Svetovalnica

VEČ ...|9. 10. 2025
Črevesje - naši drugi možgani?

Spregovorili smo o povezavi med črevesjem in našim zdravjem. Kako delujejo naši drugi možgani, kot nekateri pravijo črevesju, in na kakšen način prehrana, stres in življenjski slog vplivajo na ravnovesje črevesnih bakterij? Z nami je bila dr. Teja Klančič.

Črevesje - naši drugi možgani?

Spregovorili smo o povezavi med črevesjem in našim zdravjem. Kako delujejo naši drugi možgani, kot nekateri pravijo črevesju, in na kakšen način prehrana, stres in življenjski slog vplivajo na ravnovesje črevesnih bakterij? Z nami je bila dr. Teja Klančič.

zdravječrevesjebakterijeprehranasvetovanje

Svetovalnica

Črevesje - naši drugi možgani?

Spregovorili smo o povezavi med črevesjem in našim zdravjem. Kako delujejo naši drugi možgani, kot nekateri pravijo črevesju, in na kakšen način prehrana, stres in življenjski slog vplivajo na ravnovesje črevesnih bakterij? Z nami je bila dr. Teja Klančič.

VEČ ...|9. 10. 2025
Črevesje - naši drugi možgani?

Spregovorili smo o povezavi med črevesjem in našim zdravjem. Kako delujejo naši drugi možgani, kot nekateri pravijo črevesju, in na kakšen način prehrana, stres in življenjski slog vplivajo na ravnovesje črevesnih bakterij? Z nami je bila dr. Teja Klančič.

Blaž Lesnik

zdravječrevesjebakterijeprehranasvetovanje

Življenje išče pot

VEČ ...|17. 1. 2025
Dobra oskrba v bolnišnici in topli človeški odnosi ključ do uspešnega zdravljenja

Da so dobra oskrba v bolnišnici in topli človeški odnosi ključ do uspešnega zdravljenja, ve dobro ena od treh prejemnikov Hipokratovega priznanja prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je opravila izjemno delo na področju raziskovanja medicine in prepoznavnosti slovenske medicinske dediščine. 

Dobra oskrba v bolnišnici in topli človeški odnosi ključ do uspešnega zdravljenja

Da so dobra oskrba v bolnišnici in topli človeški odnosi ključ do uspešnega zdravljenja, ve dobro ena od treh prejemnikov Hipokratovega priznanja prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je opravila izjemno delo na področju raziskovanja medicine in prepoznavnosti slovenske medicinske dediščine. 

humanizacija hospitalizacijeprehrana bolnikaokrevanje

Življenje išče pot

Dobra oskrba v bolnišnici in topli človeški odnosi ključ do uspešnega zdravljenja

Da so dobra oskrba v bolnišnici in topli človeški odnosi ključ do uspešnega zdravljenja, ve dobro ena od treh prejemnikov Hipokratovega priznanja prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je opravila izjemno delo na področju raziskovanja medicine in prepoznavnosti slovenske medicinske dediščine. 

VEČ ...|17. 1. 2025
Dobra oskrba v bolnišnici in topli človeški odnosi ključ do uspešnega zdravljenja

Da so dobra oskrba v bolnišnici in topli človeški odnosi ključ do uspešnega zdravljenja, ve dobro ena od treh prejemnikov Hipokratovega priznanja prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je opravila izjemno delo na področju raziskovanja medicine in prepoznavnosti slovenske medicinske dediščine. 

s. Meta Potočnik

humanizacija hospitalizacijeprehrana bolnikaokrevanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|10. 12. 2024
Hrana za odpornost

Tudi hrana lahko lepo pomaga pri ohranjanju zdravja in pri preprečevanju prehladov. Prehrana naj bo pestra, mešana, bogata s sadjem in zelenjavo. Hkrati poskrbimo, da bomo redno imeli obroke, ne da bo prvi obrok šele popoldne, na pragu večera. Pri sadju so na prvem mestu domača jabolka, sledijo pomaranče, mandarine, grenivke, zlasti rdeče, tudi kakšne fige, suhe slive ... Zelenjava naj bo sezonska: por, zelje - sveže ali kislo, kisla repa, sveža koleraba ... Zelo bogat s C vitaminom in železom je peteršilj. Svežega narežemo in damo na kruh, namazan z maslom. Sicer pa ga jedem dodajamo ob koncu priprave oziroma kuhanja, lahko ga postrežemo v posebni skodelici in si ga vsak po okusu dodaja. Zdravju koristita tudi česen in čebula, sploh sveža, presna. Čebulo naprimer lahko za malico narežemo in ponudimo k suhi salami. Lahko jo umešamo k skuti, pokapljamo z bučnim oljem ...

Hrana za odpornost

Tudi hrana lahko lepo pomaga pri ohranjanju zdravja in pri preprečevanju prehladov. Prehrana naj bo pestra, mešana, bogata s sadjem in zelenjavo. Hkrati poskrbimo, da bomo redno imeli obroke, ne da bo prvi obrok šele popoldne, na pragu večera. Pri sadju so na prvem mestu domača jabolka, sledijo pomaranče, mandarine, grenivke, zlasti rdeče, tudi kakšne fige, suhe slive ... Zelenjava naj bo sezonska: por, zelje - sveže ali kislo, kisla repa, sveža koleraba ... Zelo bogat s C vitaminom in železom je peteršilj. Svežega narežemo in damo na kruh, namazan z maslom. Sicer pa ga jedem dodajamo ob koncu priprave oziroma kuhanja, lahko ga postrežemo v posebni skodelici in si ga vsak po okusu dodaja. Zdravju koristita tudi česen in čebula, sploh sveža, presna. Čebulo naprimer lahko za malico narežemo in ponudimo k suhi salami. Lahko jo umešamo k skuti, pokapljamo z bučnim oljem ...

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Hrana za odpornost

Tudi hrana lahko lepo pomaga pri ohranjanju zdravja in pri preprečevanju prehladov. Prehrana naj bo pestra, mešana, bogata s sadjem in zelenjavo. Hkrati poskrbimo, da bomo redno imeli obroke, ne da bo prvi obrok šele popoldne, na pragu večera. Pri sadju so na prvem mestu domača jabolka, sledijo pomaranče, mandarine, grenivke, zlasti rdeče, tudi kakšne fige, suhe slive ... Zelenjava naj bo sezonska: por, zelje - sveže ali kislo, kisla repa, sveža koleraba ... Zelo bogat s C vitaminom in železom je peteršilj. Svežega narežemo in damo na kruh, namazan z maslom. Sicer pa ga jedem dodajamo ob koncu priprave oziroma kuhanja, lahko ga postrežemo v posebni skodelici in si ga vsak po okusu dodaja. Zdravju koristita tudi česen in čebula, sploh sveža, presna. Čebulo naprimer lahko za malico narežemo in ponudimo k suhi salami. Lahko jo umešamo k skuti, pokapljamo z bučnim oljem ...

VEČ ...|10. 12. 2024
Hrana za odpornost

Tudi hrana lahko lepo pomaga pri ohranjanju zdravja in pri preprečevanju prehladov. Prehrana naj bo pestra, mešana, bogata s sadjem in zelenjavo. Hkrati poskrbimo, da bomo redno imeli obroke, ne da bo prvi obrok šele popoldne, na pragu večera. Pri sadju so na prvem mestu domača jabolka, sledijo pomaranče, mandarine, grenivke, zlasti rdeče, tudi kakšne fige, suhe slive ... Zelenjava naj bo sezonska: por, zelje - sveže ali kislo, kisla repa, sveža koleraba ... Zelo bogat s C vitaminom in železom je peteršilj. Svežega narežemo in damo na kruh, namazan z maslom. Sicer pa ga jedem dodajamo ob koncu priprave oziroma kuhanja, lahko ga postrežemo v posebni skodelici in si ga vsak po okusu dodaja. Zdravju koristita tudi česen in čebula, sploh sveža, presna. Čebulo naprimer lahko za malico narežemo in ponudimo k suhi salami. Lahko jo umešamo k skuti, pokapljamo z bučnim oljem ...

Matjaž Merljak

kuhajmo

Svetovalnica

VEČ ...|7. 11. 2024
Kaj storiti ob kroničnem zaprtju?

Govorili smo o težavi, ki sicer ni življenjsko ogrožajoča, je pa lahko skrajno moteča. Kaj lahko pri kroničnem zaprtju storimo sami in kdaj poiskati zdravniško pomoč? Kaj privede do pojava lenega črevesja in kako si pomagati, če se pojavijo hemoroidi. Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal naš gost, kirurg prim. Valentin Sojar.

Kaj storiti ob kroničnem zaprtju?

Govorili smo o težavi, ki sicer ni življenjsko ogrožajoča, je pa lahko skrajno moteča. Kaj lahko pri kroničnem zaprtju storimo sami in kdaj poiskati zdravniško pomoč? Kaj privede do pojava lenega črevesja in kako si pomagati, če se pojavijo hemoroidi. Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal naš gost, kirurg prim. Valentin Sojar.

zdravjezaprtje leno črevohemoroidiprehranasvetovanje

Svetovalnica

Kaj storiti ob kroničnem zaprtju?

Govorili smo o težavi, ki sicer ni življenjsko ogrožajoča, je pa lahko skrajno moteča. Kaj lahko pri kroničnem zaprtju storimo sami in kdaj poiskati zdravniško pomoč? Kaj privede do pojava lenega črevesja in kako si pomagati, če se pojavijo hemoroidi. Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal naš gost, kirurg prim. Valentin Sojar.

VEČ ...|7. 11. 2024
Kaj storiti ob kroničnem zaprtju?

Govorili smo o težavi, ki sicer ni življenjsko ogrožajoča, je pa lahko skrajno moteča. Kaj lahko pri kroničnem zaprtju storimo sami in kdaj poiskati zdravniško pomoč? Kaj privede do pojava lenega črevesja in kako si pomagati, če se pojavijo hemoroidi. Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal naš gost, kirurg prim. Valentin Sojar.

Blaž Lesnik

zdravjezaprtje leno črevohemoroidiprehranasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|5. 9. 2024
Branko Ravnik: »Prijavite nepoštene prakse!«

Branko Ravnik je maja, ko je nastopil funkcijo Prehranskega varuha, postavil tri prioritete za svoj pet-letni mandat: ničelno toleranco do nepoštenih praks v verigi s hrano, vzpostavitev novega poslovnega modela za certificirano pridelavo ter promocijo dobrih praks. Po 100 dneh opravljanja funkcije je stopil pred novinarje.

Branko Ravnik: »Prijavite nepoštene prakse!«

Branko Ravnik je maja, ko je nastopil funkcijo Prehranskega varuha, postavil tri prioritete za svoj pet-letni mandat: ničelno toleranco do nepoštenih praks v verigi s hrano, vzpostavitev novega poslovnega modela za certificirano pridelavo ter promocijo dobrih praks. Po 100 dneh opravljanja funkcije je stopil pred novinarje.

kmetijstvoprehrananepoštene prakse

Minute za kmetijstvo in podeželje

Branko Ravnik: »Prijavite nepoštene prakse!«

Branko Ravnik je maja, ko je nastopil funkcijo Prehranskega varuha, postavil tri prioritete za svoj pet-letni mandat: ničelno toleranco do nepoštenih praks v verigi s hrano, vzpostavitev novega poslovnega modela za certificirano pridelavo ter promocijo dobrih praks. Po 100 dneh opravljanja funkcije je stopil pred novinarje.

VEČ ...|5. 9. 2024
Branko Ravnik: »Prijavite nepoštene prakse!«

Branko Ravnik je maja, ko je nastopil funkcijo Prehranskega varuha, postavil tri prioritete za svoj pet-letni mandat: ničelno toleranco do nepoštenih praks v verigi s hrano, vzpostavitev novega poslovnega modela za certificirano pridelavo ter promocijo dobrih praks. Po 100 dneh opravljanja funkcije je stopil pred novinarje.

Robert Božič

kmetijstvoprehrananepoštene prakse

Nedeljski klepet

VEČ ...|2. 6. 2024
Kaj lahko sami storimo za to, da ne zbolimo za demenco

Gostja junijske oddaje je bila Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija. Tema pogovora pa, kaj lahko sami storimo za to, da ne zbolimo za demenco oziroma, da bolezen vsaj zamaknemo. V resnici namreč nismo povsem nemočni; marsikaj je v naši moči. Redna fizična aktivnost, zdrava prehrana, kakovosten spanec, družabno življenje, ustvarjalnost in umska vadba so preventivne dejavnosti, ki so nam pri tem lahko v veliko pomoč.

Kaj lahko sami storimo za to, da ne zbolimo za demenco

Gostja junijske oddaje je bila Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija. Tema pogovora pa, kaj lahko sami storimo za to, da ne zbolimo za demenco oziroma, da bolezen vsaj zamaknemo. V resnici namreč nismo povsem nemočni; marsikaj je v naši moči. Redna fizična aktivnost, zdrava prehrana, kakovosten spanec, družabno življenje, ustvarjalnost in umska vadba so preventivne dejavnosti, ki so nam pri tem lahko v veliko pomoč.

demencastarejšipreventivaSpominčicaŠtefanija Lukič Zlobec

Nedeljski klepet

Kaj lahko sami storimo za to, da ne zbolimo za demenco

Gostja junijske oddaje je bila Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija. Tema pogovora pa, kaj lahko sami storimo za to, da ne zbolimo za demenco oziroma, da bolezen vsaj zamaknemo. V resnici namreč nismo povsem nemočni; marsikaj je v naši moči. Redna fizična aktivnost, zdrava prehrana, kakovosten spanec, družabno življenje, ustvarjalnost in umska vadba so preventivne dejavnosti, ki so nam pri tem lahko v veliko pomoč.

VEČ ...|2. 6. 2024
Kaj lahko sami storimo za to, da ne zbolimo za demenco

Gostja junijske oddaje je bila Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija. Tema pogovora pa, kaj lahko sami storimo za to, da ne zbolimo za demenco oziroma, da bolezen vsaj zamaknemo. V resnici namreč nismo povsem nemočni; marsikaj je v naši moči. Redna fizična aktivnost, zdrava prehrana, kakovosten spanec, družabno življenje, ustvarjalnost in umska vadba so preventivne dejavnosti, ki so nam pri tem lahko v veliko pomoč.

Damijana Medved

demencastarejšipreventivaSpominčicaŠtefanija Lukič Zlobec

Vabilo na pot

VEČ ...|5. 4. 2024
Mednarodna noč geografije in prehrana ultrakolesarja

Tokrat smo povabili na dogodke, ki jih prinaša mednarodna Noč gegrafije in izpostavili večerni kolesarski izlet po Ljubljani. V drugem delu pa je ultrakolesar Stanko Verstovšek spregovoril o poteku svojega delovnega dneva in o prehrani, ki jo mora športnik takšnega kova uživati.

Mednarodna noč geografije in prehrana ultrakolesarja

Tokrat smo povabili na dogodke, ki jih prinaša mednarodna Noč gegrafije in izpostavili večerni kolesarski izlet po Ljubljani. V drugem delu pa je ultrakolesar Stanko Verstovšek spregovoril o poteku svojega delovnega dneva in o prehrani, ki jo mora športnik takšnega kova uživati.

izletnoč geografijerekreacijanaravašport

Vabilo na pot

Mednarodna noč geografije in prehrana ultrakolesarja

Tokrat smo povabili na dogodke, ki jih prinaša mednarodna Noč gegrafije in izpostavili večerni kolesarski izlet po Ljubljani. V drugem delu pa je ultrakolesar Stanko Verstovšek spregovoril o poteku svojega delovnega dneva in o prehrani, ki jo mora športnik takšnega kova uživati.

VEČ ...|5. 4. 2024
Mednarodna noč geografije in prehrana ultrakolesarja

Tokrat smo povabili na dogodke, ki jih prinaša mednarodna Noč gegrafije in izpostavili večerni kolesarski izlet po Ljubljani. V drugem delu pa je ultrakolesar Stanko Verstovšek spregovoril o poteku svojega delovnega dneva in o prehrani, ki jo mora športnik takšnega kova uživati.

Blaž Lesnik

izletnoč geografijerekreacijanaravašport

Sol in luč

VEČ ...|12. 3. 2024
Težave najstnikov.

Ameriški podatki o duševnem zdravju najstnikov kažejo, da je vsaka tretja najstnica v zadnjem letu resno premišljevala o samomoru, stopnja depresije pa se je v zadnjem desetletju podvojila pri vseh najstnikih. Strokovnjaki izpostavljajo naslednje rešitve: zdrava prehrana, gibanje v naravi in medsebojni odnosi. S pomočjo spletne strani Aleteia.si smo že lani pripravili dva prispevka s to tematiko in smo ju ob tednu katoliškega šolstva ponovili.

Težave najstnikov.

Ameriški podatki o duševnem zdravju najstnikov kažejo, da je vsaka tretja najstnica v zadnjem letu resno premišljevala o samomoru, stopnja depresije pa se je v zadnjem desetletju podvojila pri vseh najstnikih. Strokovnjaki izpostavljajo naslednje rešitve: zdrava prehrana, gibanje v naravi in medsebojni odnosi. S pomočjo spletne strani Aleteia.si smo že lani pripravili dva prispevka s to tematiko in smo ju ob tednu katoliškega šolstva ponovili.

mladiodnosidružbazdravstvo

Sol in luč

Težave najstnikov.

Ameriški podatki o duševnem zdravju najstnikov kažejo, da je vsaka tretja najstnica v zadnjem letu resno premišljevala o samomoru, stopnja depresije pa se je v zadnjem desetletju podvojila pri vseh najstnikih. Strokovnjaki izpostavljajo naslednje rešitve: zdrava prehrana, gibanje v naravi in medsebojni odnosi. S pomočjo spletne strani Aleteia.si smo že lani pripravili dva prispevka s to tematiko in smo ju ob tednu katoliškega šolstva ponovili.

VEČ ...|12. 3. 2024
Težave najstnikov.

Ameriški podatki o duševnem zdravju najstnikov kažejo, da je vsaka tretja najstnica v zadnjem letu resno premišljevala o samomoru, stopnja depresije pa se je v zadnjem desetletju podvojila pri vseh najstnikih. Strokovnjaki izpostavljajo naslednje rešitve: zdrava prehrana, gibanje v naravi in medsebojni odnosi. S pomočjo spletne strani Aleteia.si smo že lani pripravili dva prispevka s to tematiko in smo ju ob tednu katoliškega šolstva ponovili.

Tadej Sadar

mladiodnosidružbazdravstvo

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovor z Inovativnim mladim kmetom 2025 - Alešem Čadežem

Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.

Pogovor z Inovativnim mladim kmetom 2025 - Alešem Čadežem

Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Globine

VEČ ...|14. 10. 2025
Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraduhovnostateizemBogupanjeumetna inteligenca

Program zadnjega tedna

VEČ ...|2. 11. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 02. november 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 02. november 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Doživetja narave

VEČ ...|31. 10. 2025
Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Blaž Lesnik

kulturna dediščinapohodništvonaravazgodovinasv. MartinMartinova potVia Sancti Martini

Moja zgodba

VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičFranc Stadler PepeRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Moja zgodba

VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičFranc Stadler PepeRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|2. 11. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Nedeljski klepet

VEČ ...|2. 11. 2025
Odpuščanje

V tokratni oddaji smo govorili o odpuščanju. Z nami je bila psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki nas je spodbudila, da ne vztrajamo v zamerah, da poskušamo sproti razčiščevati naše odnose in da smo navsezadnje sočutni tudi do sebe.

Odpuščanje

V tokratni oddaji smo govorili o odpuščanju. Z nami je bila psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki nas je spodbudila, da ne vztrajamo v zamerah, da poskušamo sproti razčiščevati naše odnose in da smo navsezadnje sočutni tudi do sebe.

Damijana Medved

Janja Frelih Gorjancsočutjezamereegostarost

Pojdite in učite

VEČ ...|2. 11. 2025
Del premišljevanja misijonarji upanja med ljudmi

Slišali smo, da je misijonar pričevalec, ne pa prodajalec prijetnih in čudovitih idej.

Del premišljevanja misijonarji upanja med ljudmi

Slišali smo, da je misijonar pričevalec, ne pa prodajalec prijetnih in čudovitih idej.

Jure Sešek

duhovnostmisijon