Doživetja narave

VEČ ...|3. 7. 2020
Zanimivosti nočnega neba

V oddaji smo se posvetili skrivnostim in lepotam astrofotografije. Približal nam jih je dolenjski astrofotograf Andrej Karlič, ki je razkril, kako je začel prodirati v globine vesolja s fotografskim aparatom.

Zanimivosti nočnega neba

V oddaji smo se posvetili skrivnostim in lepotam astrofotografije. Približal nam jih je dolenjski astrofotograf Andrej Karlič, ki je razkril, kako je začel prodirati v globine vesolja s fotografskim aparatom.

naravapogovorneboastrofotograf

Doživetja narave

Zanimivosti nočnega neba
V oddaji smo se posvetili skrivnostim in lepotam astrofotografije. Približal nam jih je dolenjski astrofotograf Andrej Karlič, ki je razkril, kako je začel prodirati v globine vesolja s fotografskim aparatom.
VEČ ...|3. 7. 2020
Zanimivosti nočnega neba
V oddaji smo se posvetili skrivnostim in lepotam astrofotografije. Približal nam jih je dolenjski astrofotograf Andrej Karlič, ki je razkril, kako je začel prodirati v globine vesolja s fotografskim aparatom.

Blaž Lesnik

naravapogovorneboastrofotograf

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|2. 7. 2020
Ministrstvo za nadarjenost

Skupina dijakov Gimnazije Vič je prejela priznanje Inženirske iskre za idejo ustanovitve Ministrstva za nadarjenost. Preden začnemo kogarkoli učiti, ga moramo poznati pravijo. Učitelji Gimnazije Vič so tako ob strokovnjakih tudi mladim zaupali nalogo, da na nacionalnem strokovnem posvetu o nadarjenosti odgovorijo na izziv: »Koliko talentov je med nami?« Dijaki Ella, Peter, Danijel, Uma in Urška so z odgovornostjo samostojno prevzeli nalogo in novembra 2019 v Portorožu avtentično in duhovito predstavili svoje razumevanje dela z nadarjenimi. Zavrnili so etiketiranje ´nadarjenih´ in povezavo med nadarjenostjo ter ocenami v šoli. Osvetlili so, kaj potrebuje mlad človek, da svojo nadarjenost razvije v talent. Idejo je za naš radio predstavil Danijel Blažič.

Ministrstvo za nadarjenost

Skupina dijakov Gimnazije Vič je prejela priznanje Inženirske iskre za idejo ustanovitve Ministrstva za nadarjenost. Preden začnemo kogarkoli učiti, ga moramo poznati pravijo. Učitelji Gimnazije Vič so tako ob strokovnjakih tudi mladim zaupali nalogo, da na nacionalnem strokovnem posvetu o nadarjenosti odgovorijo na izziv: »Koliko talentov je med nami?« Dijaki Ella, Peter, Danijel, Uma in Urška so z odgovornostjo samostojno prevzeli nalogo in novembra 2019 v Portorožu avtentično in duhovito predstavili svoje razumevanje dela z nadarjenimi. Zavrnili so etiketiranje ´nadarjenih´ in povezavo med nadarjenostjo ter ocenami v šoli. Osvetlili so, kaj potrebuje mlad človek, da svojo nadarjenost razvije v talent. Idejo je za naš radio predstavil Danijel Blažič.

družbaizobraževanjeposlovnostinovativnostmladi

Ni meje za dobre ideje

Ministrstvo za nadarjenost
Skupina dijakov Gimnazije Vič je prejela priznanje Inženirske iskre za idejo ustanovitve Ministrstva za nadarjenost. Preden začnemo kogarkoli učiti, ga moramo poznati pravijo. Učitelji Gimnazije Vič so tako ob strokovnjakih tudi mladim zaupali nalogo, da na nacionalnem strokovnem posvetu o nadarjenosti odgovorijo na izziv: »Koliko talentov je med nami?« Dijaki Ella, Peter, Danijel, Uma in Urška so z odgovornostjo samostojno prevzeli nalogo in novembra 2019 v Portorožu avtentično in duhovito predstavili svoje razumevanje dela z nadarjenimi. Zavrnili so etiketiranje ´nadarjenih´ in povezavo med nadarjenostjo ter ocenami v šoli. Osvetlili so, kaj potrebuje mlad človek, da svojo nadarjenost razvije v talent. Idejo je za naš radio predstavil Danijel Blažič.
VEČ ...|2. 7. 2020
Ministrstvo za nadarjenost
Skupina dijakov Gimnazije Vič je prejela priznanje Inženirske iskre za idejo ustanovitve Ministrstva za nadarjenost. Preden začnemo kogarkoli učiti, ga moramo poznati pravijo. Učitelji Gimnazije Vič so tako ob strokovnjakih tudi mladim zaupali nalogo, da na nacionalnem strokovnem posvetu o nadarjenosti odgovorijo na izziv: »Koliko talentov je med nami?« Dijaki Ella, Peter, Danijel, Uma in Urška so z odgovornostjo samostojno prevzeli nalogo in novembra 2019 v Portorožu avtentično in duhovito predstavili svoje razumevanje dela z nadarjenimi. Zavrnili so etiketiranje ´nadarjenih´ in povezavo med nadarjenostjo ter ocenami v šoli. Osvetlili so, kaj potrebuje mlad človek, da svojo nadarjenost razvije v talent. Idejo je za naš radio predstavil Danijel Blažič.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeposlovnostinovativnostmladi

Svetovalnica

VEČ ...|30. 6. 2020
Podpora pred smrtjo

V Svetovalnici smo se tokrat posvetili trenutkom, ki so neizbežni pri vsakem ko za bolezen ni zdravila, ko telo ne zmore več nekaterih funkcij in ko nastopi čakanje. Na slovo. V našem studiu sta bila Tatjana Fink in Boris Bjéljac iz Ljubhospica v Ljubljani.

Podpora pred smrtjo

V Svetovalnici smo se tokrat posvetili trenutkom, ki so neizbežni pri vsakem ko za bolezen ni zdravila, ko telo ne zmore več nekaterih funkcij in ko nastopi čakanje. Na slovo. V našem studiu sta bila Tatjana Fink in Boris Bjéljac iz Ljubhospica v Ljubljani.

svetovanjepogovordružba

Svetovalnica

Podpora pred smrtjo
V Svetovalnici smo se tokrat posvetili trenutkom, ki so neizbežni pri vsakem ko za bolezen ni zdravila, ko telo ne zmore več nekaterih funkcij in ko nastopi čakanje. Na slovo. V našem studiu sta bila Tatjana Fink in Boris Bjéljac iz Ljubhospica v Ljubljani.
VEČ ...|30. 6. 2020
Podpora pred smrtjo
V Svetovalnici smo se tokrat posvetili trenutkom, ki so neizbežni pri vsakem ko za bolezen ni zdravila, ko telo ne zmore več nekaterih funkcij in ko nastopi čakanje. Na slovo. V našem studiu sta bila Tatjana Fink in Boris Bjéljac iz Ljubhospica v Ljubljani.

Tanja Dominko

svetovanjepogovordružba

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|21. 6. 2020
Stane Gabrovec (1920 – 2015)

Tokrat smo oddajo posvetili arheologu in akademiku, ki ga je Alojz Rebula označil za intelektualca, najširše odprtega kulturi in etiki, evangeljskega kristjana, v slovensko zemljo zaljubljenega Slovenca. Kot strokovnjak je pa začrtal znanstveni okvir prazgodovinske dobe na Slovenskem. To je Stane Gabrovec, ki bi pred tedni dopolnil sto let.

Stane Gabrovec (1920 – 2015)

Tokrat smo oddajo posvetili arheologu in akademiku, ki ga je Alojz Rebula označil za intelektualca, najširše odprtega kulturi in etiki, evangeljskega kristjana, v slovensko zemljo zaljubljenega Slovenca. Kot strokovnjak je pa začrtal znanstveni okvir prazgodovinske dobe na Slovenskem. To je Stane Gabrovec, ki bi pred tedni dopolnil sto let.

družbainfonaravapolitikaspomin

Graditelji slovenskega doma

Stane Gabrovec (1920 – 2015)
Tokrat smo oddajo posvetili arheologu in akademiku, ki ga je Alojz Rebula označil za intelektualca, najširše odprtega kulturi in etiki, evangeljskega kristjana, v slovensko zemljo zaljubljenega Slovenca. Kot strokovnjak je pa začrtal znanstveni okvir prazgodovinske dobe na Slovenskem. To je Stane Gabrovec, ki bi pred tedni dopolnil sto let.
VEČ ...|21. 6. 2020
Stane Gabrovec (1920 – 2015)
Tokrat smo oddajo posvetili arheologu in akademiku, ki ga je Alojz Rebula označil za intelektualca, najširše odprtega kulturi in etiki, evangeljskega kristjana, v slovensko zemljo zaljubljenega Slovenca. Kot strokovnjak je pa začrtal znanstveni okvir prazgodovinske dobe na Slovenskem. To je Stane Gabrovec, ki bi pred tedni dopolnil sto let.

Tone Gorjup

družbainfonaravapolitikaspomin

Moja zgodba

VEČ ...|14. 6. 2020
Kočevski rog 30 let

Oddajo Moja zgodba smo posvetili 30 letnici pogrebne maše za pobitimi domobranci in civilisti v Kočevskem rogu. Slišali ste odlomke govorov nadškofa Alojzija Šuštarja in Milana Kučana iz leta 1990, ter tudi odlomek pričevanja očeta Janeza Janše o pobegu iz brezna pod Macesnovo gorico. Omenjene arhivske posnetke smo prepletli še z aktualnimi govori letošnje slovesnosti, ki so jih imeli nadškof Stanislav Zore, Borut Pahor, Janez Janša in Matija Ogrin.

Kočevski rog 30 let

Oddajo Moja zgodba smo posvetili 30 letnici pogrebne maše za pobitimi domobranci in civilisti v Kočevskem rogu. Slišali ste odlomke govorov nadškofa Alojzija Šuštarja in Milana Kučana iz leta 1990, ter tudi odlomek pričevanja očeta Janeza Janše o pobegu iz brezna pod Macesnovo gorico. Omenjene arhivske posnetke smo prepletli še z aktualnimi govori letošnje slovesnosti, ki so jih imeli nadškof Stanislav Zore, Borut Pahor, Janez Janša in Matija Ogrin.

Janez JanšaMatija OgrinStanislav ZoreMilan KučanAlojzij ŠuštarBorut Pahordomobranci Kočevski rog

Moja zgodba

Kočevski rog 30 let
Oddajo Moja zgodba smo posvetili 30 letnici pogrebne maše za pobitimi domobranci in civilisti v Kočevskem rogu. Slišali ste odlomke govorov nadškofa Alojzija Šuštarja in Milana Kučana iz leta 1990, ter tudi odlomek pričevanja očeta Janeza Janše o pobegu iz brezna pod Macesnovo gorico. Omenjene arhivske posnetke smo prepletli še z aktualnimi govori letošnje slovesnosti, ki so jih imeli nadškof Stanislav Zore, Borut Pahor, Janez Janša in Matija Ogrin.
VEČ ...|14. 6. 2020
Kočevski rog 30 let
Oddajo Moja zgodba smo posvetili 30 letnici pogrebne maše za pobitimi domobranci in civilisti v Kočevskem rogu. Slišali ste odlomke govorov nadškofa Alojzija Šuštarja in Milana Kučana iz leta 1990, ter tudi odlomek pričevanja očeta Janeza Janše o pobegu iz brezna pod Macesnovo gorico. Omenjene arhivske posnetke smo prepletli še z aktualnimi govori letošnje slovesnosti, ki so jih imeli nadškof Stanislav Zore, Borut Pahor, Janez Janša in Matija Ogrin.

Jože Bartolj

Janez JanšaMatija OgrinStanislav ZoreMilan KučanAlojzij ŠuštarBorut Pahordomobranci Kočevski rog

Sobotna iskrica

VEČ ...|6. 6. 2020
Predstavitev revije Magnificat in stopinje svetnikov

Tudi v Sobotni iskrici smo del vsebine posvetili Magnificatu. Ustavili smo se ob stopinjah svetnikov, ki z zgledom že stoletja navdušujejo tudi otroke. Vabljeni k poslušanju.

Predstavitev revije Magnificat in stopinje svetnikov

Tudi v Sobotni iskrici smo del vsebine posvetili Magnificatu. Ustavili smo se ob stopinjah svetnikov, ki z zgledom že stoletja navdušujejo tudi otroke. Vabljeni k poslušanju.

duhovnostmladiotrocivzgoja

Sobotna iskrica

Predstavitev revije Magnificat in stopinje svetnikov
Tudi v Sobotni iskrici smo del vsebine posvetili Magnificatu. Ustavili smo se ob stopinjah svetnikov, ki z zgledom že stoletja navdušujejo tudi otroke. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|6. 6. 2020
Predstavitev revije Magnificat in stopinje svetnikov
Tudi v Sobotni iskrici smo del vsebine posvetili Magnificatu. Ustavili smo se ob stopinjah svetnikov, ki z zgledom že stoletja navdušujejo tudi otroke. Vabljeni k poslušanju.

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocivzgoja

Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 5. 2020
Aleš Meden: Tretji protikoronaski paket zagotavlja, da se nam življenjski standard ne bo poslabšal

Malce si lahko oddahnemo. Bitka s koronavirusom je zaenkrat dobljena, kako je z vojno, bo pokazal čas. Državljani Slovenije, zlasti junaški zdravstveni delavci, pod taktirko Janševe vlade, smo se odrezali sijajno. Zdaj se bo treba posvetiti izključno reševanju gospodarstva, ki se je znašlo v hudih škripcih, ker je pandemija državo za nekaj časa popolnoma ohromila.Celoten komentar, ki ga je napisal Aleš Meden, prebral pa Jože Bartolj, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Aleš Meden: Tretji protikoronaski paket zagotavlja, da se nam življenjski standard ne bo poslabšal

Malce si lahko oddahnemo. Bitka s koronavirusom je zaenkrat dobljena, kako je z vojno, bo pokazal čas. Državljani Slovenije, zlasti junaški zdravstveni delavci, pod taktirko Janševe vlade, smo se odrezali sijajno. Zdaj se bo treba posvetiti izključno reševanju gospodarstva, ki se je znašlo v hudih škripcih, ker je pandemija državo za nekaj časa popolnoma ohromila.Celoten komentar, ki ga je napisal Aleš Meden, prebral pa Jože Bartolj, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

družbakoronaviruskomentarpolitika

Komentar Domovina.je

Aleš Meden: Tretji protikoronaski paket zagotavlja, da se nam življenjski standard ne bo poslabšal
Malce si lahko oddahnemo. Bitka s koronavirusom je zaenkrat dobljena, kako je z vojno, bo pokazal čas. Državljani Slovenije, zlasti junaški zdravstveni delavci, pod taktirko Janševe vlade, smo se odrezali sijajno. Zdaj se bo treba posvetiti izključno reševanju gospodarstva, ki se je znašlo v hudih škripcih, ker je pandemija državo za nekaj časa popolnoma ohromila.Celoten komentar, ki ga je napisal Aleš Meden, prebral pa Jože Bartolj, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
VEČ ...|25. 5. 2020
Aleš Meden: Tretji protikoronaski paket zagotavlja, da se nam življenjski standard ne bo poslabšal
Malce si lahko oddahnemo. Bitka s koronavirusom je zaenkrat dobljena, kako je z vojno, bo pokazal čas. Državljani Slovenije, zlasti junaški zdravstveni delavci, pod taktirko Janševe vlade, smo se odrezali sijajno. Zdaj se bo treba posvetiti izključno reševanju gospodarstva, ki se je znašlo v hudih škripcih, ker je pandemija državo za nekaj časa popolnoma ohromila.Celoten komentar, ki ga je napisal Aleš Meden, prebral pa Jože Bartolj, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Aleš Meden

družbakoronaviruskomentarpolitika

Vstani in hodi

VEČ ...|24. 5. 2020
Marija Priprošnjica

Ker je maj Marijin mesec, smo oddajo posvetili liku Marije, naše priprošnjice pri Jezusu.

Marija Priprošnjica

Ker je maj Marijin mesec, smo oddajo posvetili liku Marije, naše priprošnjice pri Jezusu.

družbaduhovnost

Vstani in hodi

Marija Priprošnjica
Ker je maj Marijin mesec, smo oddajo posvetili liku Marije, naše priprošnjice pri Jezusu.
VEČ ...|24. 5. 2020
Marija Priprošnjica
Ker je maj Marijin mesec, smo oddajo posvetili liku Marije, naše priprošnjice pri Jezusu.

Tone Planinšek

družbaduhovnost

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|15. 5. 2020
Fantje spet v akciji

Fantje iz Polonine družine so bili spet v akciji. Tokrat so naredili nov križ, ki bo v postnem času stal pred oltarjem. Na pepelnično sredo so imeli družinski posvet o tem, kakšna naj bi bila to leto njihova postna akcija.

Fantje spet v akciji

Fantje iz Polonine družine so bili spet v akciji. Tokrat so naredili nov križ, ki bo v postnem času stal pred oltarjem. Na pepelnično sredo so imeli družinski posvet o tem, kakšna naj bi bila to leto njihova postna akcija.

Zgodbe za otrokeduhovnostmladiotrociodnosišmarnicepravljicezgodbe

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Fantje spet v akciji
Fantje iz Polonine družine so bili spet v akciji. Tokrat so naredili nov križ, ki bo v postnem času stal pred oltarjem. Na pepelnično sredo so imeli družinski posvet o tem, kakšna naj bi bila to leto njihova postna akcija.
VEČ ...|15. 5. 2020
Fantje spet v akciji
Fantje iz Polonine družine so bili spet v akciji. Tokrat so naredili nov križ, ki bo v postnem času stal pred oltarjem. Na pepelnično sredo so imeli družinski posvet o tem, kakšna naj bi bila to leto njihova postna akcija.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokeduhovnostmladiotrociodnosišmarnicepravljicezgodbe

Petkov večer

VEČ ...|15. 5. 2020
Evrovizija 2020

Zaradi znanih razlogov letos ni bilo največjega svetovnega glasbenega festivala, vsaj ne v njegovi klasični tekmovalni obliki. Z evrovizijskim šovom Pesem Evrovizije: Evropa, prižgimo luč! so se v sobotnem večeru le poklonili vsem skladbam iz 41 držav. Oddajo Petkov večer smo zato posvetili evrovizijskemu dogajanju, prestavili vsaj nekaj letošnjih pesmi in izvajalcev ter poklicali dve slovenski evrovizijki Regino in Nušo Derenda.

Evrovizija 2020

Zaradi znanih razlogov letos ni bilo največjega svetovnega glasbenega festivala, vsaj ne v njegovi klasični tekmovalni obliki. Z evrovizijskim šovom Pesem Evrovizije: Evropa, prižgimo luč! so se v sobotnem večeru le poklonili vsem skladbam iz 41 držav. Oddajo Petkov večer smo zato posvetili evrovizijskemu dogajanju, prestavili vsaj nekaj letošnjih pesmi in izvajalcev ter poklicali dve slovenski evrovizijki Regino in Nušo Derenda.

evrovizijaglasbaReginaNuša Derendapogovor

Petkov večer

Evrovizija 2020
Zaradi znanih razlogov letos ni bilo največjega svetovnega glasbenega festivala, vsaj ne v njegovi klasični tekmovalni obliki. Z evrovizijskim šovom Pesem Evrovizije: Evropa, prižgimo luč! so se v sobotnem večeru le poklonili vsem skladbam iz 41 držav. Oddajo Petkov večer smo zato posvetili evrovizijskemu dogajanju, prestavili vsaj nekaj letošnjih pesmi in izvajalcev ter poklicali dve slovenski evrovizijki Regino in Nušo Derenda.
VEČ ...|15. 5. 2020
Evrovizija 2020
Zaradi znanih razlogov letos ni bilo največjega svetovnega glasbenega festivala, vsaj ne v njegovi klasični tekmovalni obliki. Z evrovizijskim šovom Pesem Evrovizije: Evropa, prižgimo luč! so se v sobotnem večeru le poklonili vsem skladbam iz 41 držav. Oddajo Petkov večer smo zato posvetili evrovizijskemu dogajanju, prestavili vsaj nekaj letošnjih pesmi in izvajalcev ter poklicali dve slovenski evrovizijki Regino in Nušo Derenda.

Marjan Bunič

evrovizijaglasbaReginaNuša Derendapogovor

Via positiva

VEČ ...|14. 5. 2020
Zmota vsemogočnosti posameznika

Odrasli se kljub izkušnjah, ki jih že imamo, različno odzivamo na spremembe. Mnogi prestrašeno in z negotovostjo. Kaj pa otroci? Pozabljamo, da še preden se sami zavemo strahov, ki nas držijo v oklepu, jih v nas prepoznajo otroci. O ozadjih pandemije bomo govorili z dr. Anico Mikuš Kos, psihiatrinjo in pediatrinjo, ki je svoje življenje posvetila duševnemu zdravju otrok, v oddaji Via positiva, ob 17. uri.

Zmota vsemogočnosti posameznika

Odrasli se kljub izkušnjah, ki jih že imamo, različno odzivamo na spremembe. Mnogi prestrašeno in z negotovostjo. Kaj pa otroci? Pozabljamo, da še preden se sami zavemo strahov, ki nas držijo v oklepu, jih v nas prepoznajo otroci. O ozadjih pandemije bomo govorili z dr. Anico Mikuš Kos, psihiatrinjo in pediatrinjo, ki je svoje življenje posvetila duševnemu zdravju otrok, v oddaji Via positiva, ob 17. uri.

družbaizobraževanjekulturamladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Zmota vsemogočnosti posameznika
Odrasli se kljub izkušnjah, ki jih že imamo, različno odzivamo na spremembe. Mnogi prestrašeno in z negotovostjo. Kaj pa otroci? Pozabljamo, da še preden se sami zavemo strahov, ki nas držijo v oklepu, jih v nas prepoznajo otroci. O ozadjih pandemije bomo govorili z dr. Anico Mikuš Kos, psihiatrinjo in pediatrinjo, ki je svoje življenje posvetila duševnemu zdravju otrok, v oddaji Via positiva, ob 17. uri.
VEČ ...|14. 5. 2020
Zmota vsemogočnosti posameznika
Odrasli se kljub izkušnjah, ki jih že imamo, različno odzivamo na spremembe. Mnogi prestrašeno in z negotovostjo. Kaj pa otroci? Pozabljamo, da še preden se sami zavemo strahov, ki nas držijo v oklepu, jih v nas prepoznajo otroci. O ozadjih pandemije bomo govorili z dr. Anico Mikuš Kos, psihiatrinjo in pediatrinjo, ki je svoje življenje posvetila duševnemu zdravju otrok, v oddaji Via positiva, ob 17. uri.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Pogovor o

VEČ ...|22. 4. 2020
O različnih vidikih novega koronavirusa z Jelko Godec, Blažem Mrevljetom in dr. Larisom Gaiserjem

Oddajo Pogovor o smo tudi tokrat v celoti posvetili novemu koronavirusu. Razdelili smo jo v tri dele. V prvem smo gostili državno sekretarko Jelko Godec, ki je v kabinetu predsednika vlade zadolžena za področje zdravstva, v drugem je bil z nami zdravnik Blaž Mrevlje, v tretjem geopolitični analitik dr. Laris Gaiser. Vsak od njih nam je razgrnil svoj pogled na razmere, s katerimi se soočamo tako v Sloveniji kot tudi zunaj njenih meja.

O različnih vidikih novega koronavirusa z Jelko Godec, Blažem Mrevljetom in dr. Larisom Gaiserjem

Oddajo Pogovor o smo tudi tokrat v celoti posvetili novemu koronavirusu. Razdelili smo jo v tri dele. V prvem smo gostili državno sekretarko Jelko Godec, ki je v kabinetu predsednika vlade zadolžena za področje zdravstva, v drugem je bil z nami zdravnik Blaž Mrevlje, v tretjem geopolitični analitik dr. Laris Gaiser. Vsak od njih nam je razgrnil svoj pogled na razmere, s katerimi se soočamo tako v Sloveniji kot tudi zunaj njenih meja.

družbakoronaviruszdravstvopolitikaevropa

Pogovor o

O različnih vidikih novega koronavirusa z Jelko Godec, Blažem Mrevljetom in dr. Larisom Gaiserjem
Oddajo Pogovor o smo tudi tokrat v celoti posvetili novemu koronavirusu. Razdelili smo jo v tri dele. V prvem smo gostili državno sekretarko Jelko Godec, ki je v kabinetu predsednika vlade zadolžena za področje zdravstva, v drugem je bil z nami zdravnik Blaž Mrevlje, v tretjem geopolitični analitik dr. Laris Gaiser. Vsak od njih nam je razgrnil svoj pogled na razmere, s katerimi se soočamo tako v Sloveniji kot tudi zunaj njenih meja.
VEČ ...|22. 4. 2020
O različnih vidikih novega koronavirusa z Jelko Godec, Blažem Mrevljetom in dr. Larisom Gaiserjem
Oddajo Pogovor o smo tudi tokrat v celoti posvetili novemu koronavirusu. Razdelili smo jo v tri dele. V prvem smo gostili državno sekretarko Jelko Godec, ki je v kabinetu predsednika vlade zadolžena za področje zdravstva, v drugem je bil z nami zdravnik Blaž Mrevlje, v tretjem geopolitični analitik dr. Laris Gaiser. Vsak od njih nam je razgrnil svoj pogled na razmere, s katerimi se soočamo tako v Sloveniji kot tudi zunaj njenih meja.

Helena Križnik

družbakoronaviruszdravstvopolitikaevropa

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 4. 2020
Dr. Žiga Turk o aktualnostih v času koronavirusa

Član posvetovalne skupine za pripravo protikriznih ukrepov dr. Žiga Turk je v oddaji Spoznanje več predsodek manj spregovoril o nekaterih ukrepih vlade Janeza Janše pri spopadanju z izrednimi razmerami ob koronavirusu.

Dr. Žiga Turk o aktualnostih v času koronavirusa

Član posvetovalne skupine za pripravo protikriznih ukrepov dr. Žiga Turk je v oddaji Spoznanje več predsodek manj spregovoril o nekaterih ukrepih vlade Janeza Janše pri spopadanju z izrednimi razmerami ob koronavirusu.

koronavirusdružbapolitikaodnosisvetovanje

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Žiga Turk o aktualnostih v času koronavirusa
Član posvetovalne skupine za pripravo protikriznih ukrepov dr. Žiga Turk je v oddaji Spoznanje več predsodek manj spregovoril o nekaterih ukrepih vlade Janeza Janše pri spopadanju z izrednimi razmerami ob koronavirusu.
VEČ ...|13. 4. 2020
Dr. Žiga Turk o aktualnostih v času koronavirusa
Član posvetovalne skupine za pripravo protikriznih ukrepov dr. Žiga Turk je v oddaji Spoznanje več predsodek manj spregovoril o nekaterih ukrepih vlade Janeza Janše pri spopadanju z izrednimi razmerami ob koronavirusu.

Jože Bartolj

koronavirusdružbapolitikaodnosisvetovanje

Naš gost

VEČ ...|11. 4. 2020
Spominska oddaja ob smrti msgr. Alojza Urana

V spominski oddaji Naš gost, ki smo jo pripravili ob smrti nekdanjega ljubljanskega nadškofa msgr. Alojza Urana ste lahko slišali kako se je spominjal svojega otroštva, kako je v očetovi molitvi prepoznal obstoj Boga in kako ga je mama v hudi stiski že pred rojstvom posvetila Mariji. Na Radijskih počitnicah, v poletju leta 2018, smo pripravili pogovor z njim in v vsaki misli spoznavali njegovo dobrodušnost in iskreno preprostost, ki se ni dala preglasiti častem in pomembnosti. Bil je in ostaja »ljudski škof«, mož, ki je s pesmijo in zaupanjem v Boga prinašal veselje in radost, upanje in vero vsem, ki so se srečali z njim.

Spominska oddaja ob smrti msgr. Alojza Urana

V spominski oddaji Naš gost, ki smo jo pripravili ob smrti nekdanjega ljubljanskega nadškofa msgr. Alojza Urana ste lahko slišali kako se je spominjal svojega otroštva, kako je v očetovi molitvi prepoznal obstoj Boga in kako ga je mama v hudi stiski že pred rojstvom posvetila Mariji. Na Radijskih počitnicah, v poletju leta 2018, smo pripravili pogovor z njim in v vsaki misli spoznavali njegovo dobrodušnost in iskreno preprostost, ki se ni dala preglasiti častem in pomembnosti. Bil je in ostaja »ljudski škof«, mož, ki je s pesmijo in zaupanjem v Boga prinašal veselje in radost, upanje in vero vsem, ki so se srečali z njim.

družbaduhovnost alojz uran

Naš gost

Spominska oddaja ob smrti msgr. Alojza Urana
V spominski oddaji Naš gost, ki smo jo pripravili ob smrti nekdanjega ljubljanskega nadškofa msgr. Alojza Urana ste lahko slišali kako se je spominjal svojega otroštva, kako je v očetovi molitvi prepoznal obstoj Boga in kako ga je mama v hudi stiski že pred rojstvom posvetila Mariji. Na Radijskih počitnicah, v poletju leta 2018, smo pripravili pogovor z njim in v vsaki misli spoznavali njegovo dobrodušnost in iskreno preprostost, ki se ni dala preglasiti častem in pomembnosti. Bil je in ostaja »ljudski škof«, mož, ki je s pesmijo in zaupanjem v Boga prinašal veselje in radost, upanje in vero vsem, ki so se srečali z njim.
VEČ ...|11. 4. 2020
Spominska oddaja ob smrti msgr. Alojza Urana
V spominski oddaji Naš gost, ki smo jo pripravili ob smrti nekdanjega ljubljanskega nadškofa msgr. Alojza Urana ste lahko slišali kako se je spominjal svojega otroštva, kako je v očetovi molitvi prepoznal obstoj Boga in kako ga je mama v hudi stiski že pred rojstvom posvetila Mariji. Na Radijskih počitnicah, v poletju leta 2018, smo pripravili pogovor z njim in v vsaki misli spoznavali njegovo dobrodušnost in iskreno preprostost, ki se ni dala preglasiti častem in pomembnosti. Bil je in ostaja »ljudski škof«, mož, ki je s pesmijo in zaupanjem v Boga prinašal veselje in radost, upanje in vero vsem, ki so se srečali z njim.

Jure Sešek

družbaduhovnost alojz uran

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|5. 4. 2020
Posvetitev JMS, duhovno obhajilo, e-priprava na zakon

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo strnili nekaj aktualnih dogajanj. Med drugim boste slišali, kako se na zaostrene zdravstvene razmere odziva medijski portal Iskreni.net, ki parom omogoča pripravo na zakon preko spleta. Znova smo tudi predstavili način prejemanja duhovnega obhajila. Vabljeni k poslušanju!

Posvetitev JMS, duhovno obhajilo, e-priprava na zakon

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo strnili nekaj aktualnih dogajanj. Med drugim boste slišali, kako se na zaostrene zdravstvene razmere odziva medijski portal Iskreni.net, ki parom omogoča pripravo na zakon preko spleta. Znova smo tudi predstavili način prejemanja duhovnega obhajila. Vabljeni k poslušanju!

družbaduhovnostmladizdravstvo

Utrip Cerkve v Sloveniji

Posvetitev JMS, duhovno obhajilo, e-priprava na zakon
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo strnili nekaj aktualnih dogajanj. Med drugim boste slišali, kako se na zaostrene zdravstvene razmere odziva medijski portal Iskreni.net, ki parom omogoča pripravo na zakon preko spleta. Znova smo tudi predstavili način prejemanja duhovnega obhajila. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|5. 4. 2020
Posvetitev JMS, duhovno obhajilo, e-priprava na zakon
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo strnili nekaj aktualnih dogajanj. Med drugim boste slišali, kako se na zaostrene zdravstvene razmere odziva medijski portal Iskreni.net, ki parom omogoča pripravo na zakon preko spleta. Znova smo tudi predstavili način prejemanja duhovnega obhajila. Vabljeni k poslušanju!

Petra Stopar

družbaduhovnostmladizdravstvo

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|15. 3. 2020
Sonidalnost

Oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve bomo na papeško nedeljo posvetili vlogi svetega očeta v današnjem času. Spregovorili pa bomo tudi o sinodalnosti, ki bo tema prihodnje sinode škofov. Za kaj gre pri tem, bomo povprašali nadškofa Aljzija Cvikla in sociologa dr. Igorja Bahovca. Vabljeni k poslušanju!

Sonidalnost

Oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve bomo na papeško nedeljo posvetili vlogi svetega očeta v današnjem času. Spregovorili pa bomo tudi o sinodalnosti, ki bo tema prihodnje sinode škofov. Za kaj gre pri tem, bomo povprašali nadškofa Aljzija Cvikla in sociologa dr. Igorja Bahovca. Vabljeni k poslušanju!

družbaduhovnostpapežpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Sonidalnost
Oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve bomo na papeško nedeljo posvetili vlogi svetega očeta v današnjem času. Spregovorili pa bomo tudi o sinodalnosti, ki bo tema prihodnje sinode škofov. Za kaj gre pri tem, bomo povprašali nadškofa Aljzija Cvikla in sociologa dr. Igorja Bahovca. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|15. 3. 2020
Sonidalnost
Oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve bomo na papeško nedeljo posvetili vlogi svetega očeta v današnjem času. Spregovorili pa bomo tudi o sinodalnosti, ki bo tema prihodnje sinode škofov. Za kaj gre pri tem, bomo povprašali nadškofa Aljzija Cvikla in sociologa dr. Igorja Bahovca. Vabljeni k poslušanju!

Blaž LesnikMarjana Debevec

družbaduhovnostpapežpogovor

Doživetja narave

VEČ ...|13. 3. 2020
Alpinist Jim Donini

V Doživetjih narave smo se posvetili razgibani zgodovini naše najstarejše še izhajajoče revije, ki je nedavno obrnila 125. list svojega tiskanega življenja. Slišali pa ste tudi pogovor z ameriškim alpinistom Jimom Doninijem, ki pri svojih 76 letih še vedno pleza na šesttisočake

Alpinist Jim Donini

V Doživetjih narave smo se posvetili razgibani zgodovini naše najstarejše še izhajajoče revije, ki je nedavno obrnila 125. list svojega tiskanega življenja. Slišali pa ste tudi pogovor z ameriškim alpinistom Jimom Doninijem, ki pri svojih 76 letih še vedno pleza na šesttisočake

pogovornarava

Doživetja narave

Alpinist Jim Donini
V Doživetjih narave smo se posvetili razgibani zgodovini naše najstarejše še izhajajoče revije, ki je nedavno obrnila 125. list svojega tiskanega življenja. Slišali pa ste tudi pogovor z ameriškim alpinistom Jimom Doninijem, ki pri svojih 76 letih še vedno pleza na šesttisočake
VEČ ...|13. 3. 2020
Alpinist Jim Donini
V Doživetjih narave smo se posvetili razgibani zgodovini naše najstarejše še izhajajoče revije, ki je nedavno obrnila 125. list svojega tiskanega življenja. Slišali pa ste tudi pogovor z ameriškim alpinistom Jimom Doninijem, ki pri svojih 76 letih še vedno pleza na šesttisočake

Blaž Lesnik

pogovornarava

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 3. 2020
Do preklica odpovedane vse maše - pogovor z nadškofom Stanislavom Zoretom

Slovenski škofje so zaradi zaostrenih razmer po posvetu s strokovnjaki določili izredne ukrepe, ki bodo v veljavo stopili jutri in bodo veljali do preklica. Do nadaljnjega so tako odpovedane vse svete maše, podeljevanje zakramentov, ljudske pobožnosti, župnijska praznovanja in drugi dogodki ter vsa srečanja. Duhovniki bodo svete maše po sprejetih namenih darovali izključno zasebno, brez prisotnosti vernikov. S predsednikom Slovenske škofovske konference, ljubljanskim nadškofom Stanislavom Zoretom se je pogovarjala Marjana Debevec.

Do preklica odpovedane vse maše - pogovor z nadškofom Stanislavom Zoretom

Slovenski škofje so zaradi zaostrenih razmer po posvetu s strokovnjaki določili izredne ukrepe, ki bodo v veljavo stopili jutri in bodo veljali do preklica. Do nadaljnjega so tako odpovedane vse svete maše, podeljevanje zakramentov, ljudske pobožnosti, župnijska praznovanja in drugi dogodki ter vsa srečanja. Duhovniki bodo svete maše po sprejetih namenih darovali izključno zasebno, brez prisotnosti vernikov. S predsednikom Slovenske škofovske konference, ljubljanskim nadškofom Stanislavom Zoretom se je pogovarjala Marjana Debevec.

družbaduhovnostinfoodnosipogovor

Informativni prispevki

Do preklica odpovedane vse maše - pogovor z nadškofom Stanislavom Zoretom
Slovenski škofje so zaradi zaostrenih razmer po posvetu s strokovnjaki določili izredne ukrepe, ki bodo v veljavo stopili jutri in bodo veljali do preklica. Do nadaljnjega so tako odpovedane vse svete maše, podeljevanje zakramentov, ljudske pobožnosti, župnijska praznovanja in drugi dogodki ter vsa srečanja. Duhovniki bodo svete maše po sprejetih namenih darovali izključno zasebno, brez prisotnosti vernikov. S predsednikom Slovenske škofovske konference, ljubljanskim nadškofom Stanislavom Zoretom se je pogovarjala Marjana Debevec.
VEČ ...|12. 3. 2020
Do preklica odpovedane vse maše - pogovor z nadškofom Stanislavom Zoretom
Slovenski škofje so zaradi zaostrenih razmer po posvetu s strokovnjaki določili izredne ukrepe, ki bodo v veljavo stopili jutri in bodo veljali do preklica. Do nadaljnjega so tako odpovedane vse svete maše, podeljevanje zakramentov, ljudske pobožnosti, župnijska praznovanja in drugi dogodki ter vsa srečanja. Duhovniki bodo svete maše po sprejetih namenih darovali izključno zasebno, brez prisotnosti vernikov. S predsednikom Slovenske škofovske konference, ljubljanskim nadškofom Stanislavom Zoretom se je pogovarjala Marjana Debevec.

Marjana Debevec

družbaduhovnostinfoodnosipogovor

Svetovalnica

VEČ ...|11. 3. 2020
Prvi posevki in urejanje vrta

Sončno vreme vabi, da se posvetimo delu na zemlji. Zdaj že urejamo vrtove, pospravljamo staro in pripravljamo gredice za novo. Prvi posevki, urejanje zeliščnega vrta, priprava tople grede, vzgoja lastnih sadik, delo v rastlinjakih…to so vsebine, o katerih smo govorili v Svetovalnici. Naša gostja je bila Fanči Perdih.

Prvi posevki in urejanje vrta

Sončno vreme vabi, da se posvetimo delu na zemlji. Zdaj že urejamo vrtove, pospravljamo staro in pripravljamo gredice za novo. Prvi posevki, urejanje zeliščnega vrta, priprava tople grede, vzgoja lastnih sadik, delo v rastlinjakih…to so vsebine, o katerih smo govorili v Svetovalnici. Naša gostja je bila Fanči Perdih.

vrtkmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

Prvi posevki in urejanje vrta
Sončno vreme vabi, da se posvetimo delu na zemlji. Zdaj že urejamo vrtove, pospravljamo staro in pripravljamo gredice za novo. Prvi posevki, urejanje zeliščnega vrta, priprava tople grede, vzgoja lastnih sadik, delo v rastlinjakih…to so vsebine, o katerih smo govorili v Svetovalnici. Naša gostja je bila Fanči Perdih.
VEČ ...|11. 3. 2020
Prvi posevki in urejanje vrta
Sončno vreme vabi, da se posvetimo delu na zemlji. Zdaj že urejamo vrtove, pospravljamo staro in pripravljamo gredice za novo. Prvi posevki, urejanje zeliščnega vrta, priprava tople grede, vzgoja lastnih sadik, delo v rastlinjakih…to so vsebine, o katerih smo govorili v Svetovalnici. Naša gostja je bila Fanči Perdih.

Slavi Košir

vrtkmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|11. 3. 2020
Nujno je povezovanje pridelovalcev zelenjave

Stanka Pažek, svetovalka specialistka o letošnjem posvetu pridelovalcev zelenjave, ki se je pred dnevi odvijal na Ptuju.

Nujno je povezovanje pridelovalcev zelenjave

Stanka Pažek, svetovalka specialistka o letošnjem posvetu pridelovalcev zelenjave, ki se je pred dnevi odvijal na Ptuju.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nujno je povezovanje pridelovalcev zelenjave
Stanka Pažek, svetovalka specialistka o letošnjem posvetu pridelovalcev zelenjave, ki se je pred dnevi odvijal na Ptuju.
VEČ ...|11. 3. 2020
Nujno je povezovanje pridelovalcev zelenjave
Stanka Pažek, svetovalka specialistka o letošnjem posvetu pridelovalcev zelenjave, ki se je pred dnevi odvijal na Ptuju.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|10. 3. 2020
Odpoved letošnjega posveta ZZS

Zaradi izrednih razmer, ki so povezane s širjenjem koronavirusa je odpovedan letni posvet zadružnikov v Portorožu, ki se bi moral odvijati 10. in 11. marca 2020 v Grand hotelu Bernardin. Peter Vrisk pravi, da bodo posvet izvedli takoj ko bo mogoče.

Odpoved letošnjega posveta ZZS

Zaradi izrednih razmer, ki so povezane s širjenjem koronavirusa je odpovedan letni posvet zadružnikov v Portorožu, ki se bi moral odvijati 10. in 11. marca 2020 v Grand hotelu Bernardin. Peter Vrisk pravi, da bodo posvet izvedli takoj ko bo mogoče.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Odpoved letošnjega posveta ZZS
Zaradi izrednih razmer, ki so povezane s širjenjem koronavirusa je odpovedan letni posvet zadružnikov v Portorožu, ki se bi moral odvijati 10. in 11. marca 2020 v Grand hotelu Bernardin. Peter Vrisk pravi, da bodo posvet izvedli takoj ko bo mogoče.
VEČ ...|10. 3. 2020
Odpoved letošnjega posveta ZZS
Zaradi izrednih razmer, ki so povezane s širjenjem koronavirusa je odpovedan letni posvet zadružnikov v Portorožu, ki se bi moral odvijati 10. in 11. marca 2020 v Grand hotelu Bernardin. Peter Vrisk pravi, da bodo posvet izvedli takoj ko bo mogoče.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Od slike do besede

VEČ ...|3. 3. 2020
Justin Stanovnik in odgovornost

Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji. Ob ustanovitvi društva Nova slovenska zaveza maja 1991 je prevzel skrb za društveno revijo Zaveza. Njej je posvetil vse svoje znanje in sile. In iz revije Zaveza smo vzeli zapis o odgovornosti.

Justin Stanovnik in odgovornost

Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji. Ob ustanovitvi društva Nova slovenska zaveza maja 1991 je prevzel skrb za društveno revijo Zaveza. Njej je posvetil vse svoje znanje in sile. In iz revije Zaveza smo vzeli zapis o odgovornosti.

družbaodnosispomin

Od slike do besede

Justin Stanovnik in odgovornost
Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji. Ob ustanovitvi društva Nova slovenska zaveza maja 1991 je prevzel skrb za društveno revijo Zaveza. Njej je posvetil vse svoje znanje in sile. In iz revije Zaveza smo vzeli zapis o odgovornosti.
VEČ ...|3. 3. 2020
Justin Stanovnik in odgovornost
Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji. Ob ustanovitvi društva Nova slovenska zaveza maja 1991 je prevzel skrb za društveno revijo Zaveza. Njej je posvetil vse svoje znanje in sile. In iz revije Zaveza smo vzeli zapis o odgovornosti.

Mateja Subotičanec

družbaodnosispomin

Svetovalnica

VEČ ...|25. 2. 2020
Karierno svetovanje

V Svetovalnici smo se posvetili pogledu v prihodnost. Sandra Igličar Čepon, karierna svetovalka v Centru za informiranje in poklicno svetovanje pri Zavodu za zaposlovanje v Ljubljani, ugotavlja, da se osnovnošolci z vprašanjem, kakšen poklic bi želeli opravljati, najpogosteje soočijo v zadnji triadi, vendar želi večina dokončno odločitev preložiti. Kako jim pomagati, kako usmeriti, kakšne so realne razmere na trgu dela? O tem smo govorili z gostjo.

Karierno svetovanje

V Svetovalnici smo se posvetili pogledu v prihodnost. Sandra Igličar Čepon, karierna svetovalka v Centru za informiranje in poklicno svetovanje pri Zavodu za zaposlovanje v Ljubljani, ugotavlja, da se osnovnošolci z vprašanjem, kakšen poklic bi želeli opravljati, najpogosteje soočijo v zadnji triadi, vendar želi večina dokončno odločitev preložiti. Kako jim pomagati, kako usmeriti, kakšne so realne razmere na trgu dela? O tem smo govorili z gostjo.

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Karierno svetovanje
V Svetovalnici smo se posvetili pogledu v prihodnost. Sandra Igličar Čepon, karierna svetovalka v Centru za informiranje in poklicno svetovanje pri Zavodu za zaposlovanje v Ljubljani, ugotavlja, da se osnovnošolci z vprašanjem, kakšen poklic bi želeli opravljati, najpogosteje soočijo v zadnji triadi, vendar želi večina dokončno odločitev preložiti. Kako jim pomagati, kako usmeriti, kakšne so realne razmere na trgu dela? O tem smo govorili z gostjo.
VEČ ...|25. 2. 2020
Karierno svetovanje
V Svetovalnici smo se posvetili pogledu v prihodnost. Sandra Igličar Čepon, karierna svetovalka v Centru za informiranje in poklicno svetovanje pri Zavodu za zaposlovanje v Ljubljani, ugotavlja, da se osnovnošolci z vprašanjem, kakšen poklic bi želeli opravljati, najpogosteje soočijo v zadnji triadi, vendar želi večina dokončno odločitev preložiti. Kako jim pomagati, kako usmeriti, kakšne so realne razmere na trgu dela? O tem smo govorili z gostjo.

Tanja Dominko

svetovanjeizobraževanje

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|23. 2. 2020
Spomini na msgr. Franca Boleta

Potem ko se je v začetku tega tedna za večnost rodil ustanovitelj Ognjišča in Radia Ognjišče, naš direktor, msgr. Franc Bole, smo tudi nedeljsko oddajo Utrip Cerkve v Sloveniji posvetili spominu nanj. Slišali ste lahko misli in zahvale mnogih ljudi, ki so se z njim srečevali, sodelovali, ali na kakršenkoli drug način spoštovali delo očeta Franca.

Spomini na msgr. Franca Boleta

Potem ko se je v začetku tega tedna za večnost rodil ustanovitelj Ognjišča in Radia Ognjišče, naš direktor, msgr. Franc Bole, smo tudi nedeljsko oddajo Utrip Cerkve v Sloveniji posvetili spominu nanj. Slišali ste lahko misli in zahvale mnogih ljudi, ki so se z njim srečevali, sodelovali, ali na kakršenkoli drug način spoštovali delo očeta Franca.

spomindružbaFranc Bole

Utrip Cerkve v Sloveniji

Spomini na msgr. Franca Boleta
Potem ko se je v začetku tega tedna za večnost rodil ustanovitelj Ognjišča in Radia Ognjišče, naš direktor, msgr. Franc Bole, smo tudi nedeljsko oddajo Utrip Cerkve v Sloveniji posvetili spominu nanj. Slišali ste lahko misli in zahvale mnogih ljudi, ki so se z njim srečevali, sodelovali, ali na kakršenkoli drug način spoštovali delo očeta Franca.
VEČ ...|23. 2. 2020
Spomini na msgr. Franca Boleta
Potem ko se je v začetku tega tedna za večnost rodil ustanovitelj Ognjišča in Radia Ognjišče, naš direktor, msgr. Franc Bole, smo tudi nedeljsko oddajo Utrip Cerkve v Sloveniji posvetili spominu nanj. Slišali ste lahko misli in zahvale mnogih ljudi, ki so se z njim srečevali, sodelovali, ali na kakršenkoli drug način spoštovali delo očeta Franca.

Petra Stopar

spomindružbaFranc Bole

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|23. 2. 2020
Upanje živi

V oddaji smo posredovali pismo patra Toma Smolicha, mednarodnega direktorja Jezuitskega združenja za begunce ob začetku leta 2020. Slišali ste še novice: Posvet o integraciji beguncev v Ljubljani, Pomembno srečanje o migraciji v Keniji, Solidarnost s tujci v Španiji, Srečanje na Portugalskem.

Upanje živi

V oddaji smo posredovali pismo patra Toma Smolicha, mednarodnega direktorja Jezuitskega združenja za begunce ob začetku leta 2020. Slišali ste še novice: Posvet o integraciji beguncev v Ljubljani, Pomembno srečanje o migraciji v Keniji, Solidarnost s tujci v Španiji, Srečanje na Portugalskem.

begunci

Gradimo odprto družbo

Upanje živi
V oddaji smo posredovali pismo patra Toma Smolicha, mednarodnega direktorja Jezuitskega združenja za begunce ob začetku leta 2020. Slišali ste še novice: Posvet o integraciji beguncev v Ljubljani, Pomembno srečanje o migraciji v Keniji, Solidarnost s tujci v Španiji, Srečanje na Portugalskem.
VEČ ...|23. 2. 2020
Upanje živi
V oddaji smo posredovali pismo patra Toma Smolicha, mednarodnega direktorja Jezuitskega združenja za begunce ob začetku leta 2020. Slišali ste še novice: Posvet o integraciji beguncev v Ljubljani, Pomembno srečanje o migraciji v Keniji, Solidarnost s tujci v Španiji, Srečanje na Portugalskem.

JRSMatjaž Merljak

begunci

Pogovor o

VEČ ...|19. 2. 2020
Aktivno državljanstvo

Slovenski škofje so v prvem delu pastirskega pisma za letošnji postni čas med drugim spomnili, kako smo vsi skupaj in vsak posameznik odgovorni za to, kar se dogaja v domovini. Aktivnemu državljanstvu in civilni družbi smo zato posvetili tokratno oddajo Pogovor o. Z nami so bili Matej Cepin, Mitja Čander, doktor Janez Dular in doktor Mitja Štular. Vabljeni k poslušanju.

Aktivno državljanstvo

Slovenski škofje so v prvem delu pastirskega pisma za letošnji postni čas med drugim spomnili, kako smo vsi skupaj in vsak posameznik odgovorni za to, kar se dogaja v domovini. Aktivnemu državljanstvu in civilni družbi smo zato posvetili tokratno oddajo Pogovor o. Z nami so bili Matej Cepin, Mitja Čander, doktor Janez Dular in doktor Mitja Štular. Vabljeni k poslušanju.

državljanstvopolitikadružbadomovina

Pogovor o

Aktivno državljanstvo
Slovenski škofje so v prvem delu pastirskega pisma za letošnji postni čas med drugim spomnili, kako smo vsi skupaj in vsak posameznik odgovorni za to, kar se dogaja v domovini. Aktivnemu državljanstvu in civilni družbi smo zato posvetili tokratno oddajo Pogovor o. Z nami so bili Matej Cepin, Mitja Čander, doktor Janez Dular in doktor Mitja Štular. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|19. 2. 2020
Aktivno državljanstvo
Slovenski škofje so v prvem delu pastirskega pisma za letošnji postni čas med drugim spomnili, kako smo vsi skupaj in vsak posameznik odgovorni za to, kar se dogaja v domovini. Aktivnemu državljanstvu in civilni družbi smo zato posvetili tokratno oddajo Pogovor o. Z nami so bili Matej Cepin, Mitja Čander, doktor Janez Dular in doktor Mitja Štular. Vabljeni k poslušanju.

Helena Kržinik

državljanstvopolitikadružbadomovina

Moja zgodba

VEČ ...|16. 2. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 4. del

Mojo zgodbo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, ki ga je prikazalo kot velikega narodnjaka in organizatorja slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. O tem bo spregovorila dr. Mira Cencič, o zadnjih mesecih njegovega življenja pa publicist Ivo Jevnikar.

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 4. del

Mojo zgodbo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, ki ga je prikazalo kot velikega narodnjaka in organizatorja slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. O tem bo spregovorila dr. Mira Cencič, o zadnjih mesecih njegovega življenja pa publicist Ivo Jevnikar.

spominMira CencičIvo JevnikarErnest Jazbec

Moja zgodba

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 4. del
Mojo zgodbo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, ki ga je prikazalo kot velikega narodnjaka in organizatorja slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. O tem bo spregovorila dr. Mira Cencič, o zadnjih mesecih njegovega življenja pa publicist Ivo Jevnikar.
VEČ ...|16. 2. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 4. del
Mojo zgodbo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, ki ga je prikazalo kot velikega narodnjaka in organizatorja slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. O tem bo spregovorila dr. Mira Cencič, o zadnjih mesecih njegovega življenja pa publicist Ivo Jevnikar.

Jože Bartolj

spominMira CencičIvo JevnikarErnest Jazbec

Doživetja narave

VEČ ...|14. 2. 2020
Predstava Slovenec in pol ter okrogel jubilej naše najstarejše še izhajajoče revije

Tokrat smo v Doživetja narave povabili smeh, spontanost, dobrodelnost, seveda pa na planinstvo nismo pozabili, saj je bil v središču naš Triglav. O dvoglavi triglavski komediji Slovenec in pol sta spregovorila njen režiser Uroš Kuzman in eden od igralcev Aleš Novak. V drugem delu oddaje pa smo pozornost posvetili okroglemu jubileju naše najstarejše še izhajajoče revije.

Predstava Slovenec in pol ter okrogel jubilej naše najstarejše še izhajajoče revije

Tokrat smo v Doživetja narave povabili smeh, spontanost, dobrodelnost, seveda pa na planinstvo nismo pozabili, saj je bil v središču naš Triglav. O dvoglavi triglavski komediji Slovenec in pol sta spregovorila njen režiser Uroš Kuzman in eden od igralcev Aleš Novak. V drugem delu oddaje pa smo pozornost posvetili okroglemu jubileju naše najstarejše še izhajajoče revije.

družbanaravapogovorKuzmanNovakPlaninski vestnik

Doživetja narave

Predstava Slovenec in pol ter okrogel jubilej naše najstarejše še izhajajoče revije
Tokrat smo v Doživetja narave povabili smeh, spontanost, dobrodelnost, seveda pa na planinstvo nismo pozabili, saj je bil v središču naš Triglav. O dvoglavi triglavski komediji Slovenec in pol sta spregovorila njen režiser Uroš Kuzman in eden od igralcev Aleš Novak. V drugem delu oddaje pa smo pozornost posvetili okroglemu jubileju naše najstarejše še izhajajoče revije.
VEČ ...|14. 2. 2020
Predstava Slovenec in pol ter okrogel jubilej naše najstarejše še izhajajoče revije
Tokrat smo v Doživetja narave povabili smeh, spontanost, dobrodelnost, seveda pa na planinstvo nismo pozabili, saj je bil v središču naš Triglav. O dvoglavi triglavski komediji Slovenec in pol sta spregovorila njen režiser Uroš Kuzman in eden od igralcev Aleš Novak. V drugem delu oddaje pa smo pozornost posvetili okroglemu jubileju naše najstarejše še izhajajoče revije.

Blaž Lesnik

družbanaravapogovorKuzmanNovakPlaninski vestnik

Ritem srca

VEČ ...|12. 2. 2020
Glasbene novosti Bethel Music

Povabili smo na 4. Večer sodobne krščanske glasbe na Rakovniku, kjer bo tokrat igrala skupina SMC Sevnica. Večji del oddaje pa smo tokrat posvetili slavilnemu kolektivu Bethel Music in njihovim glasbenim novostim.

V oddaji smo slišali: ABEND - Za vedno, Cory Asbury - The Fathers House, Genesis - Without Words - Reckless Love, Brian Johnson - God of Revival, Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move (Live).

Glasbene novosti Bethel Music

Povabili smo na 4. Večer sodobne krščanske glasbe na Rakovniku, kjer bo tokrat igrala skupina SMC Sevnica. Večji del oddaje pa smo tokrat posvetili slavilnemu kolektivu Bethel Music in njihovim glasbenim novostim.

V oddaji smo slišali: ABEND - Za vedno, Cory Asbury - The Fathers House, Genesis - Without Words - Reckless Love, Brian Johnson - God of Revival, Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move (Live).

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostSKG večeri

Ritem srca

Glasbene novosti Bethel Music
Povabili smo na 4. Večer sodobne krščanske glasbe na Rakovniku, kjer bo tokrat igrala skupina SMC Sevnica. Večji del oddaje pa smo tokrat posvetili slavilnemu kolektivu Bethel Music in njihovim glasbenim novostim.

V oddaji smo slišali: ABEND - Za vedno, Cory Asbury - The Fathers House, Genesis - Without Words - Reckless Love, Brian Johnson - God of Revival, Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move (Live).
VEČ ...|12. 2. 2020
Glasbene novosti Bethel Music
Povabili smo na 4. Večer sodobne krščanske glasbe na Rakovniku, kjer bo tokrat igrala skupina SMC Sevnica. Večji del oddaje pa smo tokrat posvetili slavilnemu kolektivu Bethel Music in njihovim glasbenim novostim.

V oddaji smo slišali: ABEND - Za vedno, Cory Asbury - The Fathers House, Genesis - Without Words - Reckless Love, Brian Johnson - God of Revival, Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move (Live).

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostSKG večeri

Moja zgodba

VEČ ...|9. 2. 2020
Zgodbe slovenskih usmiljenk

Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili 100 letnici samostojne province Hčera krščanske ljubezni ali usmiljenk. Spoznali ste lahko kakšna je bila usoda sester, ki so nekoč negovale bolnike v večini slovenskih bolnišnic, po letu 1945. Pri tem so nam pomagale življenjske zgodbe sester Valerije Akvine Bojc, Pavline Hren in pa misijonarke Marjete Mrhar. Besedilo je zapisala s. Cveta Jost, prebrala pa s. Francka Saje.

Zgodbe slovenskih usmiljenk

Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili 100 letnici samostojne province Hčera krščanske ljubezni ali usmiljenk. Spoznali ste lahko kakšna je bila usoda sester, ki so nekoč negovale bolnike v večini slovenskih bolnišnic, po letu 1945. Pri tem so nam pomagale življenjske zgodbe sester Valerije Akvine Bojc, Pavline Hren in pa misijonarke Marjete Mrhar. Besedilo je zapisala s. Cveta Jost, prebrala pa s. Francka Saje.

spominusmiljenkesestre krščanske ljubezniValerija Akvina BojcPavlina HrenMarjeta Mrhar

Moja zgodba

Zgodbe slovenskih usmiljenk
Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili 100 letnici samostojne province Hčera krščanske ljubezni ali usmiljenk. Spoznali ste lahko kakšna je bila usoda sester, ki so nekoč negovale bolnike v večini slovenskih bolnišnic, po letu 1945. Pri tem so nam pomagale življenjske zgodbe sester Valerije Akvine Bojc, Pavline Hren in pa misijonarke Marjete Mrhar. Besedilo je zapisala s. Cveta Jost, prebrala pa s. Francka Saje.
VEČ ...|9. 2. 2020
Zgodbe slovenskih usmiljenk
Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili 100 letnici samostojne province Hčera krščanske ljubezni ali usmiljenk. Spoznali ste lahko kakšna je bila usoda sester, ki so nekoč negovale bolnike v večini slovenskih bolnišnic, po letu 1945. Pri tem so nam pomagale življenjske zgodbe sester Valerije Akvine Bojc, Pavline Hren in pa misijonarke Marjete Mrhar. Besedilo je zapisala s. Cveta Jost, prebrala pa s. Francka Saje.

Jože Bartolj

spominusmiljenkesestre krščanske ljubezniValerija Akvina BojcPavlina HrenMarjeta Mrhar

Družinska kateheza

VEČ ...|4. 2. 2020
Priprave na svetovno srečanje družin

Posvetili smo se poti svetosti v družinah in zakonih. Tokrat sta svoje izkušnje z nami podelila mlada zakonca Meta in Primož Halas, v studiu z njima pa je bil tudi duhovnik Rafko Klemenčič.

Priprave na svetovno srečanje družin

Posvetili smo se poti svetosti v družinah in zakonih. Tokrat sta svoje izkušnje z nami podelila mlada zakonca Meta in Primož Halas, v studiu z njima pa je bil tudi duhovnik Rafko Klemenčič.

duhovnostodnosipogovor

Družinska kateheza

Priprave na svetovno srečanje družin
Posvetili smo se poti svetosti v družinah in zakonih. Tokrat sta svoje izkušnje z nami podelila mlada zakonca Meta in Primož Halas, v studiu z njima pa je bil tudi duhovnik Rafko Klemenčič.
VEČ ...|4. 2. 2020
Priprave na svetovno srečanje družin
Posvetili smo se poti svetosti v družinah in zakonih. Tokrat sta svoje izkušnje z nami podelila mlada zakonca Meta in Primož Halas, v studiu z njima pa je bil tudi duhovnik Rafko Klemenčič.

Marjana Debevec

duhovnostodnosipogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|2. 2. 2020
Karizma Chiare Lubich

22. januarja pred 100 leti se je rodila ustanoviteljica Gibanja fokolarov Chiara Lubich. Ta pomemben jubilej člani gibanja po vsem svetu želijo živeti predvsem v želji po vedno globljem odkrivanju daru, ki ji je bil dan za vse človeštvo: duhovnost edinosti. Oddajo smo zato posvetili njej in njeni karizmi.

Karizma Chiare Lubich

22. januarja pred 100 leti se je rodila ustanoviteljica Gibanja fokolarov Chiara Lubich. Ta pomemben jubilej člani gibanja po vsem svetu želijo živeti predvsem v želji po vedno globljem odkrivanju daru, ki ji je bil dan za vse človeštvo: duhovnost edinosti. Oddajo smo zato posvetili njej in njeni karizmi.

duhovnostcerkevdružbasvet

Iz življenja vesoljne Cerkve

Karizma Chiare Lubich
22. januarja pred 100 leti se je rodila ustanoviteljica Gibanja fokolarov Chiara Lubich. Ta pomemben jubilej člani gibanja po vsem svetu želijo živeti predvsem v želji po vedno globljem odkrivanju daru, ki ji je bil dan za vse človeštvo: duhovnost edinosti. Oddajo smo zato posvetili njej in njeni karizmi.
VEČ ...|2. 2. 2020
Karizma Chiare Lubich
22. januarja pred 100 leti se je rodila ustanoviteljica Gibanja fokolarov Chiara Lubich. Ta pomemben jubilej člani gibanja po vsem svetu želijo živeti predvsem v želji po vedno globljem odkrivanju daru, ki ji je bil dan za vse človeštvo: duhovnost edinosti. Oddajo smo zato posvetili njej in njeni karizmi.

Marjana Debevec

duhovnostcerkevdružbasvet

Svetovalnica

VEČ ...|31. 1. 2020
Dan brez cigarete

Ker je danes svetovni dan brez cigarete, smo tej temi posvetili pozornost v Svetovalnici. Gost v studiu je bil Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vsem, ki se želijo odvaditi kajenja, svetuje: ne obupajte. Pravi tudi, da varnega kajenja ni.

Dan brez cigarete

Ker je danes svetovni dan brez cigarete, smo tej temi posvetili pozornost v Svetovalnici. Gost v studiu je bil Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vsem, ki se želijo odvaditi kajenja, svetuje: ne obupajte. Pravi tudi, da varnega kajenja ni.

svetovanjezdravstvovzgojadružba

Svetovalnica

Dan brez cigarete
Ker je danes svetovni dan brez cigarete, smo tej temi posvetili pozornost v Svetovalnici. Gost v studiu je bil Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vsem, ki se želijo odvaditi kajenja, svetuje: ne obupajte. Pravi tudi, da varnega kajenja ni.
VEČ ...|31. 1. 2020
Dan brez cigarete
Ker je danes svetovni dan brez cigarete, smo tej temi posvetili pozornost v Svetovalnici. Gost v studiu je bil Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vsem, ki se želijo odvaditi kajenja, svetuje: ne obupajte. Pravi tudi, da varnega kajenja ni.

Slavi Košir

svetovanjezdravstvovzgojadružba

Via positiva

VEČ ...|30. 1. 2020
V obilju smo revni

Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.

V obilju smo revni

Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgoja

Via positiva

V obilju smo revni
Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.
VEČ ...|30. 1. 2020
V obilju smo revni
Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgoja

Duhovna misel

VEČ ...|29. 1. 2020
Poznaš me. Potrpi.

Spet drugi so vsejani med trnje. To so tisti, ki besedo slišijo, toda posvetne skrbi, zapeljivost bogastva in želje po drugih stvareh se prikradejo vanje in zadušijo besedo, tako da ostane brez sadu.(Mr 4, 18-19)

Poznaš me. Potrpi.

Spet drugi so vsejani med trnje. To so tisti, ki besedo slišijo, toda posvetne skrbi, zapeljivost bogastva in želje po drugih stvareh se prikradejo vanje in zadušijo besedo, tako da ostane brez sadu.(Mr 4, 18-19)

duhovnost

Duhovna misel

Poznaš me. Potrpi.
Spet drugi so vsejani med trnje. To so tisti, ki besedo slišijo, toda posvetne skrbi, zapeljivost bogastva in želje po drugih stvareh se prikradejo vanje in zadušijo besedo, tako da ostane brez sadu.(Mr 4, 18-19)
VEČ ...|29. 1. 2020
Poznaš me. Potrpi.
Spet drugi so vsejani med trnje. To so tisti, ki besedo slišijo, toda posvetne skrbi, zapeljivost bogastva in želje po drugih stvareh se prikradejo vanje in zadušijo besedo, tako da ostane brez sadu.(Mr 4, 18-19)

Gregor Čušin

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|26. 1. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 3. del

Oddajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevek dr. Jožeta Možine o revolucionarnem nasilju Komunistične partije Slovenije.

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 3. del

Oddajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevek dr. Jožeta Možine o revolucionarnem nasilju Komunistične partije Slovenije.

spominJože MožinaErnest Jazbec

Moja zgodba

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 3. del
Oddajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevek dr. Jožeta Možine o revolucionarnem nasilju Komunistične partije Slovenije.
VEČ ...|26. 1. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 3. del
Oddajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevek dr. Jožeta Možine o revolucionarnem nasilju Komunistične partije Slovenije.

Jože Bartolj

spominJože MožinaErnest Jazbec

Moja zgodba

VEČ ...|19. 1. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del

Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del

Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.

spominRenato PodbersičPeter ČernicErnest Jazbec

Moja zgodba

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del
Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.
VEČ ...|19. 1. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del
Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.

Jože Bartolj

spominRenato PodbersičPeter ČernicErnest Jazbec

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 1. 2020
Prof. dr. Marko Pavliha ekskluzivno za Radio Ognjišče o izboru sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu.

Potem ko je spomladi propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije v Luksemburgu, je zdaj na vrhuncu ponovljeni postopek. Pri predsedniku republike Borutu Pahorju so se začela začenjajo uradna posvetovanja z vodji poslanskih skupin o možnih kandidatih. Za Radio Ognjišče je ekskluzivno o izboru sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu spregovoril Marko Pavliha, ki v Bruslju pred t. i. Odborom 255 zaradi anonimke ni prejel podpore.

Prof. dr. Marko Pavliha ekskluzivno za Radio Ognjišče o izboru sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu.

Potem ko je spomladi propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije v Luksemburgu, je zdaj na vrhuncu ponovljeni postopek. Pri predsedniku republike Borutu Pahorju so se začela začenjajo uradna posvetovanja z vodji poslanskih skupin o možnih kandidatih. Za Radio Ognjišče je ekskluzivno o izboru sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu spregovoril Marko Pavliha, ki v Bruslju pred t. i. Odborom 255 zaradi anonimke ni prejel podpore.

marko pavlihasodiščeeuinfopolitika

Informativni prispevki

Prof. dr. Marko Pavliha ekskluzivno za Radio Ognjišče o izboru sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu.
Potem ko je spomladi propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije v Luksemburgu, je zdaj na vrhuncu ponovljeni postopek. Pri predsedniku republike Borutu Pahorju so se začela začenjajo uradna posvetovanja z vodji poslanskih skupin o možnih kandidatih. Za Radio Ognjišče je ekskluzivno o izboru sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu spregovoril Marko Pavliha, ki v Bruslju pred t. i. Odborom 255 zaradi anonimke ni prejel podpore.
VEČ ...|15. 1. 2020
Prof. dr. Marko Pavliha ekskluzivno za Radio Ognjišče o izboru sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu.
Potem ko je spomladi propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije v Luksemburgu, je zdaj na vrhuncu ponovljeni postopek. Pri predsedniku republike Borutu Pahorju so se začela začenjajo uradna posvetovanja z vodji poslanskih skupin o možnih kandidatih. Za Radio Ognjišče je ekskluzivno o izboru sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu spregovoril Marko Pavliha, ki v Bruslju pred t. i. Odborom 255 zaradi anonimke ni prejel podpore.

Alen Salihović

marko pavlihasodiščeeuinfopolitika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 1. 2020
Razstava o izjemni znanstvenici, žal v Sloveniji prezrti, dr. Branislavi Sušnik

V slovenskem etnografskem muzeju so leto 2020 posvetili stoti obletnici rojstva dr. Branislave Sušnik, slovenske znanstvenice, žal pri nas zamolčane, etnologinje in antropologinje, ki je zaradi revolucionarnih časov morala iz domovine v svet. Kar 45 let je živela in delala v Paragvaju. Vodila je Museo Etnografico Andres barbero in predavala etnologijo na Universidad Nacional de Asuncion v Paragvaju. O njej smo se pogovarjali z avtorico razstave dr. Mojco Trčelj.

Razstava o izjemni znanstvenici, žal v Sloveniji prezrti, dr. Branislavi Sušnik

V slovenskem etnografskem muzeju so leto 2020 posvetili stoti obletnici rojstva dr. Branislave Sušnik, slovenske znanstvenice, žal pri nas zamolčane, etnologinje in antropologinje, ki je zaradi revolucionarnih časov morala iz domovine v svet. Kar 45 let je živela in delala v Paragvaju. Vodila je Museo Etnografico Andres barbero in predavala etnologijo na Universidad Nacional de Asuncion v Paragvaju. O njej smo se pogovarjali z avtorico razstave dr. Mojco Trčelj.

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvoosebnosti

Zakladi naše dediščine

Razstava o izjemni znanstvenici, žal v Sloveniji prezrti, dr. Branislavi Sušnik
V slovenskem etnografskem muzeju so leto 2020 posvetili stoti obletnici rojstva dr. Branislave Sušnik, slovenske znanstvenice, žal pri nas zamolčane, etnologinje in antropologinje, ki je zaradi revolucionarnih časov morala iz domovine v svet. Kar 45 let je živela in delala v Paragvaju. Vodila je Museo Etnografico Andres barbero in predavala etnologijo na Universidad Nacional de Asuncion v Paragvaju. O njej smo se pogovarjali z avtorico razstave dr. Mojco Trčelj.
VEČ ...|14. 1. 2020
Razstava o izjemni znanstvenici, žal v Sloveniji prezrti, dr. Branislavi Sušnik
V slovenskem etnografskem muzeju so leto 2020 posvetili stoti obletnici rojstva dr. Branislave Sušnik, slovenske znanstvenice, žal pri nas zamolčane, etnologinje in antropologinje, ki je zaradi revolucionarnih časov morala iz domovine v svet. Kar 45 let je živela in delala v Paragvaju. Vodila je Museo Etnografico Andres barbero in predavala etnologijo na Universidad Nacional de Asuncion v Paragvaju. O njej smo se pogovarjali z avtorico razstave dr. Mojco Trčelj.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvoosebnosti

Moja zgodba

VEČ ...|12. 1. 2020
Ernes Jazbec - Zamolčani domoljub 1. del

Oddajo smo posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Za koga gre? To je človek, ki je že več desetletij grdo omadeževan, saj naj bi v Trstu 10. marca 1944 umoril dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič in gosta dr. Draga Zajca. Pred kratkim je o njem potekalo študijsko srečanje, ki je pokazalo, da ni bil morilec v tržaški ulici Rossetti, ampak velik narodnjak, organizator slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. Slišali ste prof. Martina Breclja in Jezbečevo nečakinjo Majdo Jazbec Maček.

Ernes Jazbec - Zamolčani domoljub 1. del

Oddajo smo posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Za koga gre? To je človek, ki je že več desetletij grdo omadeževan, saj naj bi v Trstu 10. marca 1944 umoril dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič in gosta dr. Draga Zajca. Pred kratkim je o njem potekalo študijsko srečanje, ki je pokazalo, da ni bil morilec v tržaški ulici Rossetti, ampak velik narodnjak, organizator slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. Slišali ste prof. Martina Breclja in Jezbečevo nečakinjo Majdo Jazbec Maček.

spominMartin BreceljMajda Jazbec MačekErnest Jazbec

Moja zgodba

Ernes Jazbec - Zamolčani domoljub 1. del
Oddajo smo posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Za koga gre? To je človek, ki je že več desetletij grdo omadeževan, saj naj bi v Trstu 10. marca 1944 umoril dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič in gosta dr. Draga Zajca. Pred kratkim je o njem potekalo študijsko srečanje, ki je pokazalo, da ni bil morilec v tržaški ulici Rossetti, ampak velik narodnjak, organizator slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. Slišali ste prof. Martina Breclja in Jezbečevo nečakinjo Majdo Jazbec Maček.
VEČ ...|12. 1. 2020
Ernes Jazbec - Zamolčani domoljub 1. del
Oddajo smo posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Za koga gre? To je človek, ki je že več desetletij grdo omadeževan, saj naj bi v Trstu 10. marca 1944 umoril dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič in gosta dr. Draga Zajca. Pred kratkim je o njem potekalo študijsko srečanje, ki je pokazalo, da ni bil morilec v tržaški ulici Rossetti, ampak velik narodnjak, organizator slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. Slišali ste prof. Martina Breclja in Jezbečevo nečakinjo Majdo Jazbec Maček.

Jože Bartolj

spominMartin BreceljMajda Jazbec MačekErnest Jazbec

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 1. 2020
Pred 100 leti se je rodil arhitekt Tone Bitenc

Na današnji dan pred 100 leti se je rodil arhitekt Tone Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent in se je najbolj zbližal s svojim učiteljem ter v določenih vidikih postal njegov naslednik. Zaradi obsega njegovega dela, ki pa je večkrat spregledano, mu bomo posvetili današnje Kulturne utrinke.

Pred 100 leti se je rodil arhitekt Tone Bitenc

Na današnji dan pred 100 leti se je rodil arhitekt Tone Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent in se je najbolj zbližal s svojim učiteljem ter v določenih vidikih postal njegov naslednik. Zaradi obsega njegovega dela, ki pa je večkrat spregledano, mu bomo posvetili današnje Kulturne utrinke.

kulturaAnton Bitenc

Kulturni utrinki

Pred 100 leti se je rodil arhitekt Tone Bitenc
Na današnji dan pred 100 leti se je rodil arhitekt Tone Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent in se je najbolj zbližal s svojim učiteljem ter v določenih vidikih postal njegov naslednik. Zaradi obsega njegovega dela, ki pa je večkrat spregledano, mu bomo posvetili današnje Kulturne utrinke.
VEČ ...|6. 1. 2020
Pred 100 leti se je rodil arhitekt Tone Bitenc
Na današnji dan pred 100 leti se je rodil arhitekt Tone Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent in se je najbolj zbližal s svojim učiteljem ter v določenih vidikih postal njegov naslednik. Zaradi obsega njegovega dela, ki pa je večkrat spregledano, mu bomo posvetili današnje Kulturne utrinke.

Jože Bartolj

kulturaAnton Bitenc

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 1. 2020
Feri Lainšček: Pomembno mesto literarne besede v zgodnjem otroštvu

Novoletno oddajo Mozaik dneva smo v celoti posvetili pogovoru s slovenskim pisateljem, pesnikom, scenaristom in dramatikom Ferijem Lainščkom. Povedal nam je, po čem si bo zapomnil leto, ki je za nami, kako pomembno mesto ima literarna beseda že v zgodnjem otroštvu in kaj želi s svojimi pesmimi sporočiti mladim.

Feri Lainšček: Pomembno mesto literarne besede v zgodnjem otroštvu

Novoletno oddajo Mozaik dneva smo v celoti posvetili pogovoru s slovenskim pisateljem, pesnikom, scenaristom in dramatikom Ferijem Lainščkom. Povedal nam je, po čem si bo zapomnil leto, ki je za nami, kako pomembno mesto ima literarna beseda že v zgodnjem otroštvu in kaj želi s svojimi pesmimi sporočiti mladim.

ferilaniščekknjigamladipogovor

Informativni prispevki

Feri Lainšček: Pomembno mesto literarne besede v zgodnjem otroštvu
Novoletno oddajo Mozaik dneva smo v celoti posvetili pogovoru s slovenskim pisateljem, pesnikom, scenaristom in dramatikom Ferijem Lainščkom. Povedal nam je, po čem si bo zapomnil leto, ki je za nami, kako pomembno mesto ima literarna beseda že v zgodnjem otroštvu in kaj želi s svojimi pesmimi sporočiti mladim.
VEČ ...|2. 1. 2020
Feri Lainšček: Pomembno mesto literarne besede v zgodnjem otroštvu
Novoletno oddajo Mozaik dneva smo v celoti posvetili pogovoru s slovenskim pisateljem, pesnikom, scenaristom in dramatikom Ferijem Lainščkom. Povedal nam je, po čem si bo zapomnil leto, ki je za nami, kako pomembno mesto ima literarna beseda že v zgodnjem otroštvu in kaj želi s svojimi pesmimi sporočiti mladim.

Petra Stopar

ferilaniščekknjigamladipogovor

Doživetja narave

VEČ ...|27. 12. 2019
Triglavski ledenik izginja

Zadnje letošnje druženje v Doživetjih narave smo posvetili dobri planinski glasbi in triglavskemu ledeniku, ki se poslavlja tako kot staro leto.

Triglavski ledenik izginja

Zadnje letošnje druženje v Doživetjih narave smo posvetili dobri planinski glasbi in triglavskemu ledeniku, ki se poslavlja tako kot staro leto.

družbanaravatriglavski ledenik

Doživetja narave

Triglavski ledenik izginja
Zadnje letošnje druženje v Doživetjih narave smo posvetili dobri planinski glasbi in triglavskemu ledeniku, ki se poslavlja tako kot staro leto.
VEČ ...|27. 12. 2019
Triglavski ledenik izginja
Zadnje letošnje druženje v Doživetjih narave smo posvetili dobri planinski glasbi in triglavskemu ledeniku, ki se poslavlja tako kot staro leto.

Blaž Lesnik

družbanaravatriglavski ledenik

Ritem srca

VEČ ...|25. 12. 2019
Božični koncert Alfa in Omega in božična glasba

Božično oddajo smo posvetili božični glasbi z različnih koncev sveta, vmes pa povabili tudi na koncert Alfa in Omega. v studiu se nam je pridružila pevka, profesorica petja, aranžerka in vodja skupine Nada Žgur in nam več zaupala o njihov delovanju in tokratnem božičnem koncertu.

V oddaji smo slišali: Tvoj glas - Pridi, glej, Veronica Sanfilippo - Ha Traido la Esperanza, For King and Country – Baby boy, Alfa in omega – Feliz navidad, Alfa in Omega - Kristjani veselimo se, Mosaic - Mitt Hjerte Alltid Vanker, Oslo Gospel Choir - Glade Jul, Casting Crowns (feat. Matt Maher) - Make Room, Matt & Sarah Marvane- Je chanterai, Planetshakers - Silent Night, Phil Wickham - Hark the Herald Angels Sing, Casting Crowns - O Holy Night, Ivan Parker - Angels We Have Heard on High, Athenas – Una plegaria de Paz, Francesca Batistelli - Messiah, Chris Tomlin (feat. Lauren Daigle) - Noel, Matt Redman - His Name Shall Be, Zbor sv. Nikolaja - Ko so pastirji (Jazzlice), Tommy Emmanuel - One Christmas Night, Greensleeves - What Child This Is, Peró - December.

Božični koncert Alfa in Omega in božična glasba

Božično oddajo smo posvetili božični glasbi z različnih koncev sveta, vmes pa povabili tudi na koncert Alfa in Omega. v studiu se nam je pridružila pevka, profesorica petja, aranžerka in vodja skupine Nada Žgur in nam več zaupala o njihov delovanju in tokratnem božičnem koncertu.

V oddaji smo slišali: Tvoj glas - Pridi, glej, Veronica Sanfilippo - Ha Traido la Esperanza, For King and Country – Baby boy, Alfa in omega – Feliz navidad, Alfa in Omega - Kristjani veselimo se, Mosaic - Mitt Hjerte Alltid Vanker, Oslo Gospel Choir - Glade Jul, Casting Crowns (feat. Matt Maher) - Make Room, Matt & Sarah Marvane- Je chanterai, Planetshakers - Silent Night, Phil Wickham - Hark the Herald Angels Sing, Casting Crowns - O Holy Night, Ivan Parker - Angels We Have Heard on High, Athenas – Una plegaria de Paz, Francesca Batistelli - Messiah, Chris Tomlin (feat. Lauren Daigle) - Noel, Matt Redman - His Name Shall Be, Zbor sv. Nikolaja - Ko so pastirji (Jazzlice), Tommy Emmanuel - One Christmas Night, Greensleeves - What Child This Is, Peró - December.

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostbožič

Ritem srca

Božični koncert Alfa in Omega in božična glasba
Božično oddajo smo posvetili božični glasbi z različnih koncev sveta, vmes pa povabili tudi na koncert Alfa in Omega. v studiu se nam je pridružila pevka, profesorica petja, aranžerka in vodja skupine Nada Žgur in nam več zaupala o njihov delovanju in tokratnem božičnem koncertu.

V oddaji smo slišali: Tvoj glas - Pridi, glej, Veronica Sanfilippo - Ha Traido la Esperanza, For King and Country – Baby boy, Alfa in omega – Feliz navidad, Alfa in Omega - Kristjani veselimo se, Mosaic - Mitt Hjerte Alltid Vanker, Oslo Gospel Choir - Glade Jul, Casting Crowns (feat. Matt Maher) - Make Room, Matt & Sarah Marvane- Je chanterai, Planetshakers - Silent Night, Phil Wickham - Hark the Herald Angels Sing, Casting Crowns - O Holy Night, Ivan Parker - Angels We Have Heard on High, Athenas – Una plegaria de Paz, Francesca Batistelli - Messiah, Chris Tomlin (feat. Lauren Daigle) - Noel, Matt Redman - His Name Shall Be, Zbor sv. Nikolaja - Ko so pastirji (Jazzlice), Tommy Emmanuel - One Christmas Night, Greensleeves - What Child This Is, Peró - December.
VEČ ...|25. 12. 2019
Božični koncert Alfa in Omega in božična glasba
Božično oddajo smo posvetili božični glasbi z različnih koncev sveta, vmes pa povabili tudi na koncert Alfa in Omega. v studiu se nam je pridružila pevka, profesorica petja, aranžerka in vodja skupine Nada Žgur in nam več zaupala o njihov delovanju in tokratnem božičnem koncertu.

V oddaji smo slišali: Tvoj glas - Pridi, glej, Veronica Sanfilippo - Ha Traido la Esperanza, For King and Country – Baby boy, Alfa in omega – Feliz navidad, Alfa in Omega - Kristjani veselimo se, Mosaic - Mitt Hjerte Alltid Vanker, Oslo Gospel Choir - Glade Jul, Casting Crowns (feat. Matt Maher) - Make Room, Matt & Sarah Marvane- Je chanterai, Planetshakers - Silent Night, Phil Wickham - Hark the Herald Angels Sing, Casting Crowns - O Holy Night, Ivan Parker - Angels We Have Heard on High, Athenas – Una plegaria de Paz, Francesca Batistelli - Messiah, Chris Tomlin (feat. Lauren Daigle) - Noel, Matt Redman - His Name Shall Be, Zbor sv. Nikolaja - Ko so pastirji (Jazzlice), Tommy Emmanuel - One Christmas Night, Greensleeves - What Child This Is, Peró - December.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostbožič

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Komentar Domovina.je

Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.
VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|1. 12. 2019
Papežev obisk Japonske

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo slišali glavne poudarke papeževega obiska na Japonskem. Pogovarjali smo se tudi s Tilnom Čebuljem, ki ga je Vatikan imenoval v posvetovalni organ skupine 20-ih mladih. Vabljeni k poslušanju.

Papežev obisk Japonske

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo slišali glavne poudarke papeževega obiska na Japonskem. Pogovarjali smo se tudi s Tilnom Čebuljem, ki ga je Vatikan imenoval v posvetovalni organ skupine 20-ih mladih. Vabljeni k poslušanju.

duhovnostmladipapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Papežev obisk Japonske
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo slišali glavne poudarke papeževega obiska na Japonskem. Pogovarjali smo se tudi s Tilnom Čebuljem, ki ga je Vatikan imenoval v posvetovalni organ skupine 20-ih mladih. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|1. 12. 2019
Papežev obisk Japonske
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo slišali glavne poudarke papeževega obiska na Japonskem. Pogovarjali smo se tudi s Tilnom Čebuljem, ki ga je Vatikan imenoval v posvetovalni organ skupine 20-ih mladih. Vabljeni k poslušanju.

Marta JerebičMatjaž Merljak

duhovnostmladipapež

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|25. 11. 2019
Pomen vseživljenjskega izobraževanja

V Laškem se danes začenja posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, zato smo se s Simono Hauptman, vodjo te službe na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor pogovarjali o izzivih izobraževanja v kmetijstvu.

Pomen vseživljenjskega izobraževanja

V Laškem se danes začenja posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, zato smo se s Simono Hauptman, vodjo te službe na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor pogovarjali o izzivih izobraževanja v kmetijstvu.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pomen vseživljenjskega izobraževanja
V Laškem se danes začenja posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, zato smo se s Simono Hauptman, vodjo te službe na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor pogovarjali o izzivih izobraževanja v kmetijstvu.
VEČ ...|25. 11. 2019
Pomen vseživljenjskega izobraževanja
V Laškem se danes začenja posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, zato smo se s Simono Hauptman, vodjo te službe na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor pogovarjali o izzivih izobraževanja v kmetijstvu.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Ritem srca

VEČ ...|20. 11. 2019
Večer s skupino Svetnik in Dove nagrade

Povabili smo na slavilni koncert skupine Svetnik, ki bo to soboto, 23. 11., v prosvetnem domu v Horjulu. Večji del oddaje pa smo tudi tokrat posvetili Dove nagradam. Ustavili smo se pri žanru, ki je v našem etru prisoten bolj poredko, ko pa je pa je tam z razlogom - hip-hopu.

V oddaji smo slišali: Svetnik - Zavetje, Lecrae x Zaytoven - Get Back Right, GAWVI - Fight For Me, Aaron Cole - One More Day, Koryn Hawthorne - Unstoppable, skupnost Emanuel - Aleluja, Jubilate Deo.

Večer s skupino Svetnik in Dove nagrade

Povabili smo na slavilni koncert skupine Svetnik, ki bo to soboto, 23. 11., v prosvetnem domu v Horjulu. Večji del oddaje pa smo tudi tokrat posvetili Dove nagradam. Ustavili smo se pri žanru, ki je v našem etru prisoten bolj poredko, ko pa je pa je tam z razlogom - hip-hopu.

V oddaji smo slišali: Svetnik - Zavetje, Lecrae x Zaytoven - Get Back Right, GAWVI - Fight For Me, Aaron Cole - One More Day, Koryn Hawthorne - Unstoppable, skupnost Emanuel - Aleluja, Jubilate Deo.

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostDove Awards 2019hip-hoprap

Ritem srca

Večer s skupino Svetnik in Dove nagrade
Povabili smo na slavilni koncert skupine Svetnik, ki bo to soboto, 23. 11., v prosvetnem domu v Horjulu. Večji del oddaje pa smo tudi tokrat posvetili Dove nagradam. Ustavili smo se pri žanru, ki je v našem etru prisoten bolj poredko, ko pa je pa je tam z razlogom - hip-hopu.

V oddaji smo slišali: Svetnik - Zavetje, Lecrae x Zaytoven - Get Back Right, GAWVI - Fight For Me, Aaron Cole - One More Day, Koryn Hawthorne - Unstoppable, skupnost Emanuel - Aleluja, Jubilate Deo.
VEČ ...|20. 11. 2019
Večer s skupino Svetnik in Dove nagrade
Povabili smo na slavilni koncert skupine Svetnik, ki bo to soboto, 23. 11., v prosvetnem domu v Horjulu. Večji del oddaje pa smo tudi tokrat posvetili Dove nagradam. Ustavili smo se pri žanru, ki je v našem etru prisoten bolj poredko, ko pa je pa je tam z razlogom - hip-hopu.

V oddaji smo slišali: Svetnik - Zavetje, Lecrae x Zaytoven - Get Back Right, GAWVI - Fight For Me, Aaron Cole - One More Day, Koryn Hawthorne - Unstoppable, skupnost Emanuel - Aleluja, Jubilate Deo.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostDove Awards 2019hip-hoprap

Pogovor o

VEČ ...|20. 11. 2019
Posvet o sistemskih napakah slovenskega zdravstva

Zdravstvo v Sloveniji ropajo številne tolpe. Temu se želijo upreti posamezniki, ki so se povezali na strokovnem posvetu v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije. V Pogovoru o smo objavili izseke nagovorov: Jana Zobca, Mihe Skubica, Gorazda Kalana, Blaža Mrevljeta in Mateaj Beltrama.

Posvet o sistemskih napakah slovenskega zdravstva

Zdravstvo v Sloveniji ropajo številne tolpe. Temu se želijo upreti posamezniki, ki so se povezali na strokovnem posvetu v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije. V Pogovoru o smo objavili izseke nagovorov: Jana Zobca, Mihe Skubica, Gorazda Kalana, Blaža Mrevljeta in Mateaj Beltrama.

politikazdravstvo

Pogovor o

Posvet o sistemskih napakah slovenskega zdravstva
Zdravstvo v Sloveniji ropajo številne tolpe. Temu se želijo upreti posamezniki, ki so se povezali na strokovnem posvetu v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije. V Pogovoru o smo objavili izseke nagovorov: Jana Zobca, Mihe Skubica, Gorazda Kalana, Blaža Mrevljeta in Mateaj Beltrama.
VEČ ...|20. 11. 2019
Posvet o sistemskih napakah slovenskega zdravstva
Zdravstvo v Sloveniji ropajo številne tolpe. Temu se želijo upreti posamezniki, ki so se povezali na strokovnem posvetu v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije. V Pogovoru o smo objavili izseke nagovorov: Jana Zobca, Mihe Skubica, Gorazda Kalana, Blaža Mrevljeta in Mateaj Beltrama.

Helena Kržinik

politikazdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|19. 11. 2019
Konec tedna bo 5. posvet rejcev drobnice

Glavne letošnje tematike je predstavila urednica revije Drobnica, Marjana Cvirn.

Konec tedna bo 5. posvet rejcev drobnice

Glavne letošnje tematike je predstavila urednica revije Drobnica, Marjana Cvirn.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Konec tedna bo 5. posvet rejcev drobnice
Glavne letošnje tematike je predstavila urednica revije Drobnica, Marjana Cvirn.
VEČ ...|19. 11. 2019
Konec tedna bo 5. posvet rejcev drobnice
Glavne letošnje tematike je predstavila urednica revije Drobnica, Marjana Cvirn.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|3. 7. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. julij 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. julij 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Dogodki

VEČ ...|12. 4. 2020
Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Radio Ognjišče

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|28. 6. 2020
Prof. dr. Anton Perdih - Pričevanje

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost prof. dr. Anton Perdih, 80 letnik, po izobrazbi kemik, avtor knjige Vojni in povojni utrinki. Njegovega očeta so Italijani leta 1943 odpeljali v taborišče, po kapitulaciji pa so ga zajeli nacisti in odpeljali v delovno taborišče v Nemčijo. Domov se je vrnil junija 1945. Beseda je tekla o Italijanih, Nemcih, partizanih in domobrancih ...

Prof. dr. Anton Perdih - Pričevanje

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost prof. dr. Anton Perdih, 80 letnik, po izobrazbi kemik, avtor knjige Vojni in povojni utrinki. Njegovega očeta so Italijani leta 1943 odpeljali v taborišče, po kapitulaciji pa so ga zajeli nacisti in odpeljali v delovno taborišče v Nemčijo. Domov se je vrnil junija 1945. Beseda je tekla o Italijanih, Nemcih, partizanih in domobrancih ...

Jože Bartolj

spominanton perdihvojni in povojni spomini

Komentar tedna

VEČ ...|3. 7. 2020
Hubert Požarnik: Napredek ali nazadovanje

Kar potrebujemo, so globoke spremembe v naših srcih, zavesti in ravnanju ter odločenost, gojiti in sejati to, kar bo pomagalo nam in prihodnjim rodovom ne le preživeti, ampak tudi pristno in polno živeti in rasti.

Hubert Požarnik: Napredek ali nazadovanje

Kar potrebujemo, so globoke spremembe v naših srcih, zavesti in ravnanju ter odločenost, gojiti in sejati to, kar bo pomagalo nam in prihodnjim rodovom ne le preživeti, ampak tudi pristno in polno živeti in rasti.

Hubert Požarnik

komentardružba

Sol in luč

VEČ ...|30. 6. 2020
Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Drugi del pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Drugi del pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

Tadej Sadar

družbaduhovnostkulturaodnosivzgoja

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|3. 7. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|3. 7. 2020
Zanimivosti nočnega neba

V oddaji smo se posvetili skrivnostim in lepotam astrofotografije. Približal nam jih je dolenjski astrofotograf Andrej Karlič, ki je razkril, kako je začel prodirati v globine vesolja s fotografskim aparatom.

Zanimivosti nočnega neba

V oddaji smo se posvetili skrivnostim in lepotam astrofotografije. Približal nam jih je dolenjski astrofotograf Andrej Karlič, ki je razkril, kako je začel prodirati v globine vesolja s fotografskim aparatom.

Blaž Lesnik

naravapogovorneboastrofotograf

Mladoskop

VEČ ...|3. 7. 2020
Začetna pot v samostojnost

Dijaški dom Škofja Loka deluje pod okriljem Srednje šole za strojništvo in je del šolskega centra Škofja Loka. O življenju v Dijaškem domu, o prednostih, utripu in ostalih izzivih, smo se pogovarjali s srednješolci, Jano iz Podbrda, Maticem iz Rovt, Luko iz Rogaške Slatine, Primožem in Lanom iz Gornjega Gradu, Nejcem iz Kranjske Gore ter z vzgojiteljicama Alenko Gorišek in Vido Cankar.

Začetna pot v samostojnost

Dijaški dom Škofja Loka deluje pod okriljem Srednje šole za strojništvo in je del šolskega centra Škofja Loka. O življenju v Dijaškem domu, o prednostih, utripu in ostalih izzivih, smo se pogovarjali s srednješolci, Jano iz Podbrda, Maticem iz Rovt, Luko iz Rogaške Slatine, Primožem in Lanom iz Gornjega Gradu, Nejcem iz Kranjske Gore ter z vzgojiteljicama Alenko Gorišek in Vido Cankar.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjemladiodnosipogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 7. 2020
Damijan Stepančič strip o Baragi - Kantata Ustoličenje karantanskega kneza

Damijan Stepančič strip o Baragi - Kantata Ustoličenje karantanskega kneza

Jože Bartolj

kulturaStanislav Zore