na prostem že 21. tradicionalna prireditev Likof na taberhi. Gre za enega največjih etnografskih dogodkov s prikazom mlačve žita s cepci, delavnice rokodelcev in delovnih opravil, z doživljajskimi delavnicami in drugim. Na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila mednarodni zborovski festival Europa Cantat. S sprejetim sklepom je vlada tako potrdila kandidaturo RS za gostiteljstvo festivala, ki bo potekal med 17. in 25. julijem 2021.
VEČ ...|18. 7. 2019
Likof na taberhi v Rogatcu, Evropa cantat 2021 v Ljubljani
V soboto bo v Muzeju na prostem že 21. tradicionalna prireditev Likof na taberhi. Gre za enega največjih etnografskih dogodkov s prikazom mlačve žita s cepci, delavnice rokodelcev in delovnih opravil, z doživljajskimi delavnicami in drugim. Na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila mednarodni zborovski festival Europa Cantat. S sprejetim sklepom je vlada tako potrdila kandidaturo RS za gostiteljstvo festivala, ki bo potekal med 17. in 25. julijem 2021.

Marjan Bunič

kulturadediščinaetnografskazborifestival

Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 7. 2019
Orehova muha, travništvo in govedoreja

V prvem delu oddaje smo se z Matejo Strgulec, svetovalko specialistko s KGZ Novo mesto, ustavili ob pogledu na izzive travnatega sveta. V osrednjem delu je Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje pojasnila razvojne stadije orehove muhe, v tretjem delu pa je bil z nami Stane Bevc svetovalec specialist s KGZ Novo Mesto. Pojasnil je nujnost redne skrbi za parklje pri govedu.

Orehova muha, travništvo in govedoreja

V prvem delu oddaje smo se z Matejo Strgulec, svetovalko specialistko s KGZ Novo mesto, ustavili ob pogledu na izzive travnatega sveta. V osrednjem delu je Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje pojasnila razvojne stadije orehove muhe, v tretjem delu pa je bil z nami Stane Bevc svetovalec specialist s KGZ Novo Mesto. Pojasnil je nujnost redne skrbi za parklje pri govedu.

kmetijstvosvetovanjevrt

Kmetijska oddaja

Orehova muha, travništvo in govedoreja
V prvem delu oddaje smo se z Matejo Strgulec, svetovalko specialistko s KGZ Novo mesto, ustavili ob pogledu na izzive travnatega sveta. V osrednjem delu je Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje pojasnila razvojne stadije orehove muhe, v tretjem delu pa je bil z nami Stane Bevc svetovalec specialist s KGZ Novo Mesto. Pojasnil je nujnost redne skrbi za parklje pri govedu.
VEČ ...|14. 7. 2019
Orehova muha, travništvo in govedoreja
V prvem delu oddaje smo se z Matejo Strgulec, svetovalko specialistko s KGZ Novo mesto, ustavili ob pogledu na izzive travnatega sveta. V osrednjem delu je Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje pojasnila razvojne stadije orehove muhe, v tretjem delu pa je bil z nami Stane Bevc svetovalec specialist s KGZ Novo Mesto. Pojasnil je nujnost redne skrbi za parklje pri govedu.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjevrt

Sol in luč

VEČ ...|9. 7. 2019
Dr. Aleksander Zadel: o pasteh potrošništva, o človeku, ki je ujet, o razumu, ki je popolnoma nadvladal duhovnost in o tem, kako se lotiti življenja, da bomo srečni.

Poslušali smo prvi del intervijuja, ki ga je pripravila kolegica Nataša Ličen s psihologom dr. Aleksandrom Zadelom, direktorjem Inštituta za osebni razvoj, ki je v predavanjih in intervijujih izredno pronicljiv v odgovorih. Tokrat o pasteh potrošništva, o ujetem človeku, o razumu, ki je popolnoma nadvladal duhovnost in o tem, kako se lotiti življenja, da bomo srečni.

Dr. Aleksander Zadel: o pasteh potrošništva, o človeku, ki je ujet, o razumu, ki je popolnoma nadvladal duhovnost in o tem, kako se lotiti življenja, da bomo srečni.

Poslušali smo prvi del intervijuja, ki ga je pripravila kolegica Nataša Ličen s psihologom dr. Aleksandrom Zadelom, direktorjem Inštituta za osebni razvoj, ki je v predavanjih in intervijujih izredno pronicljiv v odgovorih. Tokrat o pasteh potrošništva, o ujetem človeku, o razumu, ki je popolnoma nadvladal duhovnost in o tem, kako se lotiti življenja, da bomo srečni.

družbaodnosiduhovnost

Sol in luč

Dr. Aleksander Zadel: o pasteh potrošništva, o človeku, ki je ujet, o razumu, ki je popolnoma nadvladal duhovnost in o tem, kako se lotiti življenja, da bomo srečni.
Poslušali smo prvi del intervijuja, ki ga je pripravila kolegica Nataša Ličen s psihologom dr. Aleksandrom Zadelom, direktorjem Inštituta za osebni razvoj, ki je v predavanjih in intervijujih izredno pronicljiv v odgovorih. Tokrat o pasteh potrošništva, o ujetem človeku, o razumu, ki je popolnoma nadvladal duhovnost in o tem, kako se lotiti življenja, da bomo srečni.
VEČ ...|9. 7. 2019
Dr. Aleksander Zadel: o pasteh potrošništva, o človeku, ki je ujet, o razumu, ki je popolnoma nadvladal duhovnost in o tem, kako se lotiti življenja, da bomo srečni.
Poslušali smo prvi del intervijuja, ki ga je pripravila kolegica Nataša Ličen s psihologom dr. Aleksandrom Zadelom, direktorjem Inštituta za osebni razvoj, ki je v predavanjih in intervijujih izredno pronicljiv v odgovorih. Tokrat o pasteh potrošništva, o ujetem človeku, o razumu, ki je popolnoma nadvladal duhovnost in o tem, kako se lotiti življenja, da bomo srečni.

Tadej SadarNataša Ličen

družbaodnosiduhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|8. 7. 2019
Razvoj dojenčka

V našem studiu je bila fizioterapevtka Špela Gorenc Jazbec, govorili pa smo o razvoju dojenčka in o tem, kaj morajo starši vedeti, da bo razvoj čim bolje potekal. Kateri so možni zapleti in kako odpravljamo različne nepravilnosti pri gibanju.

Razvoj dojenčka

V našem studiu je bila fizioterapevtka Špela Gorenc Jazbec, govorili pa smo o razvoju dojenčka in o tem, kaj morajo starši vedeti, da bo razvoj čim bolje potekal. Kateri so možni zapleti in kako odpravljamo različne nepravilnosti pri gibanju.

svetovanjeotroci

Svetovalnica

Razvoj dojenčka
V našem studiu je bila fizioterapevtka Špela Gorenc Jazbec, govorili pa smo o razvoju dojenčka in o tem, kaj morajo starši vedeti, da bo razvoj čim bolje potekal. Kateri so možni zapleti in kako odpravljamo različne nepravilnosti pri gibanju.
VEČ ...|8. 7. 2019
Razvoj dojenčka
V našem studiu je bila fizioterapevtka Špela Gorenc Jazbec, govorili pa smo o razvoju dojenčka in o tem, kaj morajo starši vedeti, da bo razvoj čim bolje potekal. Kateri so možni zapleti in kako odpravljamo različne nepravilnosti pri gibanju.

Tanja Dominko

svetovanjeotroci

Via positiva

VEČ ...|4. 7. 2019
Asfalt, veliko je prispeval k udobju sodobne civilizacije

Ste kdaj med vožnjo proti več sto kilometrov oddaljenemu cilju in pri hitrosti 100 ali več kilometrov na uro pomislili, kako drugače bi lahko bilo brez gladke in urejene asfaltne površine? Veste, da imamo v Sloveniji enega najboljših in najbolj priznanih strokovnjakov za razvoj asfaltne dejavnosti na svetu? Da je v razvoju reciklaža odsluženih pnevmatik za cestno podlago?V oddajo Via positiva smo povabili Slovenka Henigmana, prejemnika nagrade Evropskega asfalterskega združenja (EAPA) za razvoj asfalterske dejavnosti, nagrado je prejel kot prvi Slovenec in tretji Evropejec.

Asfalt, veliko je prispeval k udobju sodobne civilizacije

Ste kdaj med vožnjo proti več sto kilometrov oddaljenemu cilju in pri hitrosti 100 ali več kilometrov na uro pomislili, kako drugače bi lahko bilo brez gladke in urejene asfaltne površine? Veste, da imamo v Sloveniji enega najboljših in najbolj priznanih strokovnjakov za razvoj asfaltne dejavnosti na svetu? Da je v razvoju reciklaža odsluženih pnevmatik za cestno podlago?V oddajo Via positiva smo povabili Slovenka Henigmana, prejemnika nagrade Evropskega asfalterskega združenja (EAPA) za razvoj asfalterske dejavnosti, nagrado je prejel kot prvi Slovenec in tretji Evropejec.

družbaizobraževanjepogovorgospodarstvopodjetništvoindustrija

Via positiva

Asfalt, veliko je prispeval k udobju sodobne civilizacije
Ste kdaj med vožnjo proti več sto kilometrov oddaljenemu cilju in pri hitrosti 100 ali več kilometrov na uro pomislili, kako drugače bi lahko bilo brez gladke in urejene asfaltne površine? Veste, da imamo v Sloveniji enega najboljših in najbolj priznanih strokovnjakov za razvoj asfaltne dejavnosti na svetu? Da je v razvoju reciklaža odsluženih pnevmatik za cestno podlago?V oddajo Via positiva smo povabili Slovenka Henigmana, prejemnika nagrade Evropskega asfalterskega združenja (EAPA) za razvoj asfalterske dejavnosti, nagrado je prejel kot prvi Slovenec in tretji Evropejec.
VEČ ...|4. 7. 2019
Asfalt, veliko je prispeval k udobju sodobne civilizacije
Ste kdaj med vožnjo proti več sto kilometrov oddaljenemu cilju in pri hitrosti 100 ali več kilometrov na uro pomislili, kako drugače bi lahko bilo brez gladke in urejene asfaltne površine? Veste, da imamo v Sloveniji enega najboljših in najbolj priznanih strokovnjakov za razvoj asfaltne dejavnosti na svetu? Da je v razvoju reciklaža odsluženih pnevmatik za cestno podlago?V oddajo Via positiva smo povabili Slovenka Henigmana, prejemnika nagrade Evropskega asfalterskega združenja (EAPA) za razvoj asfalterske dejavnosti, nagrado je prejel kot prvi Slovenec in tretji Evropejec.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorgospodarstvopodjetništvoindustrija

Moja zgodba

VEČ ...|30. 6. 2019
Ddr. Igor Grdina o knjigi Avstrijska zgodovina

V oddaji Moja zgodba sta tokrat ob knjigi Avstrijska zgodovina spregovorila ddr. Igor Grdina in dr. Jože Dežman. Gre za delo uglednega avstrijskega zgodovinarja Ernsta Bruckmüller, ki je za slovenskega bralca posebej zanimiv zaradi prikaza nastajanja mest, dežel, oblikovanja plemiških družin, cerkvene organizacije in je tesno povezan z razvojem slovenskega ozemlja.

Ddr. Igor Grdina o knjigi Avstrijska zgodovina

V oddaji Moja zgodba sta tokrat ob knjigi Avstrijska zgodovina spregovorila ddr. Igor Grdina in dr. Jože Dežman. Gre za delo uglednega avstrijskega zgodovinarja Ernsta Bruckmüller, ki je za slovenskega bralca posebej zanimiv zaradi prikaza nastajanja mest, dežel, oblikovanja plemiških družin, cerkvene organizacije in je tesno povezan z razvojem slovenskega ozemlja.

Igor GrdinaJože DežmanAvstrijska zgodovinaErnest Bruckmüller

Moja zgodba

Ddr. Igor Grdina o knjigi Avstrijska zgodovina
V oddaji Moja zgodba sta tokrat ob knjigi Avstrijska zgodovina spregovorila ddr. Igor Grdina in dr. Jože Dežman. Gre za delo uglednega avstrijskega zgodovinarja Ernsta Bruckmüller, ki je za slovenskega bralca posebej zanimiv zaradi prikaza nastajanja mest, dežel, oblikovanja plemiških družin, cerkvene organizacije in je tesno povezan z razvojem slovenskega ozemlja.
VEČ ...|30. 6. 2019
Ddr. Igor Grdina o knjigi Avstrijska zgodovina
V oddaji Moja zgodba sta tokrat ob knjigi Avstrijska zgodovina spregovorila ddr. Igor Grdina in dr. Jože Dežman. Gre za delo uglednega avstrijskega zgodovinarja Ernsta Bruckmüller, ki je za slovenskega bralca posebej zanimiv zaradi prikaza nastajanja mest, dežel, oblikovanja plemiških družin, cerkvene organizacije in je tesno povezan z razvojem slovenskega ozemlja.

Jože Bartolj

Igor GrdinaJože DežmanAvstrijska zgodovinaErnest Bruckmüller

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|26. 6. 2019
Pomen ukrepov za krepitev rastlin

Letošnje leto je nekaj posebnega. Imeli smo milo neznačilno zimo, ki mnogim rastlinam ni prinesla pravega zimskega počitka, tudi škodljivci so v večji meri preživeli, potem smo imeli tople in dobro namočen april, pa mrzel in namočen maj, in v juniju prvi vročinski val. Vse to vpliva tudi na naše gojene rastline in vrtnine pravi Igor Škerbot, svetovalec specialist s KGZ Celje, in povzroča velike ovire v njihovem razvoju.

Pomen ukrepov za krepitev rastlin

Letošnje leto je nekaj posebnega. Imeli smo milo neznačilno zimo, ki mnogim rastlinam ni prinesla pravega zimskega počitka, tudi škodljivci so v večji meri preživeli, potem smo imeli tople in dobro namočen april, pa mrzel in namočen maj, in v juniju prvi vročinski val. Vse to vpliva tudi na naše gojene rastline in vrtnine pravi Igor Škerbot, svetovalec specialist s KGZ Celje, in povzroča velike ovire v njihovem razvoju.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pomen ukrepov za krepitev rastlin
Letošnje leto je nekaj posebnega. Imeli smo milo neznačilno zimo, ki mnogim rastlinam ni prinesla pravega zimskega počitka, tudi škodljivci so v večji meri preživeli, potem smo imeli tople in dobro namočen april, pa mrzel in namočen maj, in v juniju prvi vročinski val. Vse to vpliva tudi na naše gojene rastline in vrtnine pravi Igor Škerbot, svetovalec specialist s KGZ Celje, in povzroča velike ovire v njihovem razvoju.
VEČ ...|26. 6. 2019
Pomen ukrepov za krepitev rastlin
Letošnje leto je nekaj posebnega. Imeli smo milo neznačilno zimo, ki mnogim rastlinam ni prinesla pravega zimskega počitka, tudi škodljivci so v večji meri preživeli, potem smo imeli tople in dobro namočen april, pa mrzel in namočen maj, in v juniju prvi vročinski val. Vse to vpliva tudi na naše gojene rastline in vrtnine pravi Igor Škerbot, svetovalec specialist s KGZ Celje, in povzroča velike ovire v njihovem razvoju.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|23. 6. 2019
Intervju s Ksenijo Majcem

V redni mesečni oddaji z begunsko, migracijsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce v Sloveniji, smo se pogovarjali prostovoljko Ksenijo Majcen.

Intervju s Ksenijo Majcem

V redni mesečni oddaji z begunsko, migracijsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce v Sloveniji, smo se pogovarjali prostovoljko Ksenijo Majcen.

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

Intervju s Ksenijo Majcem
V redni mesečni oddaji z begunsko, migracijsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce v Sloveniji, smo se pogovarjali prostovoljko Ksenijo Majcen.
VEČ ...|23. 6. 2019
Intervju s Ksenijo Majcem
V redni mesečni oddaji z begunsko, migracijsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce v Sloveniji, smo se pogovarjali prostovoljko Ksenijo Majcen.

Matjaž Merljak

infobeguncijrs

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|18. 6. 2019
Nujno je in bo poskrbeti za dobro prehranjenost čebel

Poleg zakasnitve v razvoju čebeljih družin, zaradi pomanjkanja svežega nektarja in cvetnega prahu in zakasnitve v razvoju vegetacije, lahko v preostanku sezone pričakujemo tudi večjo prisotnost varoje v čebeljih družinah. Razmere katerim smo priča namreč dokaj ugodno vplivajo na njen razvoj, saj se zaradi mraza podaljša čas razvoja zalege, zato se iz posamezne celice pokrite zalege izvali vsaj ena varoja več kot bi se smela. Tudi na tem področju priporočamo pazljivost in redno spremljanje prisotnosti varoje v čebeljih družinah, pravi svetovalec specialist ČSS Simon Golob

Nujno je in bo poskrbeti za dobro prehranjenost čebel

Poleg zakasnitve v razvoju čebeljih družin, zaradi pomanjkanja svežega nektarja in cvetnega prahu in zakasnitve v razvoju vegetacije, lahko v preostanku sezone pričakujemo tudi večjo prisotnost varoje v čebeljih družinah. Razmere katerim smo priča namreč dokaj ugodno vplivajo na njen razvoj, saj se zaradi mraza podaljša čas razvoja zalege, zato se iz posamezne celice pokrite zalege izvali vsaj ena varoja več kot bi se smela. Tudi na tem področju priporočamo pazljivost in redno spremljanje prisotnosti varoje v čebeljih družinah, pravi svetovalec specialist ČSS Simon Golob

kmetijstvosvetovanječebelarstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nujno je in bo poskrbeti za dobro prehranjenost čebel
Poleg zakasnitve v razvoju čebeljih družin, zaradi pomanjkanja svežega nektarja in cvetnega prahu in zakasnitve v razvoju vegetacije, lahko v preostanku sezone pričakujemo tudi večjo prisotnost varoje v čebeljih družinah. Razmere katerim smo priča namreč dokaj ugodno vplivajo na njen razvoj, saj se zaradi mraza podaljša čas razvoja zalege, zato se iz posamezne celice pokrite zalege izvali vsaj ena varoja več kot bi se smela. Tudi na tem področju priporočamo pazljivost in redno spremljanje prisotnosti varoje v čebeljih družinah, pravi svetovalec specialist ČSS Simon Golob
VEČ ...|18. 6. 2019
Nujno je in bo poskrbeti za dobro prehranjenost čebel
Poleg zakasnitve v razvoju čebeljih družin, zaradi pomanjkanja svežega nektarja in cvetnega prahu in zakasnitve v razvoju vegetacije, lahko v preostanku sezone pričakujemo tudi večjo prisotnost varoje v čebeljih družinah. Razmere katerim smo priča namreč dokaj ugodno vplivajo na njen razvoj, saj se zaradi mraza podaljša čas razvoja zalege, zato se iz posamezne celice pokrite zalege izvali vsaj ena varoja več kot bi se smela. Tudi na tem področju priporočamo pazljivost in redno spremljanje prisotnosti varoje v čebeljih družinah, pravi svetovalec specialist ČSS Simon Golob

Robert Božič

kmetijstvosvetovanječebelarstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|11. 6. 2019
Vinska trta hiti z razvojem

O delih v vinogradu je svetoval Roman Štabuc, specialist s KGZ Maribor.

Vinska trta hiti z razvojem

O delih v vinogradu je svetoval Roman Štabuc, specialist s KGZ Maribor.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vinska trta hiti z razvojem
O delih v vinogradu je svetoval Roman Štabuc, specialist s KGZ Maribor.
VEČ ...|11. 6. 2019
Vinska trta hiti z razvojem
O delih v vinogradu je svetoval Roman Štabuc, specialist s KGZ Maribor.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Via positiva

VEČ ...|6. 6. 2019
Rožice kot poslovna priložnost

Prostor poslovnih priložnosti je širok. Tudi zelišča inn dišavnice so lahko dobra in uspešna zgodba, koristna za podjetnika, ki z izdelanimi smernicami vstopi vanjo ter širše za družbo. Nazaj k naravi je gotovo eno od glavnejših vodil trajnostnega razvoja. Gregor Renčelj ima svojo filozofijo, deluje s srcem, za ljudi, odgovorno in etično. Prav to so bila izhodišča pogovora z njim, največ pa, pravi, stavi na družino in prenos znanja iz generacije na generacijo.

Rožice kot poslovna priložnost

Prostor poslovnih priložnosti je širok. Tudi zelišča inn dišavnice so lahko dobra in uspešna zgodba, koristna za podjetnika, ki z izdelanimi smernicami vstopi vanjo ter širše za družbo. Nazaj k naravi je gotovo eno od glavnejših vodil trajnostnega razvoja. Gregor Renčelj ima svojo filozofijo, deluje s srcem, za ljudi, odgovorno in etično. Prav to so bila izhodišča pogovora z njim, največ pa, pravi, stavi na družino in prenos znanja iz generacije na generacijo.

mladivzgojapogovorinovativnostpodjetništvodružbaodnosiizobraževanje

Via positiva

Rožice kot poslovna priložnost
Prostor poslovnih priložnosti je širok. Tudi zelišča inn dišavnice so lahko dobra in uspešna zgodba, koristna za podjetnika, ki z izdelanimi smernicami vstopi vanjo ter širše za družbo. Nazaj k naravi je gotovo eno od glavnejših vodil trajnostnega razvoja. Gregor Renčelj ima svojo filozofijo, deluje s srcem, za ljudi, odgovorno in etično. Prav to so bila izhodišča pogovora z njim, največ pa, pravi, stavi na družino in prenos znanja iz generacije na generacijo.
VEČ ...|6. 6. 2019
Rožice kot poslovna priložnost
Prostor poslovnih priložnosti je širok. Tudi zelišča inn dišavnice so lahko dobra in uspešna zgodba, koristna za podjetnika, ki z izdelanimi smernicami vstopi vanjo ter širše za družbo. Nazaj k naravi je gotovo eno od glavnejših vodil trajnostnega razvoja. Gregor Renčelj ima svojo filozofijo, deluje s srcem, za ljudi, odgovorno in etično. Prav to so bila izhodišča pogovora z njim, največ pa, pravi, stavi na družino in prenos znanja iz generacije na generacijo.

Nataša Ličen

mladivzgojapogovorinovativnostpodjetništvodružbaodnosiizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|6. 6. 2019
Električna kolesa

Anej Ferko Špan je, dan po podvigu naših treh v pomoč mlademu invalidu in ob srebrnem jubileju radia, v rubriki Ni meje za dobre ideje govoril o električnih kolesih, ki doživljajo pravi razcvet.

Električna kolesa

Anej Ferko Špan je, dan po podvigu naših treh v pomoč mlademu invalidu in ob srebrnem jubileju radia, v rubriki Ni meje za dobre ideje govoril o električnih kolesih, ki doživljajo pravi razcvet.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Električna kolesa
Anej Ferko Špan je, dan po podvigu naših treh v pomoč mlademu invalidu in ob srebrnem jubileju radia, v rubriki Ni meje za dobre ideje govoril o električnih kolesih, ki doživljajo pravi razcvet.
VEČ ...|6. 6. 2019
Električna kolesa
Anej Ferko Špan je, dan po podvigu naših treh v pomoč mlademu invalidu in ob srebrnem jubileju radia, v rubriki Ni meje za dobre ideje govoril o električnih kolesih, ki doživljajo pravi razcvet.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 5. 2019
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami

V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami

V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

parkdružbaizobraževanjekmetijstvovzgojavrtživali

Informativni prispevki

Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.
VEČ ...|31. 5. 2019
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Alen Salihović

parkdružbaizobraževanjekmetijstvovzgojavrtživali

Svetovalnica

VEČ ...|29. 5. 2019
DD Turizem na kmetiji

Zanimanje za odpiranje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je vedno večje. Glavni vzrok je pomanjkanje delovnih mest, skrb za socialno varnost, poslovni izzivi in ne nazadnje tudi dodana vrednost kmetiji. V okviru desetih skupin dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je možnih več kot 120 različnih dopolnilnih dejavnosti. V današnji Svetovalnici smo govorili o DD Turizem na kmetiji.Naša gostja je bila Renata Kosi, strokovna sodelavka za področje razvoja turizma na kmetijah pri KGZS.

DD Turizem na kmetiji

Zanimanje za odpiranje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je vedno večje. Glavni vzrok je pomanjkanje delovnih mest, skrb za socialno varnost, poslovni izzivi in ne nazadnje tudi dodana vrednost kmetiji. V okviru desetih skupin dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je možnih več kot 120 različnih dopolnilnih dejavnosti. V današnji Svetovalnici smo govorili o DD Turizem na kmetiji.Naša gostja je bila Renata Kosi, strokovna sodelavka za področje razvoja turizma na kmetijah pri KGZS.

svetovanjepogovorkmetijstvo

Svetovalnica

DD Turizem na kmetiji
Zanimanje za odpiranje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je vedno večje. Glavni vzrok je pomanjkanje delovnih mest, skrb za socialno varnost, poslovni izzivi in ne nazadnje tudi dodana vrednost kmetiji. V okviru desetih skupin dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je možnih več kot 120 različnih dopolnilnih dejavnosti. V današnji Svetovalnici smo govorili o DD Turizem na kmetiji.Naša gostja je bila Renata Kosi, strokovna sodelavka za področje razvoja turizma na kmetijah pri KGZS.
VEČ ...|29. 5. 2019
DD Turizem na kmetiji
Zanimanje za odpiranje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je vedno večje. Glavni vzrok je pomanjkanje delovnih mest, skrb za socialno varnost, poslovni izzivi in ne nazadnje tudi dodana vrednost kmetiji. V okviru desetih skupin dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je možnih več kot 120 različnih dopolnilnih dejavnosti. V današnji Svetovalnici smo govorili o DD Turizem na kmetiji.Naša gostja je bila Renata Kosi, strokovna sodelavka za področje razvoja turizma na kmetijah pri KGZS.

Slavi Košir

svetovanjepogovorkmetijstvo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|29. 5. 2019
Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!

Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!

Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

časnikkomentarslovenijadomoljubjevolitve

Komentar Časnik.si

Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!
Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.
VEČ ...|29. 5. 2019
Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!
Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

dr. Stane Granda

časnikkomentarslovenijadomoljubjevolitve

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|27. 5. 2019
Spalne kapsule in nov koncept hotelirstva, prijaznejši do okolja

Tudi v turizmu je vedno več novosti. Maja Kosem, vodja marketinga v skupini Union hotelov, je predstavila spalne kapsule. Po svetu so že uveljavljene, pri nas so zdaj na voljo v povsem prenovljenem Central hotelu. Med novostmi so tudi drugačni, mobilni pristopi v gibanju hotelskih gostov, paketi za manj plastike in čistejše okolje. Razvija se torej povsem nov koncept hotelirstva.

Spalne kapsule in nov koncept hotelirstva, prijaznejši do okolja

Tudi v turizmu je vedno več novosti. Maja Kosem, vodja marketinga v skupini Union hotelov, je predstavila spalne kapsule. Po svetu so že uveljavljene, pri nas so zdaj na voljo v povsem prenovljenem Central hotelu. Med novostmi so tudi drugačni, mobilni pristopi v gibanju hotelskih gostov, paketi za manj plastike in čistejše okolje. Razvija se torej povsem nov koncept hotelirstva.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Spalne kapsule in nov koncept hotelirstva, prijaznejši do okolja
Tudi v turizmu je vedno več novosti. Maja Kosem, vodja marketinga v skupini Union hotelov, je predstavila spalne kapsule. Po svetu so že uveljavljene, pri nas so zdaj na voljo v povsem prenovljenem Central hotelu. Med novostmi so tudi drugačni, mobilni pristopi v gibanju hotelskih gostov, paketi za manj plastike in čistejše okolje. Razvija se torej povsem nov koncept hotelirstva.
VEČ ...|27. 5. 2019
Spalne kapsule in nov koncept hotelirstva, prijaznejši do okolja
Tudi v turizmu je vedno več novosti. Maja Kosem, vodja marketinga v skupini Union hotelov, je predstavila spalne kapsule. Po svetu so že uveljavljene, pri nas so zdaj na voljo v povsem prenovljenem Central hotelu. Med novostmi so tudi drugačni, mobilni pristopi v gibanju hotelskih gostov, paketi za manj plastike in čistejše okolje. Razvija se torej povsem nov koncept hotelirstva.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|9. 11. 2019
Draga Gelt

Folklora, gledališče, poučevanje slovenščine, popis dosežkov Slovencev v Avstraliji, slikanje, pisanje pesmi - vse to so dejavnosti Drage Gelt iz Melbourna v Avstraliji, ki smo jo predstavili tokrat. Rodila se je v Setnikarjevi družini na Dobrovi pri Ljubljani kot osma hčerka. Po končanem učiteljišču v Ljubljani zanjo ni bilo službe, saj ni bila primerna kandidatka. Življenje jo je najprej popeljalo v Nemčijo, od tam pa v Avstralijo. Takoj se je vključila v kulturno delo in učila v slovenski šoli, ustanovila folklorno skupino ter sodelovala pri dramski skupini v verskem središču v Kew-ju.

Draga Gelt

Folklora, gledališče, poučevanje slovenščine, popis dosežkov Slovencev v Avstraliji, slikanje, pisanje pesmi - vse to so dejavnosti Drage Gelt iz Melbourna v Avstraliji, ki smo jo predstavili tokrat. Rodila se je v Setnikarjevi družini na Dobrovi pri Ljubljani kot osma hčerka. Po končanem učiteljišču v Ljubljani zanjo ni bilo službe, saj ni bila primerna kandidatka. Življenje jo je najprej popeljalo v Nemčijo, od tam pa v Avstralijo. Takoj se je vključila v kulturno delo in učila v slovenski šoli, ustanovila folklorno skupino ter sodelovala pri dramski skupini v verskem središču v Kew-ju.

Matjaž Merljak

pogovorrojaki

Duhovna misel

VEČ ...|11. 11. 2019
Kakšen zgled sem?

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ni mogoče, da bi pohujšanje ne prišlo; toda gorjé temu, po komer pride! Bolje bi bilo zanj, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat in bi bil vržen v morje, kakor da bi pohujšal katerega teh malih. (Lk 17, 1-2)

Kakšen zgled sem?

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ni mogoče, da bi pohujšanje ne prišlo; toda gorjé temu, po komer pride! Bolje bi bilo zanj, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat in bi bil vržen v morje, kakor da bi pohujšal katerega teh malih. (Lk 17, 1-2)

Gregor Čušin

duhovnost

Sol in luč

VEČ ...|5. 11. 2019
Tanja Skaza: O osebni rasti in o medsebojnih odnosih.

Ljudje lahko hodijo samo po plačo, ampak takrat niso srečni, komaj čakajo da mine dan. Denar je posledica tvojih dobrih del. Tanja Skaza, dolgoletna direktorica Plastike Skaza se je nedavno podala na novo poslovno pot. Ob predstavitvi svoje knjige z naslovom »Spremembe vredna«, smo jo gostili tudi na radiu Ognjišče.

Tanja Skaza: O osebni rasti in o medsebojnih odnosih.

Ljudje lahko hodijo samo po plačo, ampak takrat niso srečni, komaj čakajo da mine dan. Denar je posledica tvojih dobrih del. Tanja Skaza, dolgoletna direktorica Plastike Skaza se je nedavno podala na novo poslovno pot. Ob predstavitvi svoje knjige z naslovom »Spremembe vredna«, smo jo gostili tudi na radiu Ognjišče.

Tadej Sadar, Nataša Ličen

družbaizobraževanjeodnosi

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 11. 2019
Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času

V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.

Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času

V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.

Tanja Dominko

družbaduhovnostkulturakomentarpogovor

Kmetijska oddaja

VEČ ...|10. 11. 2019
Martinovo 2019 - pogled na mlada vina

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

Martinovo 2019 - pogled na mlada vina

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|11. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 11. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 11. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 11. 2019
Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času

V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.

Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času

V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.

Tanja Dominko

družbaduhovnostkulturakomentarpogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 11. 2019
Koncert samospevov Andreja Zakonjšek Krt - Razstava Frankfurt po Frankfurtu

Vabljeni na koncert samospevov v Viteško dvorano Ljubljanskih Križank 11. november ob 19.30, nastopata sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in pianist Nejc Lavrenčič.V knjigarni Konzorcij bodo danes odprli 33. prodajno razstavo Frankfurt po Frankfurtu.

Koncert samospevov Andreja Zakonjšek Krt - Razstava Frankfurt po Frankfurtu

Vabljeni na koncert samospevov v Viteško dvorano Ljubljanskih Križank 11. november ob 19.30, nastopata sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in pianist Nejc Lavrenčič.V knjigarni Konzorcij bodo danes odprli 33. prodajno razstavo Frankfurt po Frankfurtu.

Jože Bartolj

Andreja Zakonjšek Krt

Komentar Domovina.je

VEČ ...|11. 11. 2019
Martin Nahtigal: Zid je padel. Toda temelji so ostali in na njih ponovno gradimo

Slovenci smo pred kamerami morda zidove porušili, temelji pa so ostali. Koščke zidu pa marsikdo s ponosom razkazuje in govori o dobrih starih časih.

Martin Nahtigal: Zid je padel. Toda temelji so ostali in na njih ponovno gradimo

Slovenci smo pred kamerami morda zidove porušili, temelji pa so ostali. Koščke zidu pa marsikdo s ponosom razkazuje in govori o dobrih starih časih.

Martin Nahtigal

komentarpolitikadružba

Spominjamo se

VEČ ...|11. 11. 2019
Spominjamo se dne 11. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 11. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup