V oddaji smo se posvetili skrivnostim in lepotam astrofotografije. Približal nam jih je dolenjski astrofotograf Andrej Karlič, ki je razkril, kako je začel prodirati v globine vesolja s fotografskim aparatom.

Skupina dijakov Gimnazije Vič je prejela priznanje Inženirske iskre za idejo ustanovitve Ministrstva za nadarjenost. Preden začnemo kogarkoli učiti, ga moramo poznati pravijo. Učitelji Gimnazije Vič so tako ob strokovnjakih tudi mladim zaupali nalogo, da na nacionalnem strokovnem posvetu o nadarjenosti odgovorijo na izziv: »Koliko talentov je med nami?« Dijaki Ella, Peter, Danijel, Uma in Urška so z odgovornostjo samostojno prevzeli nalogo in novembra 2019 v Portorožu avtentično in duhovito predstavili svoje razumevanje dela z nadarjenimi. Zavrnili so etiketiranje ´nadarjenih´ in povezavo med nadarjenostjo ter ocenami v šoli. Osvetlili so, kaj potrebuje mlad človek, da svojo nadarjenost razvije v talent. Idejo je za naš radio predstavil Danijel Blažič.

V Svetovalnici smo se tokrat posvetili trenutkom, ki so neizbežni pri vsakem ko za bolezen ni zdravila, ko telo ne zmore več nekaterih funkcij in ko nastopi čakanje. Na slovo. V našem studiu sta bila Tatjana Fink in Boris Bjéljac iz Ljubhospica v Ljubljani.

Tokrat smo oddajo posvetili arheologu in akademiku, ki ga je Alojz Rebula označil za intelektualca, najširše odprtega kulturi in etiki, evangeljskega kristjana, v slovensko zemljo zaljubljenega Slovenca. Kot strokovnjak je pa začrtal znanstveni okvir prazgodovinske dobe na Slovenskem. To je Stane Gabrovec, ki bi pred tedni dopolnil sto let.

Oddajo Moja zgodba smo posvetili 30 letnici pogrebne maše za pobitimi domobranci in civilisti v Kočevskem rogu. Slišali ste odlomke govorov nadškofa Alojzija Šuštarja in Milana Kučana iz leta 1990, ter tudi odlomek pričevanja očeta Janeza Janše o pobegu iz brezna pod Macesnovo gorico. Omenjene arhivske posnetke smo prepletli še z aktualnimi govori letošnje slovesnosti, ki so jih imeli nadškof Stanislav Zore, Borut Pahor, Janez Janša in Matija Ogrin.

Tudi v Sobotni iskrici smo del vsebine posvetili Magnificatu. Ustavili smo se ob stopinjah svetnikov, ki z zgledom že stoletja navdušujejo tudi otroke. Vabljeni k poslušanju.

Malce si lahko oddahnemo. Bitka s koronavirusom je zaenkrat dobljena, kako je z vojno, bo pokazal čas. Državljani Slovenije, zlasti junaški zdravstveni delavci, pod taktirko Janševe vlade, smo se odrezali sijajno. Zdaj se bo treba posvetiti izključno reševanju gospodarstva, ki se je znašlo v hudih škripcih, ker je pandemija državo za nekaj časa popolnoma ohromila.Celoten komentar, ki ga je napisal Aleš Meden, prebral pa Jože Bartolj, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Ker je maj Marijin mesec, smo oddajo posvetili liku Marije, naše priprošnjice pri Jezusu.

Fantje iz Polonine družine so bili spet v akciji. Tokrat so naredili nov križ, ki bo v postnem času stal pred oltarjem. Na pepelnično sredo so imeli družinski posvet o tem, kakšna naj bi bila to leto njihova postna akcija.

Zaradi znanih razlogov letos ni bilo največjega svetovnega glasbenega festivala, vsaj ne v njegovi klasični tekmovalni obliki. Z evrovizijskim šovom Pesem Evrovizije: Evropa, prižgimo luč! so se v sobotnem večeru le poklonili vsem skladbam iz 41 držav. Oddajo Petkov večer smo zato posvetili evrovizijskemu dogajanju, prestavili vsaj nekaj letošnjih pesmi in izvajalcev ter poklicali dve slovenski evrovizijki Regino in Nušo Derenda.

Odrasli se kljub izkušnjah, ki jih že imamo, različno odzivamo na spremembe. Mnogi prestrašeno in z negotovostjo. Kaj pa otroci? Pozabljamo, da še preden se sami zavemo strahov, ki nas držijo v oklepu, jih v nas prepoznajo otroci. O ozadjih pandemije bomo govorili z dr. Anico Mikuš Kos, psihiatrinjo in pediatrinjo, ki je svoje življenje posvetila duševnemu zdravju otrok, v oddaji Via positiva, ob 17. uri.

Oddajo Pogovor o smo tudi tokrat v celoti posvetili novemu koronavirusu. Razdelili smo jo v tri dele. V prvem smo gostili državno sekretarko Jelko Godec, ki je v kabinetu predsednika vlade zadolžena za področje zdravstva, v drugem je bil z nami zdravnik Blaž Mrevlje, v tretjem geopolitični analitik dr. Laris Gaiser. Vsak od njih nam je razgrnil svoj pogled na razmere, s katerimi se soočamo tako v Sloveniji kot tudi zunaj njenih meja.

Član posvetovalne skupine za pripravo protikriznih ukrepov dr. Žiga Turk je v oddaji Spoznanje več predsodek manj spregovoril o nekaterih ukrepih vlade Janeza Janše pri spopadanju z izrednimi razmerami ob koronavirusu.

V spominski oddaji Naš gost, ki smo jo pripravili ob smrti nekdanjega ljubljanskega nadškofa msgr. Alojza Urana ste lahko slišali kako se je spominjal svojega otroštva, kako je v očetovi molitvi prepoznal obstoj Boga in kako ga je mama v hudi stiski že pred rojstvom posvetila Mariji. Na Radijskih počitnicah, v poletju leta 2018, smo pripravili pogovor z njim in v vsaki misli spoznavali njegovo dobrodušnost in iskreno preprostost, ki se ni dala preglasiti častem in pomembnosti. Bil je in ostaja »ljudski škof«, mož, ki je s pesmijo in zaupanjem v Boga prinašal veselje in radost, upanje in vero vsem, ki so se srečali z njim.

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo strnili nekaj aktualnih dogajanj. Med drugim boste slišali, kako se na zaostrene zdravstvene razmere odziva medijski portal Iskreni.net, ki parom omogoča pripravo na zakon preko spleta. Znova smo tudi predstavili način prejemanja duhovnega obhajila. Vabljeni k poslušanju!

Oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve bomo na papeško nedeljo posvetili vlogi svetega očeta v današnjem času. Spregovorili pa bomo tudi o sinodalnosti, ki bo tema prihodnje sinode škofov. Za kaj gre pri tem, bomo povprašali nadškofa Aljzija Cvikla in sociologa dr. Igorja Bahovca. Vabljeni k poslušanju!

V Doživetjih narave smo se posvetili razgibani zgodovini naše najstarejše še izhajajoče revije, ki je nedavno obrnila 125. list svojega tiskanega življenja. Slišali pa ste tudi pogovor z ameriškim alpinistom Jimom Doninijem, ki pri svojih 76 letih še vedno pleza na šesttisočake

Slovenski škofje so zaradi zaostrenih razmer po posvetu s strokovnjaki določili izredne ukrepe, ki bodo v veljavo stopili jutri in bodo veljali do preklica. Do nadaljnjega so tako odpovedane vse svete maše, podeljevanje zakramentov, ljudske pobožnosti, župnijska praznovanja in drugi dogodki ter vsa srečanja. Duhovniki bodo svete maše po sprejetih namenih darovali izključno zasebno, brez prisotnosti vernikov. S predsednikom Slovenske škofovske konference, ljubljanskim nadškofom Stanislavom Zoretom se je pogovarjala Marjana Debevec.

Sončno vreme vabi, da se posvetimo delu na zemlji. Zdaj že urejamo vrtove, pospravljamo staro in pripravljamo gredice za novo. Prvi posevki, urejanje zeliščnega vrta, priprava tople grede, vzgoja lastnih sadik, delo v rastlinjakih…to so vsebine, o katerih smo govorili v Svetovalnici. Naša gostja je bila Fanči Perdih.

Stanka Pažek, svetovalka specialistka o letošnjem posvetu pridelovalcev zelenjave, ki se je pred dnevi odvijal na Ptuju.

Zaradi izrednih razmer, ki so povezane s širjenjem koronavirusa je odpovedan letni posvet zadružnikov v Portorožu, ki se bi moral odvijati 10. in 11. marca 2020 v Grand hotelu Bernardin. Peter Vrisk pravi, da bodo posvet izvedli takoj ko bo mogoče.

Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji. Ob ustanovitvi društva Nova slovenska zaveza maja 1991 je prevzel skrb za društveno revijo Zaveza. Njej je posvetil vse svoje znanje in sile. In iz revije Zaveza smo vzeli zapis o odgovornosti.

V Svetovalnici smo se posvetili pogledu v prihodnost. Sandra Igličar Čepon, karierna svetovalka v Centru za informiranje in poklicno svetovanje pri Zavodu za zaposlovanje v Ljubljani, ugotavlja, da se osnovnošolci z vprašanjem, kakšen poklic bi želeli opravljati, najpogosteje soočijo v zadnji triadi, vendar želi večina dokončno odločitev preložiti. Kako jim pomagati, kako usmeriti, kakšne so realne razmere na trgu dela? O tem smo govorili z gostjo.

Potem ko se je v začetku tega tedna za večnost rodil ustanovitelj Ognjišča in Radia Ognjišče, naš direktor, msgr. Franc Bole, smo tudi nedeljsko oddajo Utrip Cerkve v Sloveniji posvetili spominu nanj. Slišali ste lahko misli in zahvale mnogih ljudi, ki so se z njim srečevali, sodelovali, ali na kakršenkoli drug način spoštovali delo očeta Franca.

V oddaji smo posredovali pismo patra Toma Smolicha, mednarodnega direktorja Jezuitskega združenja za begunce ob začetku leta 2020. Slišali ste še novice: Posvet o integraciji beguncev v Ljubljani, Pomembno srečanje o migraciji v Keniji, Solidarnost s tujci v Španiji, Srečanje na Portugalskem.

Slovenski škofje so v prvem delu pastirskega pisma za letošnji postni čas med drugim spomnili, kako smo vsi skupaj in vsak posameznik odgovorni za to, kar se dogaja v domovini. Aktivnemu državljanstvu in civilni družbi smo zato posvetili tokratno oddajo Pogovor o. Z nami so bili Matej Cepin, Mitja Čander, doktor Janez Dular in doktor Mitja Štular. Vabljeni k poslušanju.

Mojo zgodbo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, ki ga je prikazalo kot velikega narodnjaka in organizatorja slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. O tem bo spregovorila dr. Mira Cencič, o zadnjih mesecih njegovega življenja pa publicist Ivo Jevnikar.

Tokrat smo v Doživetja narave povabili smeh, spontanost, dobrodelnost, seveda pa na planinstvo nismo pozabili, saj je bil v središču naš Triglav. O dvoglavi triglavski komediji Slovenec in pol sta spregovorila njen režiser Uroš Kuzman in eden od igralcev Aleš Novak. V drugem delu oddaje pa smo pozornost posvetili okroglemu jubileju naše najstarejše še izhajajoče revije.

Povabili smo na 4. Večer sodobne krščanske glasbe na Rakovniku, kjer bo tokrat igrala skupina SMC Sevnica. Večji del oddaje pa smo tokrat posvetili slavilnemu kolektivu Bethel Music in njihovim glasbenim novostim.

V oddaji smo slišali: ABEND - Za vedno, Cory Asbury - The Fathers House, Genesis - Without Words - Reckless Love, Brian Johnson - God of Revival, Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move (Live).

Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili 100 letnici samostojne province Hčera krščanske ljubezni ali usmiljenk. Spoznali ste lahko kakšna je bila usoda sester, ki so nekoč negovale bolnike v večini slovenskih bolnišnic, po letu 1945. Pri tem so nam pomagale življenjske zgodbe sester Valerije Akvine Bojc, Pavline Hren in pa misijonarke Marjete Mrhar. Besedilo je zapisala s. Cveta Jost, prebrala pa s. Francka Saje.

Posvetili smo se poti svetosti v družinah in zakonih. Tokrat sta svoje izkušnje z nami podelila mlada zakonca Meta in Primož Halas, v studiu z njima pa je bil tudi duhovnik Rafko Klemenčič.

22. januarja pred 100 leti se je rodila ustanoviteljica Gibanja fokolarov Chiara Lubich. Ta pomemben jubilej člani gibanja po vsem svetu želijo živeti predvsem v želji po vedno globljem odkrivanju daru, ki ji je bil dan za vse človeštvo: duhovnost edinosti. Oddajo smo zato posvetili njej in njeni karizmi.

Ker je danes svetovni dan brez cigarete, smo tej temi posvetili pozornost v Svetovalnici. Gost v studiu je bil Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vsem, ki se želijo odvaditi kajenja, svetuje: ne obupajte. Pravi tudi, da varnega kajenja ni.

Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.

Spet drugi so vsejani med trnje. To so tisti, ki besedo slišijo, toda posvetne skrbi, zapeljivost bogastva in želje po drugih stvareh se prikradejo vanje in zadušijo besedo, tako da ostane brez sadu.(Mr 4, 18-19)

Oddajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevek dr. Jožeta Možine o revolucionarnem nasilju Komunistične partije Slovenije.

Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.

Potem ko je spomladi propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije v Luksemburgu, je zdaj na vrhuncu ponovljeni postopek. Pri predsedniku republike Borutu Pahorju so se začela začenjajo uradna posvetovanja z vodji poslanskih skupin o možnih kandidatih. Za Radio Ognjišče je ekskluzivno o izboru sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu spregovoril Marko Pavliha, ki v Bruslju pred t. i. Odborom 255 zaradi anonimke ni prejel podpore.

V slovenskem etnografskem muzeju so leto 2020 posvetili stoti obletnici rojstva dr. Branislave Sušnik, slovenske znanstvenice, žal pri nas zamolčane, etnologinje in antropologinje, ki je zaradi revolucionarnih časov morala iz domovine v svet. Kar 45 let je živela in delala v Paragvaju. Vodila je Museo Etnografico Andres barbero in predavala etnologijo na Universidad Nacional de Asuncion v Paragvaju. O njej smo se pogovarjali z avtorico razstave dr. Mojco Trčelj.

Oddajo smo posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Za koga gre? To je človek, ki je že več desetletij grdo omadeževan, saj naj bi v Trstu 10. marca 1944 umoril dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič in gosta dr. Draga Zajca. Pred kratkim je o njem potekalo študijsko srečanje, ki je pokazalo, da ni bil morilec v tržaški ulici Rossetti, ampak velik narodnjak, organizator slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. Slišali ste prof. Martina Breclja in Jezbečevo nečakinjo Majdo Jazbec Maček.

Na današnji dan pred 100 leti se je rodil arhitekt Tone Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent in se je najbolj zbližal s svojim učiteljem ter v določenih vidikih postal njegov naslednik. Zaradi obsega njegovega dela, ki pa je večkrat spregledano, mu bomo posvetili današnje Kulturne utrinke.

Novoletno oddajo Mozaik dneva smo v celoti posvetili pogovoru s slovenskim pisateljem, pesnikom, scenaristom in dramatikom Ferijem Lainščkom. Povedal nam je, po čem si bo zapomnil leto, ki je za nami, kako pomembno mesto ima literarna beseda že v zgodnjem otroštvu in kaj želi s svojimi pesmimi sporočiti mladim.

Zadnje letošnje druženje v Doživetjih narave smo posvetili dobri planinski glasbi in triglavskemu ledeniku, ki se poslavlja tako kot staro leto.

Božično oddajo smo posvetili božični glasbi z različnih koncev sveta, vmes pa povabili tudi na koncert Alfa in Omega. v studiu se nam je pridružila pevka, profesorica petja, aranžerka in vodja skupine Nada Žgur in nam več zaupala o njihov delovanju in tokratnem božičnem koncertu.

V oddaji smo slišali: Tvoj glas - Pridi, glej, Veronica Sanfilippo - Ha Traido la Esperanza, For King and Country – Baby boy, Alfa in omega – Feliz navidad, Alfa in Omega - Kristjani veselimo se, Mosaic - Mitt Hjerte Alltid Vanker, Oslo Gospel Choir - Glade Jul, Casting Crowns (feat. Matt Maher) - Make Room, Matt & Sarah Marvane- Je chanterai, Planetshakers - Silent Night, Phil Wickham - Hark the Herald Angels Sing, Casting Crowns - O Holy Night, Ivan Parker - Angels We Have Heard on High, Athenas – Una plegaria de Paz, Francesca Batistelli - Messiah, Chris Tomlin (feat. Lauren Daigle) - Noel, Matt Redman - His Name Shall Be, Zbor sv. Nikolaja - Ko so pastirji (Jazzlice), Tommy Emmanuel - One Christmas Night, Greensleeves - What Child This Is, Peró - December.

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo slišali glavne poudarke papeževega obiska na Japonskem. Pogovarjali smo se tudi s Tilnom Čebuljem, ki ga je Vatikan imenoval v posvetovalni organ skupine 20-ih mladih. Vabljeni k poslušanju.

V Laškem se danes začenja posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, zato smo se s Simono Hauptman, vodjo te službe na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor pogovarjali o izzivih izobraževanja v kmetijstvu.

Povabili smo na slavilni koncert skupine Svetnik, ki bo to soboto, 23. 11., v prosvetnem domu v Horjulu. Večji del oddaje pa smo tudi tokrat posvetili Dove nagradam. Ustavili smo se pri žanru, ki je v našem etru prisoten bolj poredko, ko pa je pa je tam z razlogom - hip-hopu.

V oddaji smo slišali: Svetnik - Zavetje, Lecrae x Zaytoven - Get Back Right, GAWVI - Fight For Me, Aaron Cole - One More Day, Koryn Hawthorne - Unstoppable, skupnost Emanuel - Aleluja, Jubilate Deo.

Zdravstvo v Sloveniji ropajo številne tolpe. Temu se želijo upreti posamezniki, ki so se povezali na strokovnem posvetu v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije. V Pogovoru o smo objavili izseke nagovorov: Jana Zobca, Mihe Skubica, Gorazda Kalana, Blaža Mrevljeta in Mateaj Beltrama.

Glavne letošnje tematike je predstavila urednica revije Drobnica, Marjana Cvirn.