Informativni prispevki

VEČ ...|25. 5. 2020
Rak je izjemno dobra ozdravljiva bolezen, če jo odkrijemo zgodaj

Začel se je evropski teden boja proti raku. Deležniki so ob tem opozorili na pomen skrbi za zdravje tudi med in po epidemiji novega koronavirusa. Na onkološkem inštitutu pozivajo k skrbi za zdrav življenjski slog, proti zdravju škodljivim razvadam in k udeležbi na presejalnih programih ter svarijo pred odlašanjem z obiskom pri zdravniku. Podobno poudarja tudi predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku dr. Urška Ivanuš. V Sloveniji pa je danes znova stekel presejalni program za raka dojk Dora. Kot je dejal vodja projekta Dora dr. Maksimiljan Kadívec bo ves čas ustrezno poskrbljeno za varnost bolnic in zaposlenih.

Rak je izjemno dobra ozdravljiva bolezen, če jo odkrijemo zgodaj

Začel se je evropski teden boja proti raku. Deležniki so ob tem opozorili na pomen skrbi za zdravje tudi med in po epidemiji novega koronavirusa. Na onkološkem inštitutu pozivajo k skrbi za zdrav življenjski slog, proti zdravju škodljivim razvadam in k udeležbi na presejalnih programih ter svarijo pred odlašanjem z obiskom pri zdravniku. Podobno poudarja tudi predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku dr. Urška Ivanuš. V Sloveniji pa je danes znova stekel presejalni program za raka dojk Dora. Kot je dejal vodja projekta Dora dr. Maksimiljan Kadívec bo ves čas ustrezno poskrbljeno za varnost bolnic in zaposlenih.

pogovorzdravstvorak

Informativni prispevki

Rak je izjemno dobra ozdravljiva bolezen, če jo odkrijemo zgodaj
Začel se je evropski teden boja proti raku. Deležniki so ob tem opozorili na pomen skrbi za zdravje tudi med in po epidemiji novega koronavirusa. Na onkološkem inštitutu pozivajo k skrbi za zdrav življenjski slog, proti zdravju škodljivim razvadam in k udeležbi na presejalnih programih ter svarijo pred odlašanjem z obiskom pri zdravniku. Podobno poudarja tudi predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku dr. Urška Ivanuš. V Sloveniji pa je danes znova stekel presejalni program za raka dojk Dora. Kot je dejal vodja projekta Dora dr. Maksimiljan Kadívec bo ves čas ustrezno poskrbljeno za varnost bolnic in zaposlenih.
VEČ ...|25. 5. 2020
Rak je izjemno dobra ozdravljiva bolezen, če jo odkrijemo zgodaj
Začel se je evropski teden boja proti raku. Deležniki so ob tem opozorili na pomen skrbi za zdravje tudi med in po epidemiji novega koronavirusa. Na onkološkem inštitutu pozivajo k skrbi za zdrav življenjski slog, proti zdravju škodljivim razvadam in k udeležbi na presejalnih programih ter svarijo pred odlašanjem z obiskom pri zdravniku. Podobno poudarja tudi predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku dr. Urška Ivanuš. V Sloveniji pa je danes znova stekel presejalni program za raka dojk Dora. Kot je dejal vodja projekta Dora dr. Maksimiljan Kadívec bo ves čas ustrezno poskrbljeno za varnost bolnic in zaposlenih.

Alen Salihović

pogovorzdravstvorak

Via positiva

VEČ ...|21. 5. 2020
Zgodbe iz gline

Petra Markič, mlada umetnica oblikovanja iz gline, mati treh otrok in žena, po poklicu socialna pedagoginja, zaposlena v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna, kjer preko terapije s konji pomaga otrokom in mladostnikom s čustvenimi ali vedenjskimi težavami, je v pogovoru delila z nami tudi del svoje poti iskanja Boga in notranjega miru, spregovorila pa je tudi o delu s konji.

Zgodbe iz gline

Petra Markič, mlada umetnica oblikovanja iz gline, mati treh otrok in žena, po poklicu socialna pedagoginja, zaposlena v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna, kjer preko terapije s konji pomaga otrokom in mladostnikom s čustvenimi ali vedenjskimi težavami, je v pogovoru delila z nami tudi del svoje poti iskanja Boga in notranjega miru, spregovorila pa je tudi o delu s konji.

odnosipogovorustvarjalnostpričevanjeodnosivzgojaduhovnost

Via positiva

Zgodbe iz gline
Petra Markič, mlada umetnica oblikovanja iz gline, mati treh otrok in žena, po poklicu socialna pedagoginja, zaposlena v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna, kjer preko terapije s konji pomaga otrokom in mladostnikom s čustvenimi ali vedenjskimi težavami, je v pogovoru delila z nami tudi del svoje poti iskanja Boga in notranjega miru, spregovorila pa je tudi o delu s konji.
VEČ ...|21. 5. 2020
Zgodbe iz gline
Petra Markič, mlada umetnica oblikovanja iz gline, mati treh otrok in žena, po poklicu socialna pedagoginja, zaposlena v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna, kjer preko terapije s konji pomaga otrokom in mladostnikom s čustvenimi ali vedenjskimi težavami, je v pogovoru delila z nami tudi del svoje poti iskanja Boga in notranjega miru, spregovorila pa je tudi o delu s konji.

Nataša Ličen

odnosipogovorustvarjalnostpričevanjeodnosivzgojaduhovnost

Ostanimo povezani

VEČ ...|30. 4. 2020
Mirko Simončič: Zaupaj Mariji in potem pusti, naj dela

Kadar se je kdo v duhovni ali telesni stiski zatekel k svetemu Janezu Bosku, mu je on priporočal predvsem živo vero in zaupanje v Marijo. Ko ga je kdo prosil za blagoslov Marije Pomočnice, je imel vedno navado, da je prej vzbudil v njem popolno zaupanje v njeno moč in dobrotljivost. Tako nas je v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril rakovniški župnik Mirko Simončič.

Mirko Simončič: Zaupaj Mariji in potem pusti, naj dela

Kadar se je kdo v duhovni ali telesni stiski zatekel k svetemu Janezu Bosku, mu je on priporočal predvsem živo vero in zaupanje v Marijo. Ko ga je kdo prosil za blagoslov Marije Pomočnice, je imel vedno navado, da je prej vzbudil v njem popolno zaupanje v njeno moč in dobrotljivost. Tako nas je v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril rakovniški župnik Mirko Simončič.

duhovnost

Ostanimo povezani

Mirko Simončič: Zaupaj Mariji in potem pusti, naj dela
Kadar se je kdo v duhovni ali telesni stiski zatekel k svetemu Janezu Bosku, mu je on priporočal predvsem živo vero in zaupanje v Marijo. Ko ga je kdo prosil za blagoslov Marije Pomočnice, je imel vedno navado, da je prej vzbudil v njem popolno zaupanje v njeno moč in dobrotljivost. Tako nas je v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril rakovniški župnik Mirko Simončič.
VEČ ...|30. 4. 2020
Mirko Simončič: Zaupaj Mariji in potem pusti, naj dela
Kadar se je kdo v duhovni ali telesni stiski zatekel k svetemu Janezu Bosku, mu je on priporočal predvsem živo vero in zaupanje v Marijo. Ko ga je kdo prosil za blagoslov Marije Pomočnice, je imel vedno navado, da je prej vzbudil v njem popolno zaupanje v njeno moč in dobrotljivost. Tako nas je v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril rakovniški župnik Mirko Simončič.

Marjan Bunič

duhovnost

Ostanimo povezani

VEČ ...|24. 4. 2020
Gregor Gorenc: Pravi kristjan živi iz nepremagljivega upanja!

Gregor Gorenc, župnik župnije Rakek in soupravitelj župnije Unec, nas v rubriki Ostanímo povezano občestvo med drugim nagovarja: Velikonočni kristjan mora biti živo, poosebljeno upanje. Ali smo res? Velikokrat, če smo iskreni, vse prej, kot to. Kristjan mora gledati na življenje skozi Jezusa Kristusa, ki je premagal smrt in vso hudobijo sveta, ter ima moč, da to hudobijo premaga tudi v nas. Pravi kristjan zato živi iz nepremagljivega upanja!

Gregor Gorenc: Pravi kristjan živi iz nepremagljivega upanja!

Gregor Gorenc, župnik župnije Rakek in soupravitelj župnije Unec, nas v rubriki Ostanímo povezano občestvo med drugim nagovarja: Velikonočni kristjan mora biti živo, poosebljeno upanje. Ali smo res? Velikokrat, če smo iskreni, vse prej, kot to. Kristjan mora gledati na življenje skozi Jezusa Kristusa, ki je premagal smrt in vso hudobijo sveta, ter ima moč, da to hudobijo premaga tudi v nas. Pravi kristjan zato živi iz nepremagljivega upanja!

duhovnost

Ostanimo povezani

Gregor Gorenc: Pravi kristjan živi iz nepremagljivega upanja!
Gregor Gorenc, župnik župnije Rakek in soupravitelj župnije Unec, nas v rubriki Ostanímo povezano občestvo med drugim nagovarja: Velikonočni kristjan mora biti živo, poosebljeno upanje. Ali smo res? Velikokrat, če smo iskreni, vse prej, kot to. Kristjan mora gledati na življenje skozi Jezusa Kristusa, ki je premagal smrt in vso hudobijo sveta, ter ima moč, da to hudobijo premaga tudi v nas. Pravi kristjan zato živi iz nepremagljivega upanja!
VEČ ...|24. 4. 2020
Gregor Gorenc: Pravi kristjan živi iz nepremagljivega upanja!
Gregor Gorenc, župnik župnije Rakek in soupravitelj župnije Unec, nas v rubriki Ostanímo povezano občestvo med drugim nagovarja: Velikonočni kristjan mora biti živo, poosebljeno upanje. Ali smo res? Velikokrat, če smo iskreni, vse prej, kot to. Kristjan mora gledati na življenje skozi Jezusa Kristusa, ki je premagal smrt in vso hudobijo sveta, ter ima moč, da to hudobijo premaga tudi v nas. Pravi kristjan zato živi iz nepremagljivega upanja!

Marjan Bunič

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ...|29. 3. 2020
5. postna, ali tiha nedelja

Jezus je sicer dopustil smrti vso moč, da z boleznimi, pa naj bo to rak, Korona virus, kap, ali kaj drugega, izniči vse kar je živega na tem svetu. Toda s tem je smrt izničila tudi sebe. Reši nas nekega omejenega načina bivanja in nas odpre za neprimerno lepše obzorje.Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof Andrej Glavan.

5. postna, ali tiha nedelja

Jezus je sicer dopustil smrti vso moč, da z boleznimi, pa naj bo to rak, Korona virus, kap, ali kaj drugega, izniči vse kar je živega na tem svetu. Toda s tem je smrt izničila tudi sebe. Reši nas nekega omejenega načina bivanja in nas odpre za neprimerno lepše obzorje.Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof Andrej Glavan.

duhovnostsmrtvečno življenjeminljivost

Duhovni nagovor

5. postna, ali tiha nedelja
Jezus je sicer dopustil smrti vso moč, da z boleznimi, pa naj bo to rak, Korona virus, kap, ali kaj drugega, izniči vse kar je živega na tem svetu. Toda s tem je smrt izničila tudi sebe. Reši nas nekega omejenega načina bivanja in nas odpre za neprimerno lepše obzorje.Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof Andrej Glavan.
VEČ ...|29. 3. 2020
5. postna, ali tiha nedelja
Jezus je sicer dopustil smrti vso moč, da z boleznimi, pa naj bo to rak, Korona virus, kap, ali kaj drugega, izniči vse kar je živega na tem svetu. Toda s tem je smrt izničila tudi sebe. Reši nas nekega omejenega načina bivanja in nas odpre za neprimerno lepše obzorje.Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof Andrej Glavan.

Andrej Glavan

duhovnostsmrtvečno življenjeminljivost

Sobotna iskrica

VEČ ...|7. 3. 2020
Srečanje mladinskih zborov in vabilo k Tednu katoliškega šolstva

V Sobotni iskrici smo predstavili čudoviti novico o rekordnem daru za Afriko. Peli smo z mladimi, ki so bili februarja zbrani na Rakovniku in slišali nekaj dijaških zgodb z Želimelj.

Srečanje mladinskih zborov in vabilo k Tednu katoliškega šolstva

V Sobotni iskrici smo predstavili čudoviti novico o rekordnem daru za Afriko. Peli smo z mladimi, ki so bili februarja zbrani na Rakovniku in slišali nekaj dijaških zgodb z Želimelj.

družbaduhovnostmladiodnosiotrocivzgojapogovor

Sobotna iskrica

Srečanje mladinskih zborov in vabilo k Tednu katoliškega šolstva
V Sobotni iskrici smo predstavili čudoviti novico o rekordnem daru za Afriko. Peli smo z mladimi, ki so bili februarja zbrani na Rakovniku in slišali nekaj dijaških zgodb z Želimelj.
VEČ ...|7. 3. 2020
Srečanje mladinskih zborov in vabilo k Tednu katoliškega šolstva
V Sobotni iskrici smo predstavili čudoviti novico o rekordnem daru za Afriko. Peli smo z mladimi, ki so bili februarja zbrani na Rakovniku in slišali nekaj dijaških zgodb z Želimelj.

Jure Sešek

družbaduhovnostmladiodnosiotrocivzgojapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 2. 2020
Bo država onkologijo sposobna ohranjati in razvijati na visoki ravni tudi v prihodnje?

V Sloveniji živi več kot 100 tisoč ljudi, ki so nekoč zboleli za rakom. Ta bolezen je zaradi starajoče se populacije vse pogostejša, za njeno obvladovanje pa je nujna hitra diagnostika. V zvezi s tem in zdravljenjem ostajajo odprta številna vprašanja. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila predsednica združenja Onko Net Kristina Modic.

Bo država onkologijo sposobna ohranjati in razvijati na visoki ravni tudi v prihodnje?

V Sloveniji živi več kot 100 tisoč ljudi, ki so nekoč zboleli za rakom. Ta bolezen je zaradi starajoče se populacije vse pogostejša, za njeno obvladovanje pa je nujna hitra diagnostika. V zvezi s tem in zdravljenjem ostajajo odprta številna vprašanja. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila predsednica združenja Onko Net Kristina Modic.

zdravstvopogovorinfo

Informativni prispevki

Bo država onkologijo sposobna ohranjati in razvijati na visoki ravni tudi v prihodnje?
V Sloveniji živi več kot 100 tisoč ljudi, ki so nekoč zboleli za rakom. Ta bolezen je zaradi starajoče se populacije vse pogostejša, za njeno obvladovanje pa je nujna hitra diagnostika. V zvezi s tem in zdravljenjem ostajajo odprta številna vprašanja. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila predsednica združenja Onko Net Kristina Modic.
VEČ ...|17. 2. 2020
Bo država onkologijo sposobna ohranjati in razvijati na visoki ravni tudi v prihodnje?
V Sloveniji živi več kot 100 tisoč ljudi, ki so nekoč zboleli za rakom. Ta bolezen je zaradi starajoče se populacije vse pogostejša, za njeno obvladovanje pa je nujna hitra diagnostika. V zvezi s tem in zdravljenjem ostajajo odprta številna vprašanja. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila predsednica združenja Onko Net Kristina Modic.

Alen Salihović

zdravstvopogovorinfo

Ritem srca

VEČ ...|12. 2. 2020
Glasbene novosti Bethel Music

Povabili smo na 4. Večer sodobne krščanske glasbe na Rakovniku, kjer bo tokrat igrala skupina SMC Sevnica. Večji del oddaje pa smo tokrat posvetili slavilnemu kolektivu Bethel Music in njihovim glasbenim novostim.

V oddaji smo slišali: ABEND - Za vedno, Cory Asbury - The Fathers House, Genesis - Without Words - Reckless Love, Brian Johnson - God of Revival, Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move (Live).

Glasbene novosti Bethel Music

Povabili smo na 4. Večer sodobne krščanske glasbe na Rakovniku, kjer bo tokrat igrala skupina SMC Sevnica. Večji del oddaje pa smo tokrat posvetili slavilnemu kolektivu Bethel Music in njihovim glasbenim novostim.

V oddaji smo slišali: ABEND - Za vedno, Cory Asbury - The Fathers House, Genesis - Without Words - Reckless Love, Brian Johnson - God of Revival, Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move (Live).

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostSKG večeri

Ritem srca

Glasbene novosti Bethel Music
Povabili smo na 4. Večer sodobne krščanske glasbe na Rakovniku, kjer bo tokrat igrala skupina SMC Sevnica. Večji del oddaje pa smo tokrat posvetili slavilnemu kolektivu Bethel Music in njihovim glasbenim novostim.

V oddaji smo slišali: ABEND - Za vedno, Cory Asbury - The Fathers House, Genesis - Without Words - Reckless Love, Brian Johnson - God of Revival, Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move (Live).
VEČ ...|12. 2. 2020
Glasbene novosti Bethel Music
Povabili smo na 4. Večer sodobne krščanske glasbe na Rakovniku, kjer bo tokrat igrala skupina SMC Sevnica. Večji del oddaje pa smo tokrat posvetili slavilnemu kolektivu Bethel Music in njihovim glasbenim novostim.

V oddaji smo slišali: ABEND - Za vedno, Cory Asbury - The Fathers House, Genesis - Without Words - Reckless Love, Brian Johnson - God of Revival, Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move (Live).

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostSKG večeri

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

duhovnostzdravstvovzgoja

Informativni prispevki

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Alen Salihović

duhovnostzdravstvovzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|6. 2. 2020
Psihosocialna podpora bolnikom z rakom

V Svetovalnici smo spregovorili o psihosocialni podpori med in po zdravljenju raka, ki je namenjena tako za bolnikom kot njihovin svojcem. Naša gostja je bila psihoterapevtka Sanja Rozman.

Psihosocialna podpora bolnikom z rakom

V Svetovalnici smo spregovorili o psihosocialni podpori med in po zdravljenju raka, ki je namenjena tako za bolnikom kot njihovin svojcem. Naša gostja je bila psihoterapevtka Sanja Rozman.

zdravstvosvetovanjepogovor

Svetovalnica

Psihosocialna podpora bolnikom z rakom
V Svetovalnici smo spregovorili o psihosocialni podpori med in po zdravljenju raka, ki je namenjena tako za bolnikom kot njihovin svojcem. Naša gostja je bila psihoterapevtka Sanja Rozman.
VEČ ...|6. 2. 2020
Psihosocialna podpora bolnikom z rakom
V Svetovalnici smo spregovorili o psihosocialni podpori med in po zdravljenju raka, ki je namenjena tako za bolnikom kot njihovin svojcem. Naša gostja je bila psihoterapevtka Sanja Rozman.

Blaž Lesnik

zdravstvosvetovanjepogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 2. 2020
Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta ob dnevu posvečenega življenja

V Katoliški Cerkvi s praznikom Jezusovega darovanja v templju oziroma svečnico sklepamo božični čas. To je tudi dan posvečenega življenja. Redovniki in redovnice so se že dan pred tem zbrali ob škofih ordinarijih ter se Bogu zahvalili za dar služenja. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je sveto mašo daroval na Rakovniku.

Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta ob dnevu posvečenega življenja

V Katoliški Cerkvi s praznikom Jezusovega darovanja v templju oziroma svečnico sklepamo božični čas. To je tudi dan posvečenega življenja. Redovniki in redovnice so se že dan pred tem zbrali ob škofih ordinarijih ter se Bogu zahvalili za dar služenja. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je sveto mašo daroval na Rakovniku.

infodružbacerkev

Informativni prispevki

Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta ob dnevu posvečenega življenja
V Katoliški Cerkvi s praznikom Jezusovega darovanja v templju oziroma svečnico sklepamo božični čas. To je tudi dan posvečenega življenja. Redovniki in redovnice so se že dan pred tem zbrali ob škofih ordinarijih ter se Bogu zahvalili za dar služenja. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je sveto mašo daroval na Rakovniku.
VEČ ...|2. 2. 2020
Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta ob dnevu posvečenega življenja
V Katoliški Cerkvi s praznikom Jezusovega darovanja v templju oziroma svečnico sklepamo božični čas. To je tudi dan posvečenega življenja. Redovniki in redovnice so se že dan pred tem zbrali ob škofih ordinarijih ter se Bogu zahvalili za dar služenja. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je sveto mašo daroval na Rakovniku.

p. Ivan Rampre/Vatican news

infodružbacerkev

Vabilo na pot

VEČ ...|27. 12. 2019
Nočni pohod čez Školj, Silvestrski pohod po Urbanovi poti, Novoletni pohod na Rakitno

Z Vabilom na pot smo pogledali v zadnji decembrski konec tedna, hkrati pa segli tudi v novo leto. Med drugim smo napovedali Nočni pohod čez Školj, Silvestrski pohod po Urbanovi poti in Novoletni pohod na Rakitno.

Nočni pohod čez Školj, Silvestrski pohod po Urbanovi poti, Novoletni pohod na Rakitno

Z Vabilom na pot smo pogledali v zadnji decembrski konec tedna, hkrati pa segli tudi v novo leto. Med drugim smo napovedali Nočni pohod čez Školj, Silvestrski pohod po Urbanovi poti in Novoletni pohod na Rakitno.

družbainfonaravašport

Vabilo na pot

Nočni pohod čez Školj, Silvestrski pohod po Urbanovi poti, Novoletni pohod na Rakitno
Z Vabilom na pot smo pogledali v zadnji decembrski konec tedna, hkrati pa segli tudi v novo leto. Med drugim smo napovedali Nočni pohod čez Školj, Silvestrski pohod po Urbanovi poti in Novoletni pohod na Rakitno.
VEČ ...|27. 12. 2019
Nočni pohod čez Školj, Silvestrski pohod po Urbanovi poti, Novoletni pohod na Rakitno
Z Vabilom na pot smo pogledali v zadnji decembrski konec tedna, hkrati pa segli tudi v novo leto. Med drugim smo napovedali Nočni pohod čez Školj, Silvestrski pohod po Urbanovi poti in Novoletni pohod na Rakitno.

Blaž Lesnik

družbainfonaravašport

Ritem srca

VEČ ...|18. 12. 2019
Skupnost Emanuel predstavlja nov CD

V oddaji smo gostili Mašo in Boštjana Leskovarja, ki sta predstavljala zadnji glasbeni projekt skupnosti Emanuel. Gre za CD V zahvalo Tebi, ki je bil v živo posnet na enem izmed junijskih Večerov sodobne krščanske glasbe na Rakovniku v Ljubljani. Drug del oddaje smo namenili večkrat nagrajenemu Tauren-u Wells-u.

V oddaji smo zavrteli: Emanuel - Aleluja, Jubilate Deo, Emanuel - Njegova slava in veličastvo, Emanuel - Hozana, Emanuel - Abba, Emanuel - Oče, Emanuel - V zahvalo Tebi, Melanie Penn - Great Things, Tauren Wells - Hills and Valleys, Tauren Wells - Gods Not Done With You, Tauren Wells – Close, Tauren Wells - Miracle.

Skupnost Emanuel predstavlja nov CD

V oddaji smo gostili Mašo in Boštjana Leskovarja, ki sta predstavljala zadnji glasbeni projekt skupnosti Emanuel. Gre za CD V zahvalo Tebi, ki je bil v živo posnet na enem izmed junijskih Večerov sodobne krščanske glasbe na Rakovniku v Ljubljani. Drug del oddaje smo namenili večkrat nagrajenemu Tauren-u Wells-u.

V oddaji smo zavrteli: Emanuel - Aleluja, Jubilate Deo, Emanuel - Njegova slava in veličastvo, Emanuel - Hozana, Emanuel - Abba, Emanuel - Oče, Emanuel - V zahvalo Tebi, Melanie Penn - Great Things, Tauren Wells - Hills and Valleys, Tauren Wells - Gods Not Done With You, Tauren Wells – Close, Tauren Wells - Miracle.

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostvečer SKG

Ritem srca

Skupnost Emanuel predstavlja nov CD
V oddaji smo gostili Mašo in Boštjana Leskovarja, ki sta predstavljala zadnji glasbeni projekt skupnosti Emanuel. Gre za CD V zahvalo Tebi, ki je bil v živo posnet na enem izmed junijskih Večerov sodobne krščanske glasbe na Rakovniku v Ljubljani. Drug del oddaje smo namenili večkrat nagrajenemu Tauren-u Wells-u.

V oddaji smo zavrteli: Emanuel - Aleluja, Jubilate Deo, Emanuel - Njegova slava in veličastvo, Emanuel - Hozana, Emanuel - Abba, Emanuel - Oče, Emanuel - V zahvalo Tebi, Melanie Penn - Great Things, Tauren Wells - Hills and Valleys, Tauren Wells - Gods Not Done With You, Tauren Wells – Close, Tauren Wells - Miracle.
VEČ ...|18. 12. 2019
Skupnost Emanuel predstavlja nov CD
V oddaji smo gostili Mašo in Boštjana Leskovarja, ki sta predstavljala zadnji glasbeni projekt skupnosti Emanuel. Gre za CD V zahvalo Tebi, ki je bil v živo posnet na enem izmed junijskih Večerov sodobne krščanske glasbe na Rakovniku v Ljubljani. Drug del oddaje smo namenili večkrat nagrajenemu Tauren-u Wells-u.

V oddaji smo zavrteli: Emanuel - Aleluja, Jubilate Deo, Emanuel - Njegova slava in veličastvo, Emanuel - Hozana, Emanuel - Abba, Emanuel - Oče, Emanuel - V zahvalo Tebi, Melanie Penn - Great Things, Tauren Wells - Hills and Valleys, Tauren Wells - Gods Not Done With You, Tauren Wells – Close, Tauren Wells - Miracle.

Blaž LesnikTadej VindišJure SešekAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostvečer SKG

Ritem srca

VEČ ...|11. 12. 2019
Večer SKG s Petro Stopar in nov album Kanye-ja West-a

Povabili smo na Večer sodobne krščanske glasbe na Rakovniku, ki ga tokrat pripravlja Petra Stopar. Drug del oddaje pa smo namenili novemu albumu ameriškega raperja Kanye-ja West-a. Ta že z naslovom pove, da gre za povsem novo smer v glasbenem ustvarjanju tega zvezdnika - Jesus is King.

V oddaji smo slišali: Petra Stopar - Brez besed, Petra Stopar - Hodi Naprej, Kanye West - Jesus is Lord, Kanye West - Selah, Kanye West (feat. Fred Hammond) - Hands On, Kanye West - Closed On Sunday, Kanye West - Use This Gospel.

Večer SKG s Petro Stopar in nov album Kanye-ja West-a

Povabili smo na Večer sodobne krščanske glasbe na Rakovniku, ki ga tokrat pripravlja Petra Stopar. Drug del oddaje pa smo namenili novemu albumu ameriškega raperja Kanye-ja West-a. Ta že z naslovom pove, da gre za povsem novo smer v glasbenem ustvarjanju tega zvezdnika - Jesus is King.

V oddaji smo slišali: Petra Stopar - Brez besed, Petra Stopar - Hodi Naprej, Kanye West - Jesus is Lord, Kanye West - Selah, Kanye West (feat. Fred Hammond) - Hands On, Kanye West - Closed On Sunday, Kanye West - Use This Gospel.

glasbasodobna krščanska glasbaSKG večerrap

Ritem srca

Večer SKG s Petro Stopar in nov album Kanye-ja West-a
Povabili smo na Večer sodobne krščanske glasbe na Rakovniku, ki ga tokrat pripravlja Petra Stopar. Drug del oddaje pa smo namenili novemu albumu ameriškega raperja Kanye-ja West-a. Ta že z naslovom pove, da gre za povsem novo smer v glasbenem ustvarjanju tega zvezdnika - Jesus is King.

V oddaji smo slišali: Petra Stopar - Brez besed, Petra Stopar - Hodi Naprej, Kanye West - Jesus is Lord, Kanye West - Selah, Kanye West (feat. Fred Hammond) - Hands On, Kanye West - Closed On Sunday, Kanye West - Use This Gospel.
VEČ ...|11. 12. 2019
Večer SKG s Petro Stopar in nov album Kanye-ja West-a
Povabili smo na Večer sodobne krščanske glasbe na Rakovniku, ki ga tokrat pripravlja Petra Stopar. Drug del oddaje pa smo namenili novemu albumu ameriškega raperja Kanye-ja West-a. Ta že z naslovom pove, da gre za povsem novo smer v glasbenem ustvarjanju tega zvezdnika - Jesus is King.

V oddaji smo slišali: Petra Stopar - Brez besed, Petra Stopar - Hodi Naprej, Kanye West - Jesus is Lord, Kanye West - Selah, Kanye West (feat. Fred Hammond) - Hands On, Kanye West - Closed On Sunday, Kanye West - Use This Gospel.

Tadej VindišAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaSKG večerrap

Ritem srca

VEČ ...|4. 12. 2019
Zadnjič o letošnjih Dove nagradah

V oddaji smo povabili na drug letošnji SKG večer na Rakovniku, ki ga tokrat pripravlja Petra Stopar, večji del oddaje pa smo tudi tokrat, še zadnjič, namenili letošnjim Dove nagradam.

V oddaji smo slišali: Petra Stopar - Največja Skrivnost, for KING & COUNTRY + Dolly Parton - God Only Knows, Crowder – Wildfire, Hillsong Worship - Who You Say I Am, Hillsong UNITED - Good Grace.

Zadnjič o letošnjih Dove nagradah

V oddaji smo povabili na drug letošnji SKG večer na Rakovniku, ki ga tokrat pripravlja Petra Stopar, večji del oddaje pa smo tudi tokrat, še zadnjič, namenili letošnjim Dove nagradam.

V oddaji smo slišali: Petra Stopar - Največja Skrivnost, for KING & COUNTRY + Dolly Parton - God Only Knows, Crowder – Wildfire, Hillsong Worship - Who You Say I Am, Hillsong UNITED - Good Grace.

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostDove Awards 2019rockslavilna

Ritem srca

Zadnjič o letošnjih Dove nagradah
V oddaji smo povabili na drug letošnji SKG večer na Rakovniku, ki ga tokrat pripravlja Petra Stopar, večji del oddaje pa smo tudi tokrat, še zadnjič, namenili letošnjim Dove nagradam.

V oddaji smo slišali: Petra Stopar - Največja Skrivnost, for KING & COUNTRY + Dolly Parton - God Only Knows, Crowder – Wildfire, Hillsong Worship - Who You Say I Am, Hillsong UNITED - Good Grace.
VEČ ...|4. 12. 2019
Zadnjič o letošnjih Dove nagradah
V oddaji smo povabili na drug letošnji SKG večer na Rakovniku, ki ga tokrat pripravlja Petra Stopar, večji del oddaje pa smo tudi tokrat, še zadnjič, namenili letošnjim Dove nagradam.

V oddaji smo slišali: Petra Stopar - Največja Skrivnost, for KING & COUNTRY + Dolly Parton - God Only Knows, Crowder – Wildfire, Hillsong Worship - Who You Say I Am, Hillsong UNITED - Good Grace.

Tadej VindišBlaž LesnikAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostDove Awards 2019rockslavilna

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 11. 2019
Pogovor s skladateljico Katarino Pustinek Rakar

Nekaj dni pred izidom zgoščenke avtorskih del skladateljice Katarine Pustinek Rakar, smo se z avtorico pogovarjali o koncertu, na katerem bo Zbor Slovenske filharmonije predstavil njena zborovska dela.

Pogovor s skladateljico Katarino Pustinek Rakar

Nekaj dni pred izidom zgoščenke avtorskih del skladateljice Katarine Pustinek Rakar, smo se z avtorico pogovarjali o koncertu, na katerem bo Zbor Slovenske filharmonije predstavil njena zborovska dela.

kulturaKatarina Pustinek RakarZbor Slovenske filharmonije

Kulturni utrinki

Pogovor s skladateljico Katarino Pustinek Rakar
Nekaj dni pred izidom zgoščenke avtorskih del skladateljice Katarine Pustinek Rakar, smo se z avtorico pogovarjali o koncertu, na katerem bo Zbor Slovenske filharmonije predstavil njena zborovska dela.
VEČ ...|25. 11. 2019
Pogovor s skladateljico Katarino Pustinek Rakar
Nekaj dni pred izidom zgoščenke avtorskih del skladateljice Katarine Pustinek Rakar, smo se z avtorico pogovarjali o koncertu, na katerem bo Zbor Slovenske filharmonije predstavil njena zborovska dela.

Jure Sešek

kulturaKatarina Pustinek RakarZbor Slovenske filharmonije

Svetovalnica

VEČ ...|22. 11. 2019
Presejalni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb prebavnega trakta

Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med. specialist internist gastroenterolog, ki dela v Diagnostičnem centru Rogaška Slatina je govoril o prvih korakih novega uvajalnega programa za preprečevanja raka prebavnega traktu. Bolezen definira tudi naša genetika, pravi. Dvajset odstotkov evropejcev ima težave z vnetimi jetri. V nekaj letih bo to velik problem.

Presejalni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb prebavnega trakta

Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med. specialist internist gastroenterolog, ki dela v Diagnostičnem centru Rogaška Slatina je govoril o prvih korakih novega uvajalnega programa za preprečevanja raka prebavnega traktu. Bolezen definira tudi naša genetika, pravi. Dvajset odstotkov evropejcev ima težave z vnetimi jetri. V nekaj letih bo to velik problem.

družbaizobraževanjezdravstvosvetovanje

Svetovalnica

Presejalni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb prebavnega trakta
Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med. specialist internist gastroenterolog, ki dela v Diagnostičnem centru Rogaška Slatina je govoril o prvih korakih novega uvajalnega programa za preprečevanja raka prebavnega traktu. Bolezen definira tudi naša genetika, pravi. Dvajset odstotkov evropejcev ima težave z vnetimi jetri. V nekaj letih bo to velik problem.
VEČ ...|22. 11. 2019
Presejalni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb prebavnega trakta
Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med. specialist internist gastroenterolog, ki dela v Diagnostičnem centru Rogaška Slatina je govoril o prvih korakih novega uvajalnega programa za preprečevanja raka prebavnega traktu. Bolezen definira tudi naša genetika, pravi. Dvajset odstotkov evropejcev ima težave z vnetimi jetri. V nekaj letih bo to velik problem.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjezdravstvosvetovanje

Komentar tedna

VEČ ...|15. 11. 2019
Ivan Štuhec: Politični oportunizem, rak rana slovenske politike

Svoboda je postala pretveza za barabije. Dobro načelo svobode se zlorablja za iluzije. Takšna iluzija je bil komunizem, takšna iluzija je današnji Meščev levičarski populizem, takšna iluzija so Šarčevi novi obrazi, takšna iluzija je Židanova rdečo zelena lubenica in Kučanova nova teorija o tem, kako je berlinski zid padel na obe strani, vzhodno in zahodno. O teh temah današnji komentator - teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.

Ivan Štuhec: Politični oportunizem, rak rana slovenske politike

Svoboda je postala pretveza za barabije. Dobro načelo svobode se zlorablja za iluzije. Takšna iluzija je bil komunizem, takšna iluzija je današnji Meščev levičarski populizem, takšna iluzija so Šarčevi novi obrazi, takšna iluzija je Židanova rdečo zelena lubenica in Kučanova nova teorija o tem, kako je berlinski zid padel na obe strani, vzhodno in zahodno. O teh temah današnji komentator - teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Ivan Štuhec: Politični oportunizem, rak rana slovenske politike
Svoboda je postala pretveza za barabije. Dobro načelo svobode se zlorablja za iluzije. Takšna iluzija je bil komunizem, takšna iluzija je današnji Meščev levičarski populizem, takšna iluzija so Šarčevi novi obrazi, takšna iluzija je Židanova rdečo zelena lubenica in Kučanova nova teorija o tem, kako je berlinski zid padel na obe strani, vzhodno in zahodno. O teh temah današnji komentator - teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.
VEČ ...|15. 11. 2019
Ivan Štuhec: Politični oportunizem, rak rana slovenske politike
Svoboda je postala pretveza za barabije. Dobro načelo svobode se zlorablja za iluzije. Takšna iluzija je bil komunizem, takšna iluzija je današnji Meščev levičarski populizem, takšna iluzija so Šarčevi novi obrazi, takšna iluzija je Židanova rdečo zelena lubenica in Kučanova nova teorija o tem, kako je berlinski zid padel na obe strani, vzhodno in zahodno. O teh temah današnji komentator - teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.

Ivan Štuhec

komentardružbapolitika

Ritem srca

VEČ ...|13. 11. 2019
SKG večer s TIANO in Dove nagrade slavilnega kolektiva Bethel

Povabili smo vas na prvi večer SKG na Rakovniku v sezoni 2019/2020, ki ga jutri pripravlja Tina Kadunc TIANA. Drug del oddaje pa je bil tudi tokrat v znamenju Dove nagrad . Tudi letos so jih kopico prejeli člani slavilnega kolektiva Bethel Music iz kalifornijskega Reddinga.

V oddaji smo zavrteli: TIANA - Aleluja!, TIANA - Alfa in Omega, Bright Ones - Get Your Hopes Up, Bethel Music - Stand In Your Love, Phil Wickham - Living Hope, Brandon Lake in Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move.

SKG večer s TIANO in Dove nagrade slavilnega kolektiva Bethel

Povabili smo vas na prvi večer SKG na Rakovniku v sezoni 2019/2020, ki ga jutri pripravlja Tina Kadunc TIANA. Drug del oddaje pa je bil tudi tokrat v znamenju Dove nagrad . Tudi letos so jih kopico prejeli člani slavilnega kolektiva Bethel Music iz kalifornijskega Reddinga.

V oddaji smo zavrteli: TIANA - Aleluja!, TIANA - Alfa in Omega, Bright Ones - Get Your Hopes Up, Bethel Music - Stand In Your Love, Phil Wickham - Living Hope, Brandon Lake in Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move.

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostDove Awards 2019SKG večer

Ritem srca

SKG večer s TIANO in Dove nagrade slavilnega kolektiva Bethel
Povabili smo vas na prvi večer SKG na Rakovniku v sezoni 2019/2020, ki ga jutri pripravlja Tina Kadunc TIANA. Drug del oddaje pa je bil tudi tokrat v znamenju Dove nagrad . Tudi letos so jih kopico prejeli člani slavilnega kolektiva Bethel Music iz kalifornijskega Reddinga.

V oddaji smo zavrteli: TIANA - Aleluja!, TIANA - Alfa in Omega, Bright Ones - Get Your Hopes Up, Bethel Music - Stand In Your Love, Phil Wickham - Living Hope, Brandon Lake in Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move.
VEČ ...|13. 11. 2019
SKG večer s TIANO in Dove nagrade slavilnega kolektiva Bethel
Povabili smo vas na prvi večer SKG na Rakovniku v sezoni 2019/2020, ki ga jutri pripravlja Tina Kadunc TIANA. Drug del oddaje pa je bil tudi tokrat v znamenju Dove nagrad . Tudi letos so jih kopico prejeli člani slavilnega kolektiva Bethel Music iz kalifornijskega Reddinga.

V oddaji smo zavrteli: TIANA - Aleluja!, TIANA - Alfa in Omega, Bright Ones - Get Your Hopes Up, Bethel Music - Stand In Your Love, Phil Wickham - Living Hope, Brandon Lake in Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move.

Tadej VindišAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostDove Awards 2019SKG večer

Radijska kateheza

VEČ ...|19. 10. 2019
Z rožnim vencem nad raka

S pomočjo svetopisemskega odlomka (Mt 15, 21-28) smo z msgr. Mirom Šlibarjem razmišljali o veri kanaanske matere in pomenu vztrajne molitve. V katehezi tudi več pričevanj o moči molitve rožnega venca.

Z rožnim vencem nad raka

S pomočjo svetopisemskega odlomka (Mt 15, 21-28) smo z msgr. Mirom Šlibarjem razmišljali o veri kanaanske matere in pomenu vztrajne molitve. V katehezi tudi več pričevanj o moči molitve rožnega venca.

duhovnostrožni venecrakmolitevbolezenbolniki

Radijska kateheza

Z rožnim vencem nad raka
S pomočjo svetopisemskega odlomka (Mt 15, 21-28) smo z msgr. Mirom Šlibarjem razmišljali o veri kanaanske matere in pomenu vztrajne molitve. V katehezi tudi več pričevanj o moči molitve rožnega venca.
VEČ ...|19. 10. 2019
Z rožnim vencem nad raka
S pomočjo svetopisemskega odlomka (Mt 15, 21-28) smo z msgr. Mirom Šlibarjem razmišljali o veri kanaanske matere in pomenu vztrajne molitve. V katehezi tudi več pričevanj o moči molitve rožnega venca.

Damijana Medved

duhovnostrožni venecrakmolitevbolezenbolniki

Svetovalnica

VEČ ...|17. 10. 2019
Rak dojke - bolezen z dobrim preživetjem

Ob svetovnem mesecu boja proti raku dojk smo v Svetovalnici gostili onkologinjo dr. Simono Borštnar. Govorila je o preventivi, odkrivanju in zdravljenju raka dojk, ki spada med bolezni z dobrim preživetjem. Petletno čisto preživetje je v Sloveniji skoraj 88 % in še narašča. Pomembno pa je zgodnje odkrivanje, pri čemer igra veliko vlogo samopregledovanje - tudi o tem je tekla beseda.

Rak dojke - bolezen z dobrim preživetjem

Ob svetovnem mesecu boja proti raku dojk smo v Svetovalnici gostili onkologinjo dr. Simono Borštnar. Govorila je o preventivi, odkrivanju in zdravljenju raka dojk, ki spada med bolezni z dobrim preživetjem. Petletno čisto preživetje je v Sloveniji skoraj 88 % in še narašča. Pomembno pa je zgodnje odkrivanje, pri čemer igra veliko vlogo samopregledovanje - tudi o tem je tekla beseda.

zdravstvosvetovanjedružbaizobraževanje

Svetovalnica

Rak dojke - bolezen z dobrim preživetjem
Ob svetovnem mesecu boja proti raku dojk smo v Svetovalnici gostili onkologinjo dr. Simono Borštnar. Govorila je o preventivi, odkrivanju in zdravljenju raka dojk, ki spada med bolezni z dobrim preživetjem. Petletno čisto preživetje je v Sloveniji skoraj 88 % in še narašča. Pomembno pa je zgodnje odkrivanje, pri čemer igra veliko vlogo samopregledovanje - tudi o tem je tekla beseda.
VEČ ...|17. 10. 2019
Rak dojke - bolezen z dobrim preživetjem
Ob svetovnem mesecu boja proti raku dojk smo v Svetovalnici gostili onkologinjo dr. Simono Borštnar. Govorila je o preventivi, odkrivanju in zdravljenju raka dojk, ki spada med bolezni z dobrim preživetjem. Petletno čisto preživetje je v Sloveniji skoraj 88 % in še narašča. Pomembno pa je zgodnje odkrivanje, pri čemer igra veliko vlogo samopregledovanje - tudi o tem je tekla beseda.

Blaž Lesnik

zdravstvosvetovanjedružbaizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 10. 2019
Katedrala svobode opozorila na nedopustno državno omejevanje zasebne pobude

Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.V prispevku boste slišali: Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici SlovenijeBrano Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Matija Centrih, mag. farm., Strokovno združenje lekarnarjev SlovenijeDarinka Rakovec, direktorica Visoke šole za gradbeno inženirstvo KranjMatej Mušič, direktor podjetja Taktika aktiv d.o.o. in predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov

Katedrala svobode opozorila na nedopustno državno omejevanje zasebne pobude

Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.V prispevku boste slišali: Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici SlovenijeBrano Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Matija Centrih, mag. farm., Strokovno združenje lekarnarjev SlovenijeDarinka Rakovec, direktorica Visoke šole za gradbeno inženirstvo KranjMatej Mušič, direktor podjetja Taktika aktiv d.o.o. in predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov

katedrala svobodezasebnojavnoinfopolitika

Informativni prispevki

Katedrala svobode opozorila na nedopustno državno omejevanje zasebne pobude
Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.V prispevku boste slišali: Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici SlovenijeBrano Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Matija Centrih, mag. farm., Strokovno združenje lekarnarjev SlovenijeDarinka Rakovec, direktorica Visoke šole za gradbeno inženirstvo KranjMatej Mušič, direktor podjetja Taktika aktiv d.o.o. in predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov
VEČ ...|17. 10. 2019
Katedrala svobode opozorila na nedopustno državno omejevanje zasebne pobude
Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.V prispevku boste slišali: Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici SlovenijeBrano Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Matija Centrih, mag. farm., Strokovno združenje lekarnarjev SlovenijeDarinka Rakovec, direktorica Visoke šole za gradbeno inženirstvo KranjMatej Mušič, direktor podjetja Taktika aktiv d.o.o. in predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov

Alen Salihović

katedrala svobodezasebnojavnoinfopolitika

Svetovalnica

VEČ ...|30. 9. 2019
Simptomi moških rakov

V Svetovalnici smo tokrat govorili o simptomih moških rakov, o tem, kako prisluhniti svojemu telesu in tudi o moški psihologiji. Z nami sta bila onkolog prof. dr. Primož Strojan in predstavnica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Breda Brezovar Goljar.

Simptomi moških rakov

V Svetovalnici smo tokrat govorili o simptomih moških rakov, o tem, kako prisluhniti svojemu telesu in tudi o moški psihologiji. Z nami sta bila onkolog prof. dr. Primož Strojan in predstavnica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Breda Brezovar Goljar.

zdravstvosvetovanjepogovor

Svetovalnica

Simptomi moških rakov
V Svetovalnici smo tokrat govorili o simptomih moških rakov, o tem, kako prisluhniti svojemu telesu in tudi o moški psihologiji. Z nami sta bila onkolog prof. dr. Primož Strojan in predstavnica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Breda Brezovar Goljar.
VEČ ...|30. 9. 2019
Simptomi moških rakov
V Svetovalnici smo tokrat govorili o simptomih moških rakov, o tem, kako prisluhniti svojemu telesu in tudi o moški psihologiji. Z nami sta bila onkolog prof. dr. Primož Strojan in predstavnica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Breda Brezovar Goljar.

Blaž Lesnik

zdravstvosvetovanjepogovor

Dogodki

VEČ ...|5. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019

Jutranje javljanje po sveti maši pri Mariji Pomočnici na Rakovniku v Ljubljani.

Od Marije k Mariji 2019

Jutranje javljanje po sveti maši pri Mariji Pomočnici na Rakovniku v Ljubljani.

kolesarjenje 2019

Dogodki

Od Marije k Mariji 2019
Jutranje javljanje po sveti maši pri Mariji Pomočnici na Rakovniku v Ljubljani.
VEČ ...|5. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019
Jutranje javljanje po sveti maši pri Mariji Pomočnici na Rakovniku v Ljubljani.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019

Vstani in hodi

VEČ ...|26. 8. 2019
Srečanje Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov v Veržeju

Z nami je bil župnik Mirko Rakovnik, ki je na srečanju Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov v Veržeju med drugim dejal, da je krščanstvo kot koža.

Srečanje Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov v Veržeju

Z nami je bil župnik Mirko Rakovnik, ki je na srečanju Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov v Veržeju med drugim dejal, da je krščanstvo kot koža.

družbaduhovnost

Vstani in hodi

Srečanje Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov v Veržeju
Z nami je bil župnik Mirko Rakovnik, ki je na srečanju Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov v Veržeju med drugim dejal, da je krščanstvo kot koža.
VEČ ...|26. 8. 2019
Srečanje Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov v Veržeju
Z nami je bil župnik Mirko Rakovnik, ki je na srečanju Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov v Veržeju med drugim dejal, da je krščanstvo kot koža.

Tone Planinšek

družbaduhovnost

Sveta maša

VEČ ...|18. 8. 2019
Nedeljska sveta maša iz župnije Planina pri Rakeku

Iz župnije Planina pri Rakeku smo na 20. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je duhovnik Franc Maček, pel pa Mešani pevski zbor z gosti pod vodstvom Janeza Gostiše. Na orgle je igral Medart Švigelj. Za prenos je poskrbela ekipa Radia Slovenija.

Nedeljska sveta maša iz župnije Planina pri Rakeku

Iz župnije Planina pri Rakeku smo na 20. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je duhovnik Franc Maček, pel pa Mešani pevski zbor z gosti pod vodstvom Janeza Gostiše. Na orgle je igral Medart Švigelj. Za prenos je poskrbela ekipa Radia Slovenija.

duhovnost

Sveta maša

Nedeljska sveta maša iz župnije Planina pri Rakeku
Iz župnije Planina pri Rakeku smo na 20. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je duhovnik Franc Maček, pel pa Mešani pevski zbor z gosti pod vodstvom Janeza Gostiše. Na orgle je igral Medart Švigelj. Za prenos je poskrbela ekipa Radia Slovenija.
VEČ ...|18. 8. 2019
Nedeljska sveta maša iz župnije Planina pri Rakeku
Iz župnije Planina pri Rakeku smo na 20. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je duhovnik Franc Maček, pel pa Mešani pevski zbor z gosti pod vodstvom Janeza Gostiše. Na orgle je igral Medart Švigelj. Za prenos je poskrbela ekipa Radia Slovenija.

Radio Ognjišče

duhovnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 7. 2019
Raketiranje Krvavca med osamosvojitveno vojno

Drugega julija leta 1991 je bil v osamosvojitveni vojni dvakrat z letali raketiran oddajnik Krvavec. Tega se je posebej za naš radio spominjal takrat oskrbovalec na oddajniku, Mitja Zatler.

Raketiranje Krvavca med osamosvojitveno vojno

Drugega julija leta 1991 je bil v osamosvojitveni vojni dvakrat z letali raketiran oddajnik Krvavec. Tega se je posebej za naš radio spominjal takrat oskrbovalec na oddajniku, Mitja Zatler.

družbaizobraževanjepogovorzgodovina

Zakladi naše dediščine

Raketiranje Krvavca med osamosvojitveno vojno
Drugega julija leta 1991 je bil v osamosvojitveni vojni dvakrat z letali raketiran oddajnik Krvavec. Tega se je posebej za naš radio spominjal takrat oskrbovalec na oddajniku, Mitja Zatler.
VEČ ...|2. 7. 2019
Raketiranje Krvavca med osamosvojitveno vojno
Drugega julija leta 1991 je bil v osamosvojitveni vojni dvakrat z letali raketiran oddajnik Krvavec. Tega se je posebej za naš radio spominjal takrat oskrbovalec na oddajniku, Mitja Zatler.

Nataša LičenMarko ZupanBlaž Lesnik

družbaizobraževanjepogovorzgodovina

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 7. 2019
Raketiranje Krvavca med osamosvojitveno vojno

Drugega julija leta 1991 je bil v osamosvojitveni vojni dvakrat z letali raketiran oddajnik Krvavec. Tega se je posebej za naš radio spominjal takrat oskrbovalec na oddajniku, Mitja Zatler.

Raketiranje Krvavca med osamosvojitveno vojno

Drugega julija leta 1991 je bil v osamosvojitveni vojni dvakrat z letali raketiran oddajnik Krvavec. Tega se je posebej za naš radio spominjal takrat oskrbovalec na oddajniku, Mitja Zatler.

družbaizobraževanjepogovor

Informativni prispevki

Raketiranje Krvavca med osamosvojitveno vojno
Drugega julija leta 1991 je bil v osamosvojitveni vojni dvakrat z letali raketiran oddajnik Krvavec. Tega se je posebej za naš radio spominjal takrat oskrbovalec na oddajniku, Mitja Zatler.
VEČ ...|2. 7. 2019
Raketiranje Krvavca med osamosvojitveno vojno
Drugega julija leta 1991 je bil v osamosvojitveni vojni dvakrat z letali raketiran oddajnik Krvavec. Tega se je posebej za naš radio spominjal takrat oskrbovalec na oddajniku, Mitja Zatler.

Marko ZupanBlaž Lesnik

družbaizobraževanjepogovor

Naš gost

VEČ ...|8. 6. 2019
V spomin na Mojco Senčar (ponovitev)

V oddaji smo v spomin na Mojco Senčar, ki se je pred dnevi v 80. letu starosti poslovila od nas, ponovili pogovor, ki smo ga posneli z njo letos januarja. Do upokojitve je kot zdravnica-anesteziologinja delala na ljubljanskem onkološkem inštitutu, po upokojitvi je prevzela predsedovanje Združenju Europa Donna Slovenija. Bila je močna pričevalka in zagovornica bolnikov, saj je za rakom trikrat zbolela tudi sama. Prizadevali si je za destigmatizacijo bolezni, v zadnjem času pa predvsem za pomen paliativne oskrbe in urejanje področja evtanazije. Kljub težkim preizkušnjam, je bila vedno na strani življenja in upanja.

V spomin na Mojco Senčar (ponovitev)

V oddaji smo v spomin na Mojco Senčar, ki se je pred dnevi v 80. letu starosti poslovila od nas, ponovili pogovor, ki smo ga posneli z njo letos januarja. Do upokojitve je kot zdravnica-anesteziologinja delala na ljubljanskem onkološkem inštitutu, po upokojitvi je prevzela predsedovanje Združenju Europa Donna Slovenija. Bila je močna pričevalka in zagovornica bolnikov, saj je za rakom trikrat zbolela tudi sama. Prizadevali si je za destigmatizacijo bolezni, v zadnjem času pa predvsem za pomen paliativne oskrbe in urejanje področja evtanazije. Kljub težkim preizkušnjam, je bila vedno na strani življenja in upanja.

družbapogovorzdravstvo

Naš gost

V spomin na Mojco Senčar (ponovitev)
V oddaji smo v spomin na Mojco Senčar, ki se je pred dnevi v 80. letu starosti poslovila od nas, ponovili pogovor, ki smo ga posneli z njo letos januarja. Do upokojitve je kot zdravnica-anesteziologinja delala na ljubljanskem onkološkem inštitutu, po upokojitvi je prevzela predsedovanje Združenju Europa Donna Slovenija. Bila je močna pričevalka in zagovornica bolnikov, saj je za rakom trikrat zbolela tudi sama. Prizadevali si je za destigmatizacijo bolezni, v zadnjem času pa predvsem za pomen paliativne oskrbe in urejanje področja evtanazije. Kljub težkim preizkušnjam, je bila vedno na strani življenja in upanja.
VEČ ...|8. 6. 2019
V spomin na Mojco Senčar (ponovitev)
V oddaji smo v spomin na Mojco Senčar, ki se je pred dnevi v 80. letu starosti poslovila od nas, ponovili pogovor, ki smo ga posneli z njo letos januarja. Do upokojitve je kot zdravnica-anesteziologinja delala na ljubljanskem onkološkem inštitutu, po upokojitvi je prevzela predsedovanje Združenju Europa Donna Slovenija. Bila je močna pričevalka in zagovornica bolnikov, saj je za rakom trikrat zbolela tudi sama. Prizadevali si je za destigmatizacijo bolezni, v zadnjem času pa predvsem za pomen paliativne oskrbe in urejanje področja evtanazije. Kljub težkim preizkušnjam, je bila vedno na strani življenja in upanja.

Nataša Ličen

družbapogovorzdravstvo

Sobotna iskrica

VEČ ...|1. 6. 2019
O srebrni diagonali, Festivalu družin in pravljicah

Človek kar ne more verjeti: prvi junij ... Veseli so ga šolarji, saj ima v svojem skoraj koncu tudi začetek počitnic. Po njih bo to soboto zadišalo na Rakovniku. Čarna Mavrica se je oglasila tudi v Sobotno iskrico, ki je med drugim spregovorila še o pravljicah in Vroči župi ter o Srebrni diagonali, ki v našem radijskem imenu že danes vabi k darovanju. Sobotna iskrica: vabi k poslušanju.

O srebrni diagonali, Festivalu družin in pravljicah

Človek kar ne more verjeti: prvi junij ... Veseli so ga šolarji, saj ima v svojem skoraj koncu tudi začetek počitnic. Po njih bo to soboto zadišalo na Rakovniku. Čarna Mavrica se je oglasila tudi v Sobotno iskrico, ki je med drugim spregovorila še o pravljicah in Vroči župi ter o Srebrni diagonali, ki v našem radijskem imenu že danes vabi k darovanju. Sobotna iskrica: vabi k poslušanju.

mladiodnosiotrocivzgojaduhovnostdružba

Sobotna iskrica

O srebrni diagonali, Festivalu družin in pravljicah
Človek kar ne more verjeti: prvi junij ... Veseli so ga šolarji, saj ima v svojem skoraj koncu tudi začetek počitnic. Po njih bo to soboto zadišalo na Rakovniku. Čarna Mavrica se je oglasila tudi v Sobotno iskrico, ki je med drugim spregovorila še o pravljicah in Vroči župi ter o Srebrni diagonali, ki v našem radijskem imenu že danes vabi k darovanju. Sobotna iskrica: vabi k poslušanju.
VEČ ...|1. 6. 2019
O srebrni diagonali, Festivalu družin in pravljicah
Človek kar ne more verjeti: prvi junij ... Veseli so ga šolarji, saj ima v svojem skoraj koncu tudi začetek počitnic. Po njih bo to soboto zadišalo na Rakovniku. Čarna Mavrica se je oglasila tudi v Sobotno iskrico, ki je med drugim spregovorila še o pravljicah in Vroči župi ter o Srebrni diagonali, ki v našem radijskem imenu že danes vabi k darovanju. Sobotna iskrica: vabi k poslušanju.

Jure Sešek

mladiodnosiotrocivzgojaduhovnostdružba

Petkov večer

VEČ ...|31. 5. 2019
Junaki tretjega nadstopja

Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam

Junaki tretjega nadstopja

Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam

družbaotrocipogovoršport

Petkov večer

Junaki tretjega nadstopja
Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam
VEČ ...|31. 5. 2019
Junaki tretjega nadstopja
Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam

Mateja Feltrin Novljan

družbaotrocipogovoršport

Svetovalnica

VEČ ...|21. 5. 2019
Mediacija

V Svetovalnici je bil naš gost Marko Iršič iz zavoda Rakmo. Gre za center za mediacijo in obvladovanje konfliktov. Spregovoril je o tem kako poteka proces in kako uspešen je.

Mediacija

V Svetovalnici je bil naš gost Marko Iršič iz zavoda Rakmo. Gre za center za mediacijo in obvladovanje konfliktov. Spregovoril je o tem kako poteka proces in kako uspešen je.

pogovorsvetovanjemediacija

Svetovalnica

Mediacija
V Svetovalnici je bil naš gost Marko Iršič iz zavoda Rakmo. Gre za center za mediacijo in obvladovanje konfliktov. Spregovoril je o tem kako poteka proces in kako uspešen je.
VEČ ...|21. 5. 2019
Mediacija
V Svetovalnici je bil naš gost Marko Iršič iz zavoda Rakmo. Gre za center za mediacijo in obvladovanje konfliktov. Spregovoril je o tem kako poteka proces in kako uspešen je.

Tanja Dominko

pogovorsvetovanjemediacija

Sobotna iskrica

VEČ ...|18. 5. 2019
Vabilo na Čarno Mavrico, o cebelah ter druzabni igri

V Sobotni iskrici smo predstavili Čarno Mavrico, festival, ki se bo na Rakovniku odvil prvega junija. Spoznali smo tudi projekt dijakinj Škofijske klasične gimnazije, ki so pripravile družabno igro na temeljih čebelarjenja. Prava tema za otroško oddajo pred svetovnim dnem čebel. Prisluhnite.

Vabilo na Čarno Mavrico, o cebelah ter druzabni igri

V Sobotni iskrici smo predstavili Čarno Mavrico, festival, ki se bo na Rakovniku odvil prvega junija. Spoznali smo tudi projekt dijakinj Škofijske klasične gimnazije, ki so pripravile družabno igro na temeljih čebelarjenja. Prava tema za otroško oddajo pred svetovnim dnem čebel. Prisluhnite.

družbaduhovnostmladiotrocivzgoja

Sobotna iskrica

Vabilo na Čarno Mavrico, o cebelah ter druzabni igri
V Sobotni iskrici smo predstavili Čarno Mavrico, festival, ki se bo na Rakovniku odvil prvega junija. Spoznali smo tudi projekt dijakinj Škofijske klasične gimnazije, ki so pripravile družabno igro na temeljih čebelarjenja. Prava tema za otroško oddajo pred svetovnim dnem čebel. Prisluhnite.
VEČ ...|18. 5. 2019
Vabilo na Čarno Mavrico, o cebelah ter druzabni igri
V Sobotni iskrici smo predstavili Čarno Mavrico, festival, ki se bo na Rakovniku odvil prvega junija. Spoznali smo tudi projekt dijakinj Škofijske klasične gimnazije, ki so pripravile družabno igro na temeljih čebelarjenja. Prava tema za otroško oddajo pred svetovnim dnem čebel. Prisluhnite.

Jure Sešek

družbaduhovnostmladiotrocivzgoja

Ritem srca

VEČ ...|8. 5. 2019
Vabili ter 2. del predstavitve albuma Hillsong United

Opomnili smo vas na rok za oddajo prijav na Ritem srcaa 2019 - ta je 15. maj, ter povabili na dva dogodka: SKG večer na Rakovniku v Ljubljani s skupino Veselje z Radencov in na 15. Marijafest, ki bo to soboto na Ptujski gori. Drug del oddaje pa smo namenili nadaljevanju predstavitve novega albuma skupine Hillsong United.

V oddaji smo slišali: Skupina Veselje in p. Janez Ferlež - Marija, Kraljjica milosti, Dominik - Marija išče Kristusov obraz, Matjaž in Kristina - Vse kar se zgodi, Hillsong United - Starts And Ends, Hillsong United - Holy Ground, Hillsong United - Another In The Fire, Hillsong United - Good Grace.

Vabili ter 2. del predstavitve albuma Hillsong United

Opomnili smo vas na rok za oddajo prijav na Ritem srcaa 2019 - ta je 15. maj, ter povabili na dva dogodka: SKG večer na Rakovniku v Ljubljani s skupino Veselje z Radencov in na 15. Marijafest, ki bo to soboto na Ptujski gori. Drug del oddaje pa smo namenili nadaljevanju predstavitve novega albuma skupine Hillsong United.

V oddaji smo slišali: Skupina Veselje in p. Janez Ferlež - Marija, Kraljjica milosti, Dominik - Marija išče Kristusov obraz, Matjaž in Kristina - Vse kar se zgodi, Hillsong United - Starts And Ends, Hillsong United - Holy Ground, Hillsong United - Another In The Fire, Hillsong United - Good Grace.

duhovnostglasbamladisodobna krščanska glasba

Ritem srca

Vabili ter 2. del predstavitve albuma Hillsong United
Opomnili smo vas na rok za oddajo prijav na Ritem srcaa 2019 - ta je 15. maj, ter povabili na dva dogodka: SKG večer na Rakovniku v Ljubljani s skupino Veselje z Radencov in na 15. Marijafest, ki bo to soboto na Ptujski gori. Drug del oddaje pa smo namenili nadaljevanju predstavitve novega albuma skupine Hillsong United.

V oddaji smo slišali: Skupina Veselje in p. Janez Ferlež - Marija, Kraljjica milosti, Dominik - Marija išče Kristusov obraz, Matjaž in Kristina - Vse kar se zgodi, Hillsong United - Starts And Ends, Hillsong United - Holy Ground, Hillsong United - Another In The Fire, Hillsong United - Good Grace.
VEČ ...|8. 5. 2019
Vabili ter 2. del predstavitve albuma Hillsong United
Opomnili smo vas na rok za oddajo prijav na Ritem srcaa 2019 - ta je 15. maj, ter povabili na dva dogodka: SKG večer na Rakovniku v Ljubljani s skupino Veselje z Radencov in na 15. Marijafest, ki bo to soboto na Ptujski gori. Drug del oddaje pa smo namenili nadaljevanju predstavitve novega albuma skupine Hillsong United.

V oddaji smo slišali: Skupina Veselje in p. Janez Ferlež - Marija, Kraljjica milosti, Dominik - Marija išče Kristusov obraz, Matjaž in Kristina - Vse kar se zgodi, Hillsong United - Starts And Ends, Hillsong United - Holy Ground, Hillsong United - Another In The Fire, Hillsong United - Good Grace.

Andrej Jerman

duhovnostglasbamladisodobna krščanska glasba

Sobotna iskrica

VEČ ...|4. 5. 2019
Krog življenja, CD mladine z Rakovnika

Bili smo v družbi novih pesmi, ki so jih posneli mladi pevci iz župnije Rakovnik v Ljubljani. Krog življenja, ploščo in utrip mlade pevske zasedbe sta predstavili Urša Remic in Ajda Račič.

Krog življenja, CD mladine z Rakovnika

Bili smo v družbi novih pesmi, ki so jih posneli mladi pevci iz župnije Rakovnik v Ljubljani. Krog življenja, ploščo in utrip mlade pevske zasedbe sta predstavili Urša Remic in Ajda Račič.

otrociglasba

Sobotna iskrica

Krog življenja, CD mladine z Rakovnika
Bili smo v družbi novih pesmi, ki so jih posneli mladi pevci iz župnije Rakovnik v Ljubljani. Krog življenja, ploščo in utrip mlade pevske zasedbe sta predstavili Urša Remic in Ajda Račič.
VEČ ...|4. 5. 2019
Krog življenja, CD mladine z Rakovnika
Bili smo v družbi novih pesmi, ki so jih posneli mladi pevci iz župnije Rakovnik v Ljubljani. Krog življenja, ploščo in utrip mlade pevske zasedbe sta predstavili Urša Remic in Ajda Račič.

Jure Sešek

otrociglasba

Vstani in hodi

VEČ ...|28. 4. 2019
Gost Jurij Rakuša

V oddaji sta Veronika Vizjak in Tone Planinšek gostila Jurija Rakuša.

Gost Jurij Rakuša

V oddaji sta Veronika Vizjak in Tone Planinšek gostila Jurija Rakuša.

pogovorduhovnost

Vstani in hodi

Gost Jurij Rakuša
V oddaji sta Veronika Vizjak in Tone Planinšek gostila Jurija Rakuša.
VEČ ...|28. 4. 2019
Gost Jurij Rakuša
V oddaji sta Veronika Vizjak in Tone Planinšek gostila Jurija Rakuša.

Tone Planinšek

pogovorduhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|23. 4. 2019
SVIT rešuje življenja že 10 let

Gost prof. dr. Pavle Košorok, dr. med, spec. kirurg je bil naš gost pri pogovoru o raku debelega črevesa. Dotaknili smo se tudi preventivnega ravnanja, s katerim lahko zmanjšamo možnost za pojav raka na debelem črevesu.

SVIT rešuje življenja že 10 let

Gost prof. dr. Pavle Košorok, dr. med, spec. kirurg je bil naš gost pri pogovoru o raku debelega črevesa. Dotaknili smo se tudi preventivnega ravnanja, s katerim lahko zmanjšamo možnost za pojav raka na debelem črevesu.

zdravstvodebelo črevorak

Svetovalnica

SVIT rešuje življenja že 10 let
Gost prof. dr. Pavle Košorok, dr. med, spec. kirurg je bil naš gost pri pogovoru o raku debelega črevesa. Dotaknili smo se tudi preventivnega ravnanja, s katerim lahko zmanjšamo možnost za pojav raka na debelem črevesu.
VEČ ...|23. 4. 2019
SVIT rešuje življenja že 10 let
Gost prof. dr. Pavle Košorok, dr. med, spec. kirurg je bil naš gost pri pogovoru o raku debelega črevesa. Dotaknili smo se tudi preventivnega ravnanja, s katerim lahko zmanjšamo možnost za pojav raka na debelem črevesu.

Blaž Lesnik

zdravstvodebelo črevorak

Radijski misijon 2019

VEČ ...|13. 4. 2019
Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Radijski misijon 2019duhovnostpogovor

Radijski misijon 2019

Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel
V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.
VEČ ...|13. 4. 2019
Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel
V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Nataša Ličen

Radijski misijon 2019duhovnostpogovor

Ritem srca

VEČ ...|13. 3. 2019
Skupina Dotik s prijatelji, razpis za misijonsko glasbo in London Gatch

Oglasil se nam je Tadej Zalar, član skupine Dotik, ki ta četrtek pripravlja SKG večer na Rakovniku. V oddaji smo nekaj več povedali tudi razpisu, ki ga za novo glasbo z misijonsko tematiko razpisuje Misijonsko središče Slovenije. V drugem delu oddaje pa smo se zazrli na tuje - Tadej Vindiš je pripravil predstavitev pevke, avtorice in voditeljice slavljenja London Gatch, ki kljub imenu ne prihaja iz Anglije ...

V oddaji smo slišali: Svetnik - Čudovito ime, ABEND - Pred križem, Neža in Damjan Pančur - Naše sestre in bratje, London Gatch - New Stories, London Gatch - Jesus Only You, London Gatch - You Never Walk Away, London Gatch - Oh What Perfect Love.

Skupina Dotik s prijatelji, razpis za misijonsko glasbo in London Gatch

Oglasil se nam je Tadej Zalar, član skupine Dotik, ki ta četrtek pripravlja SKG večer na Rakovniku. V oddaji smo nekaj več povedali tudi razpisu, ki ga za novo glasbo z misijonsko tematiko razpisuje Misijonsko središče Slovenije. V drugem delu oddaje pa smo se zazrli na tuje - Tadej Vindiš je pripravil predstavitev pevke, avtorice in voditeljice slavljenja London Gatch, ki kljub imenu ne prihaja iz Anglije ...

V oddaji smo slišali: Svetnik - Čudovito ime, ABEND - Pred križem, Neža in Damjan Pančur - Naše sestre in bratje, London Gatch - New Stories, London Gatch - Jesus Only You, London Gatch - You Never Walk Away, London Gatch - Oh What Perfect Love.

glasbarazpismisijoniskg večermladi

Ritem srca

Skupina Dotik s prijatelji, razpis za misijonsko glasbo in London Gatch
Oglasil se nam je Tadej Zalar, član skupine Dotik, ki ta četrtek pripravlja SKG večer na Rakovniku. V oddaji smo nekaj več povedali tudi razpisu, ki ga za novo glasbo z misijonsko tematiko razpisuje Misijonsko središče Slovenije. V drugem delu oddaje pa smo se zazrli na tuje - Tadej Vindiš je pripravil predstavitev pevke, avtorice in voditeljice slavljenja London Gatch, ki kljub imenu ne prihaja iz Anglije ...

V oddaji smo slišali: Svetnik - Čudovito ime, ABEND - Pred križem, Neža in Damjan Pančur - Naše sestre in bratje, London Gatch - New Stories, London Gatch - Jesus Only You, London Gatch - You Never Walk Away, London Gatch - Oh What Perfect Love.
VEČ ...|13. 3. 2019
Skupina Dotik s prijatelji, razpis za misijonsko glasbo in London Gatch
Oglasil se nam je Tadej Zalar, član skupine Dotik, ki ta četrtek pripravlja SKG večer na Rakovniku. V oddaji smo nekaj več povedali tudi razpisu, ki ga za novo glasbo z misijonsko tematiko razpisuje Misijonsko središče Slovenije. V drugem delu oddaje pa smo se zazrli na tuje - Tadej Vindiš je pripravil predstavitev pevke, avtorice in voditeljice slavljenja London Gatch, ki kljub imenu ne prihaja iz Anglije ...

V oddaji smo slišali: Svetnik - Čudovito ime, ABEND - Pred križem, Neža in Damjan Pančur - Naše sestre in bratje, London Gatch - New Stories, London Gatch - Jesus Only You, London Gatch - You Never Walk Away, London Gatch - Oh What Perfect Love.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

glasbarazpismisijoniskg večermladi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|7. 3. 2019
Kontrolni sistem za medicinske pospeševalnike za zdravljenje raka s protonsko terapijo

Andreja Smole iz podjetja Cosylab je predstavila njihov glavni projekt, razvijajo napredni kontrolni sistem za medicinske pospeševalnike za zdravljenje raka s protonsko terapijo - APTACS. Cosylab je hitro rastoče slovensko tehnološko podjetje, ki je osredotočeno na razvoj naprednih tehnologij za svetovni trg. Izdelujejo inovativne produkte in storitve, ki so namenjeni tehnološko zahtevnim kupcem in trgom. Podjetje je bilo zasnovano pod okriljem največjega slovenskega raziskovalnega Inštituta Jožef Štefan. Omenjeni projekt sofinancirata Republika Slovenija ter Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Kontrolni sistem za medicinske pospeševalnike za zdravljenje raka s protonsko terapijo

Andreja Smole iz podjetja Cosylab je predstavila njihov glavni projekt, razvijajo napredni kontrolni sistem za medicinske pospeševalnike za zdravljenje raka s protonsko terapijo - APTACS. Cosylab je hitro rastoče slovensko tehnološko podjetje, ki je osredotočeno na razvoj naprednih tehnologij za svetovni trg. Izdelujejo inovativne produkte in storitve, ki so namenjeni tehnološko zahtevnim kupcem in trgom. Podjetje je bilo zasnovano pod okriljem največjega slovenskega raziskovalnega Inštituta Jožef Štefan. Omenjeni projekt sofinancirata Republika Slovenija ter Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

inovativnostizobraževanjezdravje

Ni meje za dobre ideje

Kontrolni sistem za medicinske pospeševalnike za zdravljenje raka s protonsko terapijo
Andreja Smole iz podjetja Cosylab je predstavila njihov glavni projekt, razvijajo napredni kontrolni sistem za medicinske pospeševalnike za zdravljenje raka s protonsko terapijo - APTACS. Cosylab je hitro rastoče slovensko tehnološko podjetje, ki je osredotočeno na razvoj naprednih tehnologij za svetovni trg. Izdelujejo inovativne produkte in storitve, ki so namenjeni tehnološko zahtevnim kupcem in trgom. Podjetje je bilo zasnovano pod okriljem največjega slovenskega raziskovalnega Inštituta Jožef Štefan. Omenjeni projekt sofinancirata Republika Slovenija ter Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
VEČ ...|7. 3. 2019
Kontrolni sistem za medicinske pospeševalnike za zdravljenje raka s protonsko terapijo
Andreja Smole iz podjetja Cosylab je predstavila njihov glavni projekt, razvijajo napredni kontrolni sistem za medicinske pospeševalnike za zdravljenje raka s protonsko terapijo - APTACS. Cosylab je hitro rastoče slovensko tehnološko podjetje, ki je osredotočeno na razvoj naprednih tehnologij za svetovni trg. Izdelujejo inovativne produkte in storitve, ki so namenjeni tehnološko zahtevnim kupcem in trgom. Podjetje je bilo zasnovano pod okriljem največjega slovenskega raziskovalnega Inštituta Jožef Štefan. Omenjeni projekt sofinancirata Republika Slovenija ter Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Petra Stopar

inovativnostizobraževanjezdravje

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 2. 2019
Program APTACS in zdravljenje raka

Andreja Smole s podjetja Cosylab je predstavila Napredni kontrolni sistem za medicinske pospeševalnike za zdravljenje raka s protonsko terapijo - APTACS. Cosylab je hitro rastoče slovensko tehnološko podjetje, ki je osredotočeno na razvoj naprednih tehnologij za svetovni trg. Izdelujejo inovativne produkte in storitve, ki so namenjene tehnološko zahtevnim kupcem in trgom. Podjetje je bilo zasnovano pod okriljem največjega slovenskega raziskovalnega Inštituta Jožef Štefan. Program APTACS sofinancirata Republika Slovenija ter Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Program APTACS in zdravljenje raka

Andreja Smole s podjetja Cosylab je predstavila Napredni kontrolni sistem za medicinske pospeševalnike za zdravljenje raka s protonsko terapijo - APTACS. Cosylab je hitro rastoče slovensko tehnološko podjetje, ki je osredotočeno na razvoj naprednih tehnologij za svetovni trg. Izdelujejo inovativne produkte in storitve, ki so namenjene tehnološko zahtevnim kupcem in trgom. Podjetje je bilo zasnovano pod okriljem največjega slovenskega raziskovalnega Inštituta Jožef Štefan. Program APTACS sofinancirata Republika Slovenija ter Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

infoizobraževanje

Informativni prispevki

Program APTACS in zdravljenje raka
Andreja Smole s podjetja Cosylab je predstavila Napredni kontrolni sistem za medicinske pospeševalnike za zdravljenje raka s protonsko terapijo - APTACS. Cosylab je hitro rastoče slovensko tehnološko podjetje, ki je osredotočeno na razvoj naprednih tehnologij za svetovni trg. Izdelujejo inovativne produkte in storitve, ki so namenjene tehnološko zahtevnim kupcem in trgom. Podjetje je bilo zasnovano pod okriljem največjega slovenskega raziskovalnega Inštituta Jožef Štefan. Program APTACS sofinancirata Republika Slovenija ter Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
VEČ ...|19. 2. 2019
Program APTACS in zdravljenje raka
Andreja Smole s podjetja Cosylab je predstavila Napredni kontrolni sistem za medicinske pospeševalnike za zdravljenje raka s protonsko terapijo - APTACS. Cosylab je hitro rastoče slovensko tehnološko podjetje, ki je osredotočeno na razvoj naprednih tehnologij za svetovni trg. Izdelujejo inovativne produkte in storitve, ki so namenjene tehnološko zahtevnim kupcem in trgom. Podjetje je bilo zasnovano pod okriljem največjega slovenskega raziskovalnega Inštituta Jožef Štefan. Program APTACS sofinancirata Republika Slovenija ter Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Petra Stopar

infoizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 2. 2019
Slovenski in avstrijski gradovi bodo povezani s cesto gradov

Na dvorcu Rakičan pri Murski Soboti so predstavniki devetih slovenskih gradov podpisali sporazum o sodelovanju s 25 avstrijskimi gradovi v projektu Ceste gradov. Tako so uradno potrdili čezmejno združenje, ki povezuje gradove in dvorce obeh držav ter omogoča njihovo sodelovanje in skupno trženje. Pri projektu sodelujejo gradovi dvorci Murska Sobota, Lendava, Grad, Negova, Rakičan, Gornja Radgona, Ptuj, Ormož, Velika Nedelja in Slovenska Bistrica. O tem smo se pogovarjali s strokovno sodelavko Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj Zvonko Lazar Borak.

Slovenski in avstrijski gradovi bodo povezani s cesto gradov

Na dvorcu Rakičan pri Murski Soboti so predstavniki devetih slovenskih gradov podpisali sporazum o sodelovanju s 25 avstrijskimi gradovi v projektu Ceste gradov. Tako so uradno potrdili čezmejno združenje, ki povezuje gradove in dvorce obeh držav ter omogoča njihovo sodelovanje in skupno trženje. Pri projektu sodelujejo gradovi dvorci Murska Sobota, Lendava, Grad, Negova, Rakičan, Gornja Radgona, Ptuj, Ormož, Velika Nedelja in Slovenska Bistrica. O tem smo se pogovarjali s strokovno sodelavko Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj Zvonko Lazar Borak.

gradoviinfoizobraževanjepogovornaravakultura

Informativni prispevki

Slovenski in avstrijski gradovi bodo povezani s cesto gradov
Na dvorcu Rakičan pri Murski Soboti so predstavniki devetih slovenskih gradov podpisali sporazum o sodelovanju s 25 avstrijskimi gradovi v projektu Ceste gradov. Tako so uradno potrdili čezmejno združenje, ki povezuje gradove in dvorce obeh držav ter omogoča njihovo sodelovanje in skupno trženje. Pri projektu sodelujejo gradovi dvorci Murska Sobota, Lendava, Grad, Negova, Rakičan, Gornja Radgona, Ptuj, Ormož, Velika Nedelja in Slovenska Bistrica. O tem smo se pogovarjali s strokovno sodelavko Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj Zvonko Lazar Borak.
VEČ ...|18. 2. 2019
Slovenski in avstrijski gradovi bodo povezani s cesto gradov
Na dvorcu Rakičan pri Murski Soboti so predstavniki devetih slovenskih gradov podpisali sporazum o sodelovanju s 25 avstrijskimi gradovi v projektu Ceste gradov. Tako so uradno potrdili čezmejno združenje, ki povezuje gradove in dvorce obeh držav ter omogoča njihovo sodelovanje in skupno trženje. Pri projektu sodelujejo gradovi dvorci Murska Sobota, Lendava, Grad, Negova, Rakičan, Gornja Radgona, Ptuj, Ormož, Velika Nedelja in Slovenska Bistrica. O tem smo se pogovarjali s strokovno sodelavko Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj Zvonko Lazar Borak.

Alen Salihović

gradoviinfoizobraževanjepogovornaravakultura

Iz naših krajev

VEČ ...|16. 2. 2019
Maribor, Slovenj Gradec, Ankaran, Črnomelj, Rakičan

V tokratni oddaji smo spregovorili o načrtovanih podražitvah v Mestni občini Maribor, rekordnem poseku v slovenskih gozdovih, sanaciji osnovne šole Loka v Črnomlju, odprtju centra Obala za osebe s posebni potrebami na Debelem rtiču, podpisu sporazuma o povezovanju pri promociji gradov ter o tem, kdaj bi lahko prvi roboti razvažali hrano v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.

Maribor, Slovenj Gradec, Ankaran, Črnomelj, Rakičan

V tokratni oddaji smo spregovorili o načrtovanih podražitvah v Mestni občini Maribor, rekordnem poseku v slovenskih gozdovih, sanaciji osnovne šole Loka v Črnomlju, odprtju centra Obala za osebe s posebni potrebami na Debelem rtiču, podpisu sporazuma o povezovanju pri promociji gradov ter o tem, kdaj bi lahko prvi roboti razvažali hrano v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.

infopolitikadružba

Iz naših krajev

Maribor, Slovenj Gradec, Ankaran, Črnomelj, Rakičan
V tokratni oddaji smo spregovorili o načrtovanih podražitvah v Mestni občini Maribor, rekordnem poseku v slovenskih gozdovih, sanaciji osnovne šole Loka v Črnomlju, odprtju centra Obala za osebe s posebni potrebami na Debelem rtiču, podpisu sporazuma o povezovanju pri promociji gradov ter o tem, kdaj bi lahko prvi roboti razvažali hrano v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.
VEČ ...|16. 2. 2019
Maribor, Slovenj Gradec, Ankaran, Črnomelj, Rakičan
V tokratni oddaji smo spregovorili o načrtovanih podražitvah v Mestni občini Maribor, rekordnem poseku v slovenskih gozdovih, sanaciji osnovne šole Loka v Črnomlju, odprtju centra Obala za osebe s posebni potrebami na Debelem rtiču, podpisu sporazuma o povezovanju pri promociji gradov ter o tem, kdaj bi lahko prvi roboti razvažali hrano v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.

Andrej Šinko

infopolitikadružba

Sobotna iskrica

VEČ ...|9. 2. 2019
Praznično po prazniku

Dan po kulturnem prazniku smo slišali glasbeno pripoved o Tinci Binci in njeni violinci in prisluhnili pesmi več kot osemsto otrok, ki so pred tednom zapeli na Srečanju otroških pevskih zborov na Rakovniku. Mogočno in lepo!

Praznično po prazniku

Dan po kulturnem prazniku smo slišali glasbeno pripoved o Tinci Binci in njeni violinci in prisluhnili pesmi več kot osemsto otrok, ki so pred tednom zapeli na Srečanju otroških pevskih zborov na Rakovniku. Mogočno in lepo!

mladiotrocivzgojaglasbakultura

Sobotna iskrica

Praznično po prazniku
Dan po kulturnem prazniku smo slišali glasbeno pripoved o Tinci Binci in njeni violinci in prisluhnili pesmi več kot osemsto otrok, ki so pred tednom zapeli na Srečanju otroških pevskih zborov na Rakovniku. Mogočno in lepo!
VEČ ...|9. 2. 2019
Praznično po prazniku
Dan po kulturnem prazniku smo slišali glasbeno pripoved o Tinci Binci in njeni violinci in prisluhnili pesmi več kot osemsto otrok, ki so pred tednom zapeli na Srečanju otroških pevskih zborov na Rakovniku. Mogočno in lepo!

Jure Sešek

mladiotrocivzgojaglasbakultura

Ritem srca

VEČ ...|6. 2. 2019
Skupina FZL in Michael W. Smith

Povabili smo vas na SKG večer s skupino FZL - Fušamo z ljubeznijo, ki ga ta četrtek pripravljajo na Rakovniku. Drug del oddaje je bil tokrat v znamenju velikana sodobne krščanske glasbe Michaela W. Smitha in novega singla, s katerim napoveduje nov album.

V oddaji smo slišali: Obkloplen Grega - Tvoj dotik, Hillsong Young & Free - Sinking Deep, Michael W. Smith - Healin Rain (Let It Rain), Michael W. Smith - Light To You, Michael W. Smith - Surrounded (Fight My Battles), Michael W. Smith - Waymaker.

Skupina FZL in Michael W. Smith

Povabili smo vas na SKG večer s skupino FZL - Fušamo z ljubeznijo, ki ga ta četrtek pripravljajo na Rakovniku. Drug del oddaje je bil tokrat v znamenju velikana sodobne krščanske glasbe Michaela W. Smitha in novega singla, s katerim napoveduje nov album.

V oddaji smo slišali: Obkloplen Grega - Tvoj dotik, Hillsong Young & Free - Sinking Deep, Michael W. Smith - Healin Rain (Let It Rain), Michael W. Smith - Light To You, Michael W. Smith - Surrounded (Fight My Battles), Michael W. Smith - Waymaker.

duhovnostglasbamladiSKG večerisodobna krščanska glasba

Ritem srca

Skupina FZL in Michael W. Smith
Povabili smo vas na SKG večer s skupino FZL - Fušamo z ljubeznijo, ki ga ta četrtek pripravljajo na Rakovniku. Drug del oddaje je bil tokrat v znamenju velikana sodobne krščanske glasbe Michaela W. Smitha in novega singla, s katerim napoveduje nov album.

V oddaji smo slišali: Obkloplen Grega - Tvoj dotik, Hillsong Young & Free - Sinking Deep, Michael W. Smith - Healin Rain (Let It Rain), Michael W. Smith - Light To You, Michael W. Smith - Surrounded (Fight My Battles), Michael W. Smith - Waymaker.
VEČ ...|6. 2. 2019
Skupina FZL in Michael W. Smith
Povabili smo vas na SKG večer s skupino FZL - Fušamo z ljubeznijo, ki ga ta četrtek pripravljajo na Rakovniku. Drug del oddaje je bil tokrat v znamenju velikana sodobne krščanske glasbe Michaela W. Smitha in novega singla, s katerim napoveduje nov album.

V oddaji smo slišali: Obkloplen Grega - Tvoj dotik, Hillsong Young & Free - Sinking Deep, Michael W. Smith - Healin Rain (Let It Rain), Michael W. Smith - Light To You, Michael W. Smith - Surrounded (Fight My Battles), Michael W. Smith - Waymaker.

Tadej VindišAndrej Jerman

duhovnostglasbamladiSKG večerisodobna krščanska glasba

Dogodki

VEČ ...|31. 1. 2019
Predstavitev februarskega Ognjišča

Urednik mesečnika Ognjišče Matej Erjavec je v pogovoru predstavil poudarke iz vsebine: gostja meseca je Irena Avsenik Nabergoj, ki je veliko raziskovanja posvetila duhovnosti Ivana Cankarja; ob mednarodnem dnevu bolnikov so obiskali izvajalce pomoči na domu v okviru doma ostarelih Rakičan; v rubriki za zakonce je v ospredju gradnja in učenje pogovarjanja; v prilogi je predstavitev slovenske poštne znamke, ki praznuje 100-letnico ...

Predstavitev februarskega Ognjišča

Urednik mesečnika Ognjišče Matej Erjavec je v pogovoru predstavil poudarke iz vsebine: gostja meseca je Irena Avsenik Nabergoj, ki je veliko raziskovanja posvetila duhovnosti Ivana Cankarja; ob mednarodnem dnevu bolnikov so obiskali izvajalce pomoči na domu v okviru doma ostarelih Rakičan; v rubriki za zakonce je v ospredju gradnja in učenje pogovarjanja; v prilogi je predstavitev slovenske poštne znamke, ki praznuje 100-letnico ...

dogodekognjišče

Dogodki

Predstavitev februarskega Ognjišča
Urednik mesečnika Ognjišče Matej Erjavec je v pogovoru predstavil poudarke iz vsebine: gostja meseca je Irena Avsenik Nabergoj, ki je veliko raziskovanja posvetila duhovnosti Ivana Cankarja; ob mednarodnem dnevu bolnikov so obiskali izvajalce pomoči na domu v okviru doma ostarelih Rakičan; v rubriki za zakonce je v ospredju gradnja in učenje pogovarjanja; v prilogi je predstavitev slovenske poštne znamke, ki praznuje 100-letnico ...
VEČ ...|31. 1. 2019
Predstavitev februarskega Ognjišča
Urednik mesečnika Ognjišče Matej Erjavec je v pogovoru predstavil poudarke iz vsebine: gostja meseca je Irena Avsenik Nabergoj, ki je veliko raziskovanja posvetila duhovnosti Ivana Cankarja; ob mednarodnem dnevu bolnikov so obiskali izvajalce pomoči na domu v okviru doma ostarelih Rakičan; v rubriki za zakonce je v ospredju gradnja in učenje pogovarjanja; v prilogi je predstavitev slovenske poštne znamke, ki praznuje 100-letnico ...

Matjaž Merljak

dogodekognjišče

Ritem srca

VEČ ...|30. 1. 2019
Ritem srca XXL - SDM Panama 2019 in nov EP skupine Planetshakers

Začeli smo doma in povabili na nekaj bližnjih glasbenih dogodkov in sicer: na slavljenje s skupino ABEND, pa na večer SKG s skupino FZL na Rakovniku ter na Stično diha s koncertom LooBEzND v Novem mestu. Potem pa nas je pot peljala v Panamo h glasbenikom, ki so s svojo glasbo pospremili letošnje Svetovno srečanje mladih v Panami - spoznali smo nunsko zasedbo Siervas pa skupino La Voz Del Desierto iz Španije in pevko Athenas iz Buenos Airesa v Argentini. Drug del oddaje pa je bil tokrat namenjen avstralski zasedbi iz Melbourne-a Planetshakers in njihovi zadnji EP izdaji.

V oddaji smo slišali: ABEND - Ker on živi, Odkloplen Grega - Pot v življenje, Himna SDM PAnama 2019 - Hagase en mi segun tu palabra, Siervas - Gente mas que buena, Siervas - Confia en Dios, La Voz Del Desierto – Sin Tu calor, La Voz Del Desierto - Magnificat, Athenas - Que Bien Se Esta Aqui, Athenas – Contigo Maria, Planeshakers - Supernatural, Planeshakers - The Anthem, Planeshakers - This Is Our Time, Planeshakers - All Around, Planeshakers - I Lift Your Name Up, Planeshakers - Right Now, Planeshakers - Fire Fall.

Ritem srca XXL - SDM Panama 2019 in nov EP skupine Planetshakers

Začeli smo doma in povabili na nekaj bližnjih glasbenih dogodkov in sicer: na slavljenje s skupino ABEND, pa na večer SKG s skupino FZL na Rakovniku ter na Stično diha s koncertom LooBEzND v Novem mestu. Potem pa nas je pot peljala v Panamo h glasbenikom, ki so s svojo glasbo pospremili letošnje Svetovno srečanje mladih v Panami - spoznali smo nunsko zasedbo Siervas pa skupino La Voz Del Desierto iz Španije in pevko Athenas iz Buenos Airesa v Argentini. Drug del oddaje pa je bil tokrat namenjen avstralski zasedbi iz Melbourne-a Planetshakers in njihovi zadnji EP izdaji.

V oddaji smo slišali: ABEND - Ker on živi, Odkloplen Grega - Pot v življenje, Himna SDM PAnama 2019 - Hagase en mi segun tu palabra, Siervas - Gente mas que buena, Siervas - Confia en Dios, La Voz Del Desierto – Sin Tu calor, La Voz Del Desierto - Magnificat, Athenas - Que Bien Se Esta Aqui, Athenas – Contigo Maria, Planeshakers - Supernatural, Planeshakers - The Anthem, Planeshakers - This Is Our Time, Planeshakers - All Around, Planeshakers - I Lift Your Name Up, Planeshakers - Right Now, Planeshakers - Fire Fall.

SDM Panama 2019glasbaduhovnostsodobna krščanska glasba

Ritem srca

Ritem srca XXL - SDM Panama 2019 in nov EP skupine Planetshakers
Začeli smo doma in povabili na nekaj bližnjih glasbenih dogodkov in sicer: na slavljenje s skupino ABEND, pa na večer SKG s skupino FZL na Rakovniku ter na Stično diha s koncertom LooBEzND v Novem mestu. Potem pa nas je pot peljala v Panamo h glasbenikom, ki so s svojo glasbo pospremili letošnje Svetovno srečanje mladih v Panami - spoznali smo nunsko zasedbo Siervas pa skupino La Voz Del Desierto iz Španije in pevko Athenas iz Buenos Airesa v Argentini. Drug del oddaje pa je bil tokrat namenjen avstralski zasedbi iz Melbourne-a Planetshakers in njihovi zadnji EP izdaji.

V oddaji smo slišali: ABEND - Ker on živi, Odkloplen Grega - Pot v življenje, Himna SDM PAnama 2019 - Hagase en mi segun tu palabra, Siervas - Gente mas que buena, Siervas - Confia en Dios, La Voz Del Desierto – Sin Tu calor, La Voz Del Desierto - Magnificat, Athenas - Que Bien Se Esta Aqui, Athenas – Contigo Maria, Planeshakers - Supernatural, Planeshakers - The Anthem, Planeshakers - This Is Our Time, Planeshakers - All Around, Planeshakers - I Lift Your Name Up, Planeshakers - Right Now, Planeshakers - Fire Fall.
VEČ ...|30. 1. 2019
Ritem srca XXL - SDM Panama 2019 in nov EP skupine Planetshakers
Začeli smo doma in povabili na nekaj bližnjih glasbenih dogodkov in sicer: na slavljenje s skupino ABEND, pa na večer SKG s skupino FZL na Rakovniku ter na Stično diha s koncertom LooBEzND v Novem mestu. Potem pa nas je pot peljala v Panamo h glasbenikom, ki so s svojo glasbo pospremili letošnje Svetovno srečanje mladih v Panami - spoznali smo nunsko zasedbo Siervas pa skupino La Voz Del Desierto iz Španije in pevko Athenas iz Buenos Airesa v Argentini. Drug del oddaje pa je bil tokrat namenjen avstralski zasedbi iz Melbourne-a Planetshakers in njihovi zadnji EP izdaji.

V oddaji smo slišali: ABEND - Ker on živi, Odkloplen Grega - Pot v življenje, Himna SDM PAnama 2019 - Hagase en mi segun tu palabra, Siervas - Gente mas que buena, Siervas - Confia en Dios, La Voz Del Desierto – Sin Tu calor, La Voz Del Desierto - Magnificat, Athenas - Que Bien Se Esta Aqui, Athenas – Contigo Maria, Planeshakers - Supernatural, Planeshakers - The Anthem, Planeshakers - This Is Our Time, Planeshakers - All Around, Planeshakers - I Lift Your Name Up, Planeshakers - Right Now, Planeshakers - Fire Fall.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

SDM Panama 2019glasbaduhovnostsodobna krščanska glasba

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 1. 2019
Združenje Onko net pripravilo okroglo mizo: Zaradi bolezni še ob socialno varnost?

Več strokovnjakov je na nedavni okrogli mizi z naslovom »Zaradi bolezni še ob socialno varnost?« opozorilo na težave in izzive, s katerimi se srečujejo bolniki z rakom. Izpostavili so predvsem potrebo po sistemskih in zakonodajnih spremembah, s katerimi bi bolnike lahko spremljali celostno, multidisciplinarno in od prvega dne postavitve diagnoze. Okroglo mizo je pripravilo Združenje slovenskih organizacij bolnikov z rakom ONKO NET. Več o tem pa v pogovoru s predsednico združenja Onko Net Kristino Modic in predsednico združenja Europa Donna Tanjo Španić.

Združenje Onko net pripravilo okroglo mizo: Zaradi bolezni še ob socialno varnost?

Več strokovnjakov je na nedavni okrogli mizi z naslovom »Zaradi bolezni še ob socialno varnost?« opozorilo na težave in izzive, s katerimi se srečujejo bolniki z rakom. Izpostavili so predvsem potrebo po sistemskih in zakonodajnih spremembah, s katerimi bi bolnike lahko spremljali celostno, multidisciplinarno in od prvega dne postavitve diagnoze. Okroglo mizo je pripravilo Združenje slovenskih organizacij bolnikov z rakom ONKO NET. Več o tem pa v pogovoru s predsednico združenja Onko Net Kristino Modic in predsednico združenja Europa Donna Tanjo Španić.

infoizobraževanjepogovorzdravstvo

Informativni prispevki

Združenje Onko net pripravilo okroglo mizo: Zaradi bolezni še ob socialno varnost?
Več strokovnjakov je na nedavni okrogli mizi z naslovom »Zaradi bolezni še ob socialno varnost?« opozorilo na težave in izzive, s katerimi se srečujejo bolniki z rakom. Izpostavili so predvsem potrebo po sistemskih in zakonodajnih spremembah, s katerimi bi bolnike lahko spremljali celostno, multidisciplinarno in od prvega dne postavitve diagnoze. Okroglo mizo je pripravilo Združenje slovenskih organizacij bolnikov z rakom ONKO NET. Več o tem pa v pogovoru s predsednico združenja Onko Net Kristino Modic in predsednico združenja Europa Donna Tanjo Španić.
VEČ ...|29. 1. 2019
Združenje Onko net pripravilo okroglo mizo: Zaradi bolezni še ob socialno varnost?
Več strokovnjakov je na nedavni okrogli mizi z naslovom »Zaradi bolezni še ob socialno varnost?« opozorilo na težave in izzive, s katerimi se srečujejo bolniki z rakom. Izpostavili so predvsem potrebo po sistemskih in zakonodajnih spremembah, s katerimi bi bolnike lahko spremljali celostno, multidisciplinarno in od prvega dne postavitve diagnoze. Okroglo mizo je pripravilo Združenje slovenskih organizacij bolnikov z rakom ONKO NET. Več o tem pa v pogovoru s predsednico združenja Onko Net Kristino Modic in predsednico združenja Europa Donna Tanjo Španić.

Alen Salihović

infoizobraževanjepogovorzdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 1. 2019
V Kranju se želijo približati kolesarjem

V Kranju želijo pospešiti prehod mesta iz tradicionalnih motoriziranih prometnih oblik mobilnosti v trajnostno mobilnost. Tudi zato so oblikovali projekt dograditve manjkajočih kolesarskih stez. V tej mestni občini se bodo veselili še ene pridobitve - komunalne infrastrukture za Britof in Predoslje. O vsem tem smo govorili z županom Matjažem Rakovcem.

V Kranju se želijo približati kolesarjem

V Kranju želijo pospešiti prehod mesta iz tradicionalnih motoriziranih prometnih oblik mobilnosti v trajnostno mobilnost. Tudi zato so oblikovali projekt dograditve manjkajočih kolesarskih stez. V tej mestni občini se bodo veselili še ene pridobitve - komunalne infrastrukture za Britof in Predoslje. O vsem tem smo govorili z županom Matjažem Rakovcem.

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

V Kranju se želijo približati kolesarjem
V Kranju želijo pospešiti prehod mesta iz tradicionalnih motoriziranih prometnih oblik mobilnosti v trajnostno mobilnost. Tudi zato so oblikovali projekt dograditve manjkajočih kolesarskih stez. V tej mestni občini se bodo veselili še ene pridobitve - komunalne infrastrukture za Britof in Predoslje. O vsem tem smo govorili z županom Matjažem Rakovcem.
VEČ ...|23. 1. 2019
V Kranju se želijo približati kolesarjem
V Kranju želijo pospešiti prehod mesta iz tradicionalnih motoriziranih prometnih oblik mobilnosti v trajnostno mobilnost. Tudi zato so oblikovali projekt dograditve manjkajočih kolesarskih stez. V tej mestni občini se bodo veselili še ene pridobitve - komunalne infrastrukture za Britof in Predoslje. O vsem tem smo govorili z županom Matjažem Rakovcem.

Helena Škrlec

infopogovorpolitika

Svetovalnica

VEČ ...|15. 1. 2019
Diagnoza: rak. Kaj pa zdaj?

Kljub temu, da je tudi v Sloveniji, podobno kot v drugih evropskih državah, rak med najpogostejšimi vzroki smrti, se o njem ne pogovarjamo radi. Če se pojavijo težave, si zlasti moški pred njimi zatiskajo oči in ne poiščejo pomoči. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije z več kot 50 prostovoljci pomaga z izkušnjami, organizira samopomoč bolnikov z rakom, ozavešča. Podpredsednica društva Breda Brezovar Goljar in ambasador akcije Pravi moški sta spregovorila o svoji izkušnji soočanja z rakom in pomoči drugim.

Diagnoza: rak. Kaj pa zdaj?

Kljub temu, da je tudi v Sloveniji, podobno kot v drugih evropskih državah, rak med najpogostejšimi vzroki smrti, se o njem ne pogovarjamo radi. Če se pojavijo težave, si zlasti moški pred njimi zatiskajo oči in ne poiščejo pomoči. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije z več kot 50 prostovoljci pomaga z izkušnjami, organizira samopomoč bolnikov z rakom, ozavešča. Podpredsednica društva Breda Brezovar Goljar in ambasador akcije Pravi moški sta spregovorila o svoji izkušnji soočanja z rakom in pomoči drugim.

zdravstvobolezenmoškirak prostate

Svetovalnica

Diagnoza: rak. Kaj pa zdaj?
Kljub temu, da je tudi v Sloveniji, podobno kot v drugih evropskih državah, rak med najpogostejšimi vzroki smrti, se o njem ne pogovarjamo radi. Če se pojavijo težave, si zlasti moški pred njimi zatiskajo oči in ne poiščejo pomoči. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije z več kot 50 prostovoljci pomaga z izkušnjami, organizira samopomoč bolnikov z rakom, ozavešča. Podpredsednica društva Breda Brezovar Goljar in ambasador akcije Pravi moški sta spregovorila o svoji izkušnji soočanja z rakom in pomoči drugim.
VEČ ...|15. 1. 2019
Diagnoza: rak. Kaj pa zdaj?
Kljub temu, da je tudi v Sloveniji, podobno kot v drugih evropskih državah, rak med najpogostejšimi vzroki smrti, se o njem ne pogovarjamo radi. Če se pojavijo težave, si zlasti moški pred njimi zatiskajo oči in ne poiščejo pomoči. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije z več kot 50 prostovoljci pomaga z izkušnjami, organizira samopomoč bolnikov z rakom, ozavešča. Podpredsednica društva Breda Brezovar Goljar in ambasador akcije Pravi moški sta spregovorila o svoji izkušnji soočanja z rakom in pomoči drugim.

Blaž Lesnik

zdravstvobolezenmoškirak prostate

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|23. 5. 2020
O doživljanju časa svetovne epidemije

Z gostom Karlom Gržanom smo se pogovarjali o tem kako smo doživljali »čas odmika«, katera spoznanja smo pridobili, predvsem pa kaj nam je dajalo in nam še daje notranjo moč in oporo. V oddaji so s klici sodelovali tudi poslušalci.

O doživljanju časa svetovne epidemije

Z gostom Karlom Gržanom smo se pogovarjali o tem kako smo doživljali »čas odmika«, katera spoznanja smo pridobili, predvsem pa kaj nam je dajalo in nam še daje notranjo moč in oporo. V oddaji so s klici sodelovali tudi poslušalci.

Mateja Feltrin Novljan

družbakoronaviruspogovorklepet

Sol in luč

VEČ ...|14. 4. 2020
Ponovitev oddaje: Anselm Grün: Ti si moj angel: Strah, osamljenost, žalost, depresija, odnos...

»Angeli so sli. Lahko so ljudje, ki nas nagovorijo v določenem trenutku, notranji vzgibi ali sanje. Angeli so lahko tudi izkušnje,« tako je v uvod knjige napisal sam avtor knjige iz katere je prebiral nekaj odlomkov Marjan Bunič. Knjigo Ti si moj angel, je napisal Anselm Grün in je izšla pri založbi Ognjišče.

Ponovitev oddaje: Anselm Grün: Ti si moj angel: Strah, osamljenost, žalost, depresija, odnos...

»Angeli so sli. Lahko so ljudje, ki nas nagovorijo v določenem trenutku, notranji vzgibi ali sanje. Angeli so lahko tudi izkušnje,« tako je v uvod knjige napisal sam avtor knjige iz katere je prebiral nekaj odlomkov Marjan Bunič. Knjigo Ti si moj angel, je napisal Anselm Grün in je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|25. 5. 2020
P. Branko Cestnik

Razmišljal je ali je slovenska Cerkev res narekovala vladi sprostitev ukrepov 4. maja in o tem, kako je koronavirus na Slovenskem spisal tudi povest o dobrih ljudeh, ki so v dramatičnih razmerah čudovito opravili svojo humanistično nalogo, a o tem malokdo govori.

P. Branko Cestnik

Razmišljal je ali je slovenska Cerkev res narekovala vladi sprostitev ukrepov 4. maja in o tem, kako je koronavirus na Slovenskem spisal tudi povest o dobrih ljudeh, ki so v dramatičnih razmerah čudovito opravili svojo humanistično nalogo, a o tem malokdo govori.

Jože Bartolj

družbakoronaviruspolitika

Naš pogled

VEČ ...|14. 4. 2020
Nadškofu Uranu v slovo

Ob vsem, kar je zaznamovalo prve mesece tega leta, sem slišal staro misel: »Prestopno leto veliko obeta, pa malo da.« Zdaj spoznavam, da lahko tudi veliko vzame. Nenavadno pogosto smo bili s sodelavci in družino na pogrebih. Pretresla nas je smrt v gorah, izguba mladega očeta, spremljali smo boj in slovo rosno mladega fantiča, poslovili smo se od našega direktorja msgr. Boleta, prijateljem, tudi sodelavcu in uredniku segali v roke in izrekali sožalje ob izgubi staršev … Ja, in prišel je čas, v katerem si niti roke ne moremo več stisniti. Čas, v katerem umrle zaradi bolezni v Evropi štejemo v desettisočih.

Nadškofu Uranu v slovo

Ob vsem, kar je zaznamovalo prve mesece tega leta, sem slišal staro misel: »Prestopno leto veliko obeta, pa malo da.« Zdaj spoznavam, da lahko tudi veliko vzame. Nenavadno pogosto smo bili s sodelavci in družino na pogrebih. Pretresla nas je smrt v gorah, izguba mladega očeta, spremljali smo boj in slovo rosno mladega fantiča, poslovili smo se od našega direktorja msgr. Boleta, prijateljem, tudi sodelavcu in uredniku segali v roke in izrekali sožalje ob izgubi staršev … Ja, in prišel je čas, v katerem si niti roke ne moremo več stisniti. Čas, v katerem umrle zaradi bolezni v Evropi štejemo v desettisočih.

Jure Sešek

komentarslovoAlojz Uranspomin

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|27. 5. 2020
Izziv za otroke

Dedku se je zdravstveno stanje začelo izboljševati, vendar je bila pot do okrevanja in popolnega zdravja še dolga. Babi je sklenila, da bodo v družini opravili devetdnevnico za njegovo zdravje. To je bil za otroke velik izziv.

Izziv za otroke

Dedku se je zdravstveno stanje začelo izboljševati, vendar je bila pot do okrevanja in popolnega zdravja še dolga. Babi je sklenila, da bodo v družini opravili devetdnevnico za njegovo zdravje. To je bil za otroke velik izziv.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|27. 5. 2020
Teden gozdov - letošnji izpostavlja skrb in upoštevanje gozdnega bontona

Že tradicionalno je zadnji teden v maju teden gozdov. Letošnji izpostavlja skrb in upoštevanje gozdnega bontona in na ZGS skupaj z ostalimi organizacijami, ki pri obeležitvi vsako leto sodelujejo, posebej poudarjajo da se mora vsak obiskovalec gozdov zavedati, da je v gozdu gost in se mora temu primerno tudi obnašati.

Teden gozdov - letošnji izpostavlja skrb in upoštevanje gozdnega bontona

Že tradicionalno je zadnji teden v maju teden gozdov. Letošnji izpostavlja skrb in upoštevanje gozdnega bontona in na ZGS skupaj z ostalimi organizacijami, ki pri obeležitvi vsako leto sodelujejo, posebej poudarjajo da se mora vsak obiskovalec gozdov zavedati, da je v gozdu gost in se mora temu primerno tudi obnašati.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|27. 5. 2020
Monika Mohar: Rožice sadimo da bodo razveseljevale nas, ne zaradi sosedov!

Pred nami so še zadnji majski dnevi, ki bi jih lahko zamenjali tudi z aprilskimi, saj se hitro izmenjuje dež in sonce, pa tudi temperature so kar nizke. Na kaj biti pozoren, kako dobro poskrbeti za cvetje in seveda na mnoga druga vaša vprašanja s področja vzgoje cvetja je v današnji Svetovalnici odgovarjala Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.

Monika Mohar: Rožice sadimo da bodo razveseljevale nas, ne zaradi sosedov!

Pred nami so še zadnji majski dnevi, ki bi jih lahko zamenjali tudi z aprilskimi, saj se hitro izmenjuje dež in sonce, pa tudi temperature so kar nizke. Na kaj biti pozoren, kako dobro poskrbeti za cvetje in seveda na mnoga druga vaša vprašanja s področja vzgoje cvetja je v današnji Svetovalnici odgovarjala Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.

Robert Božič

izobraževanjekmetijstvosvetovanjevrt

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|27. 5. 2020
Izziv za otroke

Dedku se je zdravstveno stanje začelo izboljševati, vendar je bila pot do okrevanja in popolnega zdravja še dolga. Babi je sklenila, da bodo v družini opravili devetdnevnico za njegovo zdravje. To je bil za otroke velik izziv.

Izziv za otroke

Dedku se je zdravstveno stanje začelo izboljševati, vendar je bila pot do okrevanja in popolnega zdravja še dolga. Babi je sklenila, da bodo v družini opravili devetdnevnico za njegovo zdravje. To je bil za otroke velik izziv.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Duhovna misel

VEČ ...|27. 5. 2020
Kot Jezus?

Kakor si mene poslal v svet, sem tudi jaz nje poslal v svet.(Jn 17, 18)

Kot Jezus?

Kakor si mene poslal v svet, sem tudi jaz nje poslal v svet.(Jn 17, 18)

Gregor Čušin

duhovnost