Svetovalnica
VEČ ...|9. 10. 2019
Ogrevalni sistemi

Pred začetkom kurilne sezone smo se posvetili ogrevalnim sistemom, predvsem so bile v ospredju toplotne črpalke: kakšne tipe poznamo, kje je njihova uporaba smiselna in kam gre razvoj? Z nami je bil vodja dejavnosti Trajnostna raba energije na Gradbenem inštitut ZRMK dr. Henrik Gjerkeš.

Ogrevalni sistemi

Pred začetkom kurilne sezone smo se posvetili ogrevalnim sistemom, predvsem so bile v ospredju toplotne črpalke: kakšne tipe poznamo, kje je njihova uporaba smiselna in kam gre razvoj? Z nami je bil vodja dejavnosti Trajnostna raba energije na Gradbenem inštitut ZRMK dr. Henrik Gjerkeš.

Blaž Lesnik

pogovorsvetovanje

Svetovalnica
Ogrevalni sistemi
Pred začetkom kurilne sezone smo se posvetili ogrevalnim sistemom, predvsem so bile v ospredju toplotne črpalke: kakšne tipe poznamo, kje je njihova uporaba smiselna in kam gre razvoj? Z nami je bil vodja dejavnosti Trajnostna raba energije na Gradbenem inštitut ZRMK dr. Henrik Gjerkeš.
VEČ ...|9. 10. 2019
Ogrevalni sistemi
Pred začetkom kurilne sezone smo se posvetili ogrevalnim sistemom, predvsem so bile v ospredju toplotne črpalke: kakšne tipe poznamo, kje je njihova uporaba smiselna in kam gre razvoj? Z nami je bil vodja dejavnosti Trajnostna raba energije na Gradbenem inštitut ZRMK dr. Henrik Gjerkeš.

Blaž Lesnik

pogovorsvetovanje

Naš gost
VEČ ...|5. 10. 2019
Bibliotekarka mag. Sávina Zwitter

Sávina Zwitter že več kot dve desetletji dela v šolski knjižnici na Gimnaziji Bežigrad. Predseduje Bralnemu društvu Slovenije, ki je v septembru pripravilo posvet Katerega spola so knjižni molji: Kako, koliko in kaj berejo bralci – in kako, koliko in kaj bralke. O branju, knjigah in knjižnicah v tokratni oddaji.

Bibliotekarka mag. Sávina Zwitter

Sávina Zwitter že več kot dve desetletji dela v šolski knjižnici na Gimnaziji Bežigrad. Predseduje Bralnemu društvu Slovenije, ki je v septembru pripravilo posvet Katerega spola so knjižni molji: Kako, koliko in kaj berejo bralci – in kako, koliko in kaj bralke. O branju, knjigah in knjižnicah v tokratni oddaji.

Damijana Medved

branjebralciknjižnicabibliotekarstvozaložništvo

Naš gost
Bibliotekarka mag. Sávina Zwitter
Sávina Zwitter že več kot dve desetletji dela v šolski knjižnici na Gimnaziji Bežigrad. Predseduje Bralnemu društvu Slovenije, ki je v septembru pripravilo posvet Katerega spola so knjižni molji: Kako, koliko in kaj berejo bralci – in kako, koliko in kaj bralke. O branju, knjigah in knjižnicah v tokratni oddaji.
VEČ ...|5. 10. 2019
Bibliotekarka mag. Sávina Zwitter
Sávina Zwitter že več kot dve desetletji dela v šolski knjižnici na Gimnaziji Bežigrad. Predseduje Bralnemu društvu Slovenije, ki je v septembru pripravilo posvet Katerega spola so knjižni molji: Kako, koliko in kaj berejo bralci – in kako, koliko in kaj bralke. O branju, knjigah in knjižnicah v tokratni oddaji.

Damijana Medved

branjebralciknjižnicabibliotekarstvozaložništvo

Komentar Časnik.si
VEČ ...|2. 10. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca

Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca

Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijadomoljubjeodbojkaštuhec

Komentar Časnik.si
Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca
Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.
VEČ ...|2. 10. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca
Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijadomoljubjeodbojkaštuhec

Graditelji slovenskega doma
VEČ ...|29. 9. 2019
Milko Matičetov (1919-2014)

»Lastna pričevanja so za zgodovino katere koli človeške dejavnosti pač nenadomestljiv vir.« je dejal etnolog Milko Matičetov (1919-2014), ki je vse življenje posvetil zbiranju ljudskega blaga. Njegove Zverinice iz Rezije poznajo tudi otroci. Odddajo graditelji smo mu posvetili ob 100. obletnici njegovega rojstva.

Milko Matičetov (1919-2014)

»Lastna pričevanja so za zgodovino katere koli človeške dejavnosti pač nenadomestljiv vir.« je dejal etnolog Milko Matičetov (1919-2014), ki je vse življenje posvetil zbiranju ljudskega blaga. Njegove Zverinice iz Rezije poznajo tudi otroci. Odddajo graditelji smo mu posvetili ob 100. obletnici njegovega rojstva.

Tone Gorjup

infokulturaspominvzgoja

Graditelji slovenskega doma
Milko Matičetov (1919-2014)
»Lastna pričevanja so za zgodovino katere koli človeške dejavnosti pač nenadomestljiv vir.« je dejal etnolog Milko Matičetov (1919-2014), ki je vse življenje posvetil zbiranju ljudskega blaga. Njegove Zverinice iz Rezije poznajo tudi otroci. Odddajo graditelji smo mu posvetili ob 100. obletnici njegovega rojstva.
VEČ ...|29. 9. 2019
Milko Matičetov (1919-2014)
»Lastna pričevanja so za zgodovino katere koli človeške dejavnosti pač nenadomestljiv vir.« je dejal etnolog Milko Matičetov (1919-2014), ki je vse življenje posvetil zbiranju ljudskega blaga. Njegove Zverinice iz Rezije poznajo tudi otroci. Odddajo graditelji smo mu posvetili ob 100. obletnici njegovega rojstva.

Tone Gorjup

infokulturaspominvzgoja

Naš gost
VEČ ...|28. 9. 2019
Boštjan Anko

Tokrat smo za spominsko oddajo Naš gost pobrskali v našem arhivu pod letnico 2009, ko smo pred mikrofon povabili človeka velike širine znanja in duha, krajinskega ekologa in gozdarskega strokovnjaka doktorja Boštjana Anka. Svoje strokovno življenje je v najširšem smislu posvetil naravi, njenemu varovanju, odnosu človek - narava in seveda gozdu.

Boštjan Anko

Tokrat smo za spominsko oddajo Naš gost pobrskali v našem arhivu pod letnico 2009, ko smo pred mikrofon povabili človeka velike širine znanja in duha, krajinskega ekologa in gozdarskega strokovnjaka doktorja Boštjana Anka. Svoje strokovno življenje je v najširšem smislu posvetil naravi, njenemu varovanju, odnosu človek - narava in seveda gozdu.

Blaž Lesnik

spominnarava

Naš gost
Boštjan Anko
Tokrat smo za spominsko oddajo Naš gost pobrskali v našem arhivu pod letnico 2009, ko smo pred mikrofon povabili človeka velike širine znanja in duha, krajinskega ekologa in gozdarskega strokovnjaka doktorja Boštjana Anka. Svoje strokovno življenje je v najširšem smislu posvetil naravi, njenemu varovanju, odnosu človek - narava in seveda gozdu.
VEČ ...|28. 9. 2019
Boštjan Anko
Tokrat smo za spominsko oddajo Naš gost pobrskali v našem arhivu pod letnico 2009, ko smo pred mikrofon povabili človeka velike širine znanja in duha, krajinskega ekologa in gozdarskega strokovnjaka doktorja Boštjana Anka. Svoje strokovno življenje je v najširšem smislu posvetil naravi, njenemu varovanju, odnosu človek - narava in seveda gozdu.

Blaž Lesnik

spominnarava

Ritem srca
VEČ ...|18. 9. 2019
Stična mladih in The McClures

Povabili smo na Stično mladih, kjer bomo tudi sodelavci Radia Ognjišče - nekateri bodo skrbeli za reportaže in interakcijo zmladimi, drugi pa za izvedbo glasbene delavnice Ritem srca. Drug del oddaje smo posvetili Hannah in Paul-u McClures, znana tudi kot The McClures, ki sta pred kratkim izdala nov album - The Way Home.

V oddaji smo zavrteli: Stična bend - Tvoji smo (pesem Stične mladih 2019), Marko Nzobandora - Hej ti, The McClures - Jesus We Love You, The McClures - Holding On To You, The McClures - The Way Home, The McClures - Now I See.

Stična mladih in The McClures

Povabili smo na Stično mladih, kjer bomo tudi sodelavci Radia Ognjišče - nekateri bodo skrbeli za reportaže in interakcijo zmladimi, drugi pa za izvedbo glasbene delavnice Ritem srca. Drug del oddaje smo posvetili Hannah in Paul-u McClures, znana tudi kot The McClures, ki sta pred kratkim izdala nov album - The Way Home.

V oddaji smo zavrteli: Stična bend - Tvoji smo (pesem Stične mladih 2019), Marko Nzobandora - Hej ti, The McClures - Jesus We Love You, The McClures - Holding On To You, The McClures - The Way Home, The McClures - Now I See.

Tadej VindišAndrej Jerman

glasbaRitem srca 2019Stična mladihsodobna krščanska glasba

Ritem srca
Stična mladih in The McClures
Povabili smo na Stično mladih, kjer bomo tudi sodelavci Radia Ognjišče - nekateri bodo skrbeli za reportaže in interakcijo zmladimi, drugi pa za izvedbo glasbene delavnice Ritem srca. Drug del oddaje smo posvetili Hannah in Paul-u McClures, znana tudi kot The McClures, ki sta pred kratkim izdala nov album - The Way Home.

V oddaji smo zavrteli: Stična bend - Tvoji smo (pesem Stične mladih 2019), Marko Nzobandora - Hej ti, The McClures - Jesus We Love You, The McClures - Holding On To You, The McClures - The Way Home, The McClures - Now I See.
VEČ ...|18. 9. 2019
Stična mladih in The McClures
Povabili smo na Stično mladih, kjer bomo tudi sodelavci Radia Ognjišče - nekateri bodo skrbeli za reportaže in interakcijo zmladimi, drugi pa za izvedbo glasbene delavnice Ritem srca. Drug del oddaje smo posvetili Hannah in Paul-u McClures, znana tudi kot The McClures, ki sta pred kratkim izdala nov album - The Way Home.

V oddaji smo zavrteli: Stična bend - Tvoji smo (pesem Stične mladih 2019), Marko Nzobandora - Hej ti, The McClures - Jesus We Love You, The McClures - Holding On To You, The McClures - The Way Home, The McClures - Now I See.

Tadej VindišAndrej Jerman

glasbaRitem srca 2019Stična mladihsodobna krščanska glasba

Petkov večer
VEČ ...|13. 9. 2019
Slovenska popevka

Večer pred največjim festivalom slovenske zabavne glasbe - Slovensko popevko - smo se posvetili letošnjim izvajalcem in se spomnili na nekatere pretekle uspešne melodije.

Slovenska popevka

Večer pred največjim festivalom slovenske zabavne glasbe - Slovensko popevko - smo se posvetili letošnjim izvajalcem in se spomnili na nekatere pretekle uspešne melodije.

Marjan Bunič

družbaglasbaslovenska popevka

Petkov večer
Slovenska popevka
Večer pred največjim festivalom slovenske zabavne glasbe - Slovensko popevko - smo se posvetili letošnjim izvajalcem in se spomnili na nekatere pretekle uspešne melodije.
VEČ ...|13. 9. 2019
Slovenska popevka
Večer pred največjim festivalom slovenske zabavne glasbe - Slovensko popevko - smo se posvetili letošnjim izvajalcem in se spomnili na nekatere pretekle uspešne melodije.

Marjan Bunič

družbaglasbaslovenska popevka

Ritem srca
VEČ ...|11. 9. 2019
Pesem letošnje Stične mladih in Zach Williams

Povabili smo na Stično mladih, ki letos dobiva tudi svojo pesem. Več o njej nam je zaupal Jakob Gajšek, sicer član 3. generacije Stična benda. Drug del oddaje smo posvetili novi glasbi Zach-a Williams-a.

V oddaji smo slišali: Stična bend – Stična točka, Stična bend – Tvoji smo, Zach Williams – Chain breaker, Zach Williams – Rescue Story, Zach Williams – Slave To Nothing, Zach Williams – Heaven Help Me.

Pesem letošnje Stične mladih in Zach Williams

Povabili smo na Stično mladih, ki letos dobiva tudi svojo pesem. Več o njej nam je zaupal Jakob Gajšek, sicer član 3. generacije Stična benda. Drug del oddaje smo posvetili novi glasbi Zach-a Williams-a.

V oddaji smo slišali: Stična bend – Stična točka, Stična bend – Tvoji smo, Zach Williams – Chain breaker, Zach Williams – Rescue Story, Zach Williams – Slave To Nothing, Zach Williams – Heaven Help Me.

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaStična mladihSDMmladi

Ritem srca
Pesem letošnje Stične mladih in Zach Williams
Povabili smo na Stično mladih, ki letos dobiva tudi svojo pesem. Več o njej nam je zaupal Jakob Gajšek, sicer član 3. generacije Stična benda. Drug del oddaje smo posvetili novi glasbi Zach-a Williams-a.

V oddaji smo slišali: Stična bend – Stična točka, Stična bend – Tvoji smo, Zach Williams – Chain breaker, Zach Williams – Rescue Story, Zach Williams – Slave To Nothing, Zach Williams – Heaven Help Me.
VEČ ...|11. 9. 2019
Pesem letošnje Stične mladih in Zach Williams
Povabili smo na Stično mladih, ki letos dobiva tudi svojo pesem. Več o njej nam je zaupal Jakob Gajšek, sicer član 3. generacije Stična benda. Drug del oddaje smo posvetili novi glasbi Zach-a Williams-a.

V oddaji smo slišali: Stična bend – Stična točka, Stična bend – Tvoji smo, Zach Williams – Chain breaker, Zach Williams – Rescue Story, Zach Williams – Slave To Nothing, Zach Williams – Heaven Help Me.

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaStična mladihSDMmladi

Ritem srca
VEČ ...|4. 9. 2019
Third Day in Mac Powell ter Mark Lee

Zazrli in povabili smo na Stično mladih 2019, kjer bo tudi ekipa Radia Ognjišče, večji del oddaje pa smo tokrat posvetili glasbenim novostim nekdanjih ustanovnih članov zasedbe Third Day. V novi glasbi in z novimi zasedbami sta nam zapela Mac Powell in Mark Lee.

V oddaji smo slišali: Panama WYD 2019 Hymn - Hagase En Mi Segun Tu Palabra, Third Day - Cry Out To Jesus, Mac Powell and the Family Reunion - Back Again, Mac Powell and the Family Reunion - Whooo!, Mark Lee - Your Love Will Find Me.

Third Day in Mac Powell ter Mark Lee

Zazrli in povabili smo na Stično mladih 2019, kjer bo tudi ekipa Radia Ognjišče, večji del oddaje pa smo tokrat posvetili glasbenim novostim nekdanjih ustanovnih članov zasedbe Third Day. V novi glasbi in z novimi zasedbami sta nam zapela Mac Powell in Mark Lee.

V oddaji smo slišali: Panama WYD 2019 Hymn - Hagase En Mi Segun Tu Palabra, Third Day - Cry Out To Jesus, Mac Powell and the Family Reunion - Back Again, Mac Powell and the Family Reunion - Whooo!, Mark Lee - Your Love Will Find Me.

Tadej VindišAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbastična 2019duhovnost

Ritem srca
Third Day in Mac Powell ter Mark Lee
Zazrli in povabili smo na Stično mladih 2019, kjer bo tudi ekipa Radia Ognjišče, večji del oddaje pa smo tokrat posvetili glasbenim novostim nekdanjih ustanovnih članov zasedbe Third Day. V novi glasbi in z novimi zasedbami sta nam zapela Mac Powell in Mark Lee.

V oddaji smo slišali: Panama WYD 2019 Hymn - Hagase En Mi Segun Tu Palabra, Third Day - Cry Out To Jesus, Mac Powell and the Family Reunion - Back Again, Mac Powell and the Family Reunion - Whooo!, Mark Lee - Your Love Will Find Me.
VEČ ...|4. 9. 2019
Third Day in Mac Powell ter Mark Lee
Zazrli in povabili smo na Stično mladih 2019, kjer bo tudi ekipa Radia Ognjišče, večji del oddaje pa smo tokrat posvetili glasbenim novostim nekdanjih ustanovnih članov zasedbe Third Day. V novi glasbi in z novimi zasedbami sta nam zapela Mac Powell in Mark Lee.

V oddaji smo slišali: Panama WYD 2019 Hymn - Hagase En Mi Segun Tu Palabra, Third Day - Cry Out To Jesus, Mac Powell and the Family Reunion - Back Again, Mac Powell and the Family Reunion - Whooo!, Mark Lee - Your Love Will Find Me.

Tadej VindišAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbastična 2019duhovnost

Svetovalnica
VEČ ...|2. 9. 2019
Začetek novega in veroučnega leta

V Svetovalnici smo se posvetili začetku novega šolskega leta. Starši so vedno polni skrbi, zlasti če otrok odhaja v dijaški ali študentski dom. Tudi samo dejstvo, da se bo moral znajti sam v večjem mestu, ni mačji kašelj. Naš sogovornik je bil ravnatelj Jegličevega dijaškega doma v Zavodu sv. Stanislava Rihard Režek.

Začetek novega in veroučnega leta

V Svetovalnici smo se posvetili začetku novega šolskega leta. Starši so vedno polni skrbi, zlasti če otrok odhaja v dijaški ali študentski dom. Tudi samo dejstvo, da se bo moral znajti sam v večjem mestu, ni mačji kašelj. Naš sogovornik je bil ravnatelj Jegličevega dijaškega doma v Zavodu sv. Stanislava Rihard Režek.

Tanja Dominko

družbamladiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Svetovalnica
Začetek novega in veroučnega leta
V Svetovalnici smo se posvetili začetku novega šolskega leta. Starši so vedno polni skrbi, zlasti če otrok odhaja v dijaški ali študentski dom. Tudi samo dejstvo, da se bo moral znajti sam v večjem mestu, ni mačji kašelj. Naš sogovornik je bil ravnatelj Jegličevega dijaškega doma v Zavodu sv. Stanislava Rihard Režek.
VEČ ...|2. 9. 2019
Začetek novega in veroučnega leta
V Svetovalnici smo se posvetili začetku novega šolskega leta. Starši so vedno polni skrbi, zlasti če otrok odhaja v dijaški ali študentski dom. Tudi samo dejstvo, da se bo moral znajti sam v večjem mestu, ni mačji kašelj. Naš sogovornik je bil ravnatelj Jegličevega dijaškega doma v Zavodu sv. Stanislava Rihard Režek.

Tanja Dominko

družbamladiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Minute za kmetijstvo in podeželje
VEČ ...|29. 8. 2019
Sejem Agra (zadnji sejemski dan)

V Gornji Radgoni se bo danes odvijal zadnji sejemski dan letošnje AGRE. Mateja Jaklič direktorica marketinga Pomurskega sejma pravi, da se obeta veliko zanimivega saj je današnji dan tudi dan ekološkega kmetijstva, dan pridelovalcev zelenjave in dan semenarjev. Že čez dobro uro se bo odvijal Posvet ekoloških kmetov: Biodiverziteta kulturnih rastlin in novi poslovni izzivi v ekološki pridelavi, popoldne pa med drugimi vabi k udeležbi zanimiva delavnica: Kaj lahko sami storimo za zdravje: konoplja kot pomočnik v podivjanem svetu.

Sejem Agra (zadnji sejemski dan)

V Gornji Radgoni se bo danes odvijal zadnji sejemski dan letošnje AGRE. Mateja Jaklič direktorica marketinga Pomurskega sejma pravi, da se obeta veliko zanimivega saj je današnji dan tudi dan ekološkega kmetijstva, dan pridelovalcev zelenjave in dan semenarjev. Že čez dobro uro se bo odvijal Posvet ekoloških kmetov: Biodiverziteta kulturnih rastlin in novi poslovni izzivi v ekološki pridelavi, popoldne pa med drugimi vabi k udeležbi zanimiva delavnica: Kaj lahko sami storimo za zdravje: konoplja kot pomočnik v podivjanem svetu.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje
Sejem Agra (zadnji sejemski dan)
V Gornji Radgoni se bo danes odvijal zadnji sejemski dan letošnje AGRE. Mateja Jaklič direktorica marketinga Pomurskega sejma pravi, da se obeta veliko zanimivega saj je današnji dan tudi dan ekološkega kmetijstva, dan pridelovalcev zelenjave in dan semenarjev. Že čez dobro uro se bo odvijal Posvet ekoloških kmetov: Biodiverziteta kulturnih rastlin in novi poslovni izzivi v ekološki pridelavi, popoldne pa med drugimi vabi k udeležbi zanimiva delavnica: Kaj lahko sami storimo za zdravje: konoplja kot pomočnik v podivjanem svetu.
VEČ ...|29. 8. 2019
Sejem Agra (zadnji sejemski dan)
V Gornji Radgoni se bo danes odvijal zadnji sejemski dan letošnje AGRE. Mateja Jaklič direktorica marketinga Pomurskega sejma pravi, da se obeta veliko zanimivega saj je današnji dan tudi dan ekološkega kmetijstva, dan pridelovalcev zelenjave in dan semenarjev. Že čez dobro uro se bo odvijal Posvet ekoloških kmetov: Biodiverziteta kulturnih rastlin in novi poslovni izzivi v ekološki pridelavi, popoldne pa med drugimi vabi k udeležbi zanimiva delavnica: Kaj lahko sami storimo za zdravje: konoplja kot pomočnik v podivjanem svetu.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Ritem srca
VEČ ...|28. 8. 2019
Stična mladih in 50. podelitev nagrad Dove

Povabili smo na letošnji Stično mladih nakateri bo tudi ekipa Radia Ognjišče. Nekateri bodo skrbeli, da bodo utrinki s srečanja prisotni tudi v našem programu, drugi bomo poskrbeli za izvedbo delavnice Ritem srca, kjer bo svoje mesto imela sodobna krščanska glasba in njeni avtorji in izvajalci. Drug del oddaje smo posvetili že 50. podelitvi nagrad Dove in tistim, ki so bili za omenjene nagrade nominirani največkrat.

V oddaji smo zavrteli: Stična bend - Stična točka, SPES - Mir srca, Hillsong Worship - Who You Say I Am, TobyMac - Everything, Kirk Franklin - F.A.V.O.R, Guardians - Ready For Revival.

Stična mladih in 50. podelitev nagrad Dove

Povabili smo na letošnji Stično mladih nakateri bo tudi ekipa Radia Ognjišče. Nekateri bodo skrbeli, da bodo utrinki s srečanja prisotni tudi v našem programu, drugi bomo poskrbeli za izvedbo delavnice Ritem srca, kjer bo svoje mesto imela sodobna krščanska glasba in njeni avtorji in izvajalci. Drug del oddaje smo posvetili že 50. podelitvi nagrad Dove in tistim, ki so bili za omenjene nagrade nominirani največkrat.

V oddaji smo zavrteli: Stična bend - Stična točka, SPES - Mir srca, Hillsong Worship - Who You Say I Am, TobyMac - Everything, Kirk Franklin - F.A.V.O.R, Guardians - Ready For Revival.

Tadej VindišAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbastična 2019duhovnost

Ritem srca
Stična mladih in 50. podelitev nagrad Dove
Povabili smo na letošnji Stično mladih nakateri bo tudi ekipa Radia Ognjišče. Nekateri bodo skrbeli, da bodo utrinki s srečanja prisotni tudi v našem programu, drugi bomo poskrbeli za izvedbo delavnice Ritem srca, kjer bo svoje mesto imela sodobna krščanska glasba in njeni avtorji in izvajalci. Drug del oddaje smo posvetili že 50. podelitvi nagrad Dove in tistim, ki so bili za omenjene nagrade nominirani največkrat.

V oddaji smo zavrteli: Stična bend - Stična točka, SPES - Mir srca, Hillsong Worship - Who You Say I Am, TobyMac - Everything, Kirk Franklin - F.A.V.O.R, Guardians - Ready For Revival.
VEČ ...|28. 8. 2019
Stična mladih in 50. podelitev nagrad Dove
Povabili smo na letošnji Stično mladih nakateri bo tudi ekipa Radia Ognjišče. Nekateri bodo skrbeli, da bodo utrinki s srečanja prisotni tudi v našem programu, drugi bomo poskrbeli za izvedbo delavnice Ritem srca, kjer bo svoje mesto imela sodobna krščanska glasba in njeni avtorji in izvajalci. Drug del oddaje smo posvetili že 50. podelitvi nagrad Dove in tistim, ki so bili za omenjene nagrade nominirani največkrat.

V oddaji smo zavrteli: Stična bend - Stična točka, SPES - Mir srca, Hillsong Worship - Who You Say I Am, TobyMac - Everything, Kirk Franklin - F.A.V.O.R, Guardians - Ready For Revival.

Tadej VindišAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbastična 2019duhovnost

Minute za kmetijstvo in podeželje
VEČ ...|28. 8. 2019
Sejem Agra (5. sejemski dan)

V Gornji Radgoni se bo danes odvijal predzadnji sejemski dan letošnje AGRE, ki bo še posebej namenjen vprašanjem zadružništva. Opozorili smo na predstavitev poslanstva Ustanove dr. Antona Trstenjaka, ter posvet Kaj pomenijo vodotoki za kmetijsko rabo? Osrednji strokovni dogodek današnjega dne pa bo opoldanski Posvet: Hrana, voda in energija v luči podnebnih sprememb.

Sejem Agra (5. sejemski dan)

V Gornji Radgoni se bo danes odvijal predzadnji sejemski dan letošnje AGRE, ki bo še posebej namenjen vprašanjem zadružništva. Opozorili smo na predstavitev poslanstva Ustanove dr. Antona Trstenjaka, ter posvet Kaj pomenijo vodotoki za kmetijsko rabo? Osrednji strokovni dogodek današnjega dne pa bo opoldanski Posvet: Hrana, voda in energija v luči podnebnih sprememb.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje
Sejem Agra (5. sejemski dan)
V Gornji Radgoni se bo danes odvijal predzadnji sejemski dan letošnje AGRE, ki bo še posebej namenjen vprašanjem zadružništva. Opozorili smo na predstavitev poslanstva Ustanove dr. Antona Trstenjaka, ter posvet Kaj pomenijo vodotoki za kmetijsko rabo? Osrednji strokovni dogodek današnjega dne pa bo opoldanski Posvet: Hrana, voda in energija v luči podnebnih sprememb.
VEČ ...|28. 8. 2019
Sejem Agra (5. sejemski dan)
V Gornji Radgoni se bo danes odvijal predzadnji sejemski dan letošnje AGRE, ki bo še posebej namenjen vprašanjem zadružništva. Opozorili smo na predstavitev poslanstva Ustanove dr. Antona Trstenjaka, ter posvet Kaj pomenijo vodotoki za kmetijsko rabo? Osrednji strokovni dogodek današnjega dne pa bo opoldanski Posvet: Hrana, voda in energija v luči podnebnih sprememb.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Doživetja narave
VEČ ...|23. 8. 2019
Uršlja gora in Koroška

V oddaji smo se posvetili cilju našega nedeljskega srečanja, naslednjega v nizu vrhov ob 25-letnici Radia Ognjišče. Uršljo goro obiskuje vse več pohodnikov in planincev, aktualnemu utripu pa smo s sogovorniki dodali še kakšno zanimivost, tudi z legendami iz zgodovine.

Uršlja gora in Koroška

V oddaji smo se posvetili cilju našega nedeljskega srečanja, naslednjega v nizu vrhov ob 25-letnici Radia Ognjišče. Uršljo goro obiskuje vse več pohodnikov in planincev, aktualnemu utripu pa smo s sogovorniki dodali še kakšno zanimivost, tudi z legendami iz zgodovine.

Blaž Lesnik

Varno na vrhsrečanje PROnaravaduhovnost

Doživetja narave
Uršlja gora in Koroška
V oddaji smo se posvetili cilju našega nedeljskega srečanja, naslednjega v nizu vrhov ob 25-letnici Radia Ognjišče. Uršljo goro obiskuje vse več pohodnikov in planincev, aktualnemu utripu pa smo s sogovorniki dodali še kakšno zanimivost, tudi z legendami iz zgodovine.
VEČ ...|23. 8. 2019
Uršlja gora in Koroška
V oddaji smo se posvetili cilju našega nedeljskega srečanja, naslednjega v nizu vrhov ob 25-letnici Radia Ognjišče. Uršljo goro obiskuje vse več pohodnikov in planincev, aktualnemu utripu pa smo s sogovorniki dodali še kakšno zanimivost, tudi z legendami iz zgodovine.

Blaž Lesnik

Varno na vrhsrečanje PROnaravaduhovnost

Ritem srca
VEČ ...|14. 8. 2019
Skupina Elevation Worship

V oddaji ste slišali, zakaj so po juniju 2015 petki tisti dnevi v tednu, izhajajo nove skladbe. Tudi tiste z oznako sodobna krščanska glasba. Nedavno je tako nov single izdala skupina Elevation Worship, kateri smo posvetili tokratno oddajo.

Skupina Elevation Worship

V oddaji ste slišali, zakaj so po juniju 2015 petki tisti dnevi v tednu, izhajajo nove skladbe. Tudi tiste z oznako sodobna krščanska glasba. Nedavno je tako nov single izdala skupina Elevation Worship, kateri smo posvetili tokratno oddajo.

Tadej VindišAndrej Jerman

glasbaduhovnostmladi

Ritem srca
Skupina Elevation Worship
V oddaji ste slišali, zakaj so po juniju 2015 petki tisti dnevi v tednu, izhajajo nove skladbe. Tudi tiste z oznako sodobna krščanska glasba. Nedavno je tako nov single izdala skupina Elevation Worship, kateri smo posvetili tokratno oddajo.
VEČ ...|14. 8. 2019
Skupina Elevation Worship
V oddaji ste slišali, zakaj so po juniju 2015 petki tisti dnevi v tednu, izhajajo nove skladbe. Tudi tiste z oznako sodobna krščanska glasba. Nedavno je tako nov single izdala skupina Elevation Worship, kateri smo posvetili tokratno oddajo.

Tadej VindišAndrej Jerman

glasbaduhovnostmladi

Doživetja narave
VEČ ...|9. 8. 2019
O prometu v gorskih dolinah, pa tudi o metuljih

S povečanim obiskom gora se v avgustu povečuje tudi gneča osebnih vozil v gorskih dolinah. O tem, kako se ji izogniti v Vratih in Bohinju, ste slišali v prvem delu Doživetij narave, potem pa smo se posvetili nočnim metuljem. Ste vedeli, da na ozemlju Slovenije živi kar 3400 vrst metuljev in da delež nočnih krepko prekaša skupino dnevnih, ki jih imamo praviloma v mislih? Z nami je bil poznavalec Matjaž Černila.

O prometu v gorskih dolinah, pa tudi o metuljih

S povečanim obiskom gora se v avgustu povečuje tudi gneča osebnih vozil v gorskih dolinah. O tem, kako se ji izogniti v Vratih in Bohinju, ste slišali v prvem delu Doživetij narave, potem pa smo se posvetili nočnim metuljem. Ste vedeli, da na ozemlju Slovenije živi kar 3400 vrst metuljev in da delež nočnih krepko prekaša skupino dnevnih, ki jih imamo praviloma v mislih? Z nami je bil poznavalec Matjaž Černila.

Blaž Lesnik

naravavzgojagore

Doživetja narave
O prometu v gorskih dolinah, pa tudi o metuljih
S povečanim obiskom gora se v avgustu povečuje tudi gneča osebnih vozil v gorskih dolinah. O tem, kako se ji izogniti v Vratih in Bohinju, ste slišali v prvem delu Doživetij narave, potem pa smo se posvetili nočnim metuljem. Ste vedeli, da na ozemlju Slovenije živi kar 3400 vrst metuljev in da delež nočnih krepko prekaša skupino dnevnih, ki jih imamo praviloma v mislih? Z nami je bil poznavalec Matjaž Černila.
VEČ ...|9. 8. 2019
O prometu v gorskih dolinah, pa tudi o metuljih
S povečanim obiskom gora se v avgustu povečuje tudi gneča osebnih vozil v gorskih dolinah. O tem, kako se ji izogniti v Vratih in Bohinju, ste slišali v prvem delu Doživetij narave, potem pa smo se posvetili nočnim metuljem. Ste vedeli, da na ozemlju Slovenije živi kar 3400 vrst metuljev in da delež nočnih krepko prekaša skupino dnevnih, ki jih imamo praviloma v mislih? Z nami je bil poznavalec Matjaž Černila.

Blaž Lesnik

naravavzgojagore

Družinska kateheza
VEČ ...|6. 8. 2019
Stari Starši

Družinsko katehezo bomo tokrat posvetili starim staršem. Papež na vseh srečanjih z mladimi spodbuja k pogovoru z njimi, saj so starejši tisti, ki mladim pomagajo sanjati ter jim vračajo korenine, iz katerih rastejo. Z sta bila Marinka in Aleš Čerin.

Stari Starši

Družinsko katehezo bomo tokrat posvetili starim staršem. Papež na vseh srečanjih z mladimi spodbuja k pogovoru z njimi, saj so starejši tisti, ki mladim pomagajo sanjati ter jim vračajo korenine, iz katerih rastejo. Z sta bila Marinka in Aleš Čerin.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjepogovorvzgoja

Družinska kateheza
Stari Starši
Družinsko katehezo bomo tokrat posvetili starim staršem. Papež na vseh srečanjih z mladimi spodbuja k pogovoru z njimi, saj so starejši tisti, ki mladim pomagajo sanjati ter jim vračajo korenine, iz katerih rastejo. Z sta bila Marinka in Aleš Čerin.
VEČ ...|6. 8. 2019
Stari Starši
Družinsko katehezo bomo tokrat posvetili starim staršem. Papež na vseh srečanjih z mladimi spodbuja k pogovoru z njimi, saj so starejši tisti, ki mladim pomagajo sanjati ter jim vračajo korenine, iz katerih rastejo. Z sta bila Marinka in Aleš Čerin.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjepogovorvzgoja

Informativni prispevki
VEČ ...|26. 7. 2019
Janez Janša za Radio Ognjišče o taboru SDS, Bovškem kotu, Lenarčiču, migrantih ...

Studio Radia Ognjišče se je včeraj za nekaj ur preselil v Bovec, kjer od prejšnjega meseca domačini prek oddajnika s kaninske B postaje lahko spremljajo naš program. Tam nas je obiskal tudi predsednik SDS Janez Janša, ki se mudi na 24. poletnem taboru stranke in Gorniškega kluba dr. Henrika Tume. Pred mikrofon ga je povabil Tone Gorjup. Veselo razpoložen in nasmejan je spregovoril najprej o Posočju, o krajih, ki so zanj najlepši v Sloveniji. Povedal je, kako so se tavori začeli, kaj vse na njih počnejo ... Na vprašanje ali ostaja Janez Janša politik tudi na počitnicah, je odgovoril, da je to čas, ko se lahko posveti družini, prijateljem … kot politik pa lahko izklopi. Kljub temu je bil pripravljen na pogovor o aktualnih političnih zadevah. Izbira Janeza Lenarčiča za kandidata za komisarja iz Slovenije se mu zdi neka logična poteza neambicioznosti slovenske politike doma in navzven. Način izbire predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, kaže na minus demokratične legitimnosti, saj je volivci niso izbrali. Napoved Marjana Šarca, da naj bi vezal proračunske dokumente na glasovanje o zaupnici, se mu zdi brezpredmetna, saj v danih okoliščinah, ko so gospodarski kazalci še dokaj dobri, ni težko sestaviti proračuna. Dejal pa je, da ta vlada ne zna porabiti denarja, ki ji je na voljo. Gre predvsem za veliko vsoto evropskih sredstev, ki jih ne znamo počrpati. Ugotavlja tudi, da je sla te vlade po kontroli, nadzoru, obvladovanju državljanov še večja kot pri prejšnji, čeprav gre za reciklirano vlado. Pojavljajo se ideje, ki zelo spominjajo na nekdanje totalitarne čase, kar se tiče pooblastil tajnih služb. V tem smislu je pozdravil odločitev ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje člena zakona o kazenskem postopku, ki omogoča širok nadzor nad posamezniki, ko gre za mobilne telefone. Janša je spregovoril tudi o propustnosti schengenske meje, kjer je Slovenija na svetovnem zemljevidu označena z zeleno in še očem. Zato ni čudno, da največ migrantov na dan v schengensko območje v zadnjih mesecih vstopi ravno v Sloveniji.

Janez Janša za Radio Ognjišče o taboru SDS, Bovškem kotu, Lenarčiču, migrantih ...

Studio Radia Ognjišče se je včeraj za nekaj ur preselil v Bovec, kjer od prejšnjega meseca domačini prek oddajnika s kaninske B postaje lahko spremljajo naš program. Tam nas je obiskal tudi predsednik SDS Janez Janša, ki se mudi na 24. poletnem taboru stranke in Gorniškega kluba dr. Henrika Tume. Pred mikrofon ga je povabil Tone Gorjup. Veselo razpoložen in nasmejan je spregovoril najprej o Posočju, o krajih, ki so zanj najlepši v Sloveniji. Povedal je, kako so se tavori začeli, kaj vse na njih počnejo ... Na vprašanje ali ostaja Janez Janša politik tudi na počitnicah, je odgovoril, da je to čas, ko se lahko posveti družini, prijateljem … kot politik pa lahko izklopi. Kljub temu je bil pripravljen na pogovor o aktualnih političnih zadevah. Izbira Janeza Lenarčiča za kandidata za komisarja iz Slovenije se mu zdi neka logična poteza neambicioznosti slovenske politike doma in navzven. Način izbire predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, kaže na minus demokratične legitimnosti, saj je volivci niso izbrali. Napoved Marjana Šarca, da naj bi vezal proračunske dokumente na glasovanje o zaupnici, se mu zdi brezpredmetna, saj v danih okoliščinah, ko so gospodarski kazalci še dokaj dobri, ni težko sestaviti proračuna. Dejal pa je, da ta vlada ne zna porabiti denarja, ki ji je na voljo. Gre predvsem za veliko vsoto evropskih sredstev, ki jih ne znamo počrpati. Ugotavlja tudi, da je sla te vlade po kontroli, nadzoru, obvladovanju državljanov še večja kot pri prejšnji, čeprav gre za reciklirano vlado. Pojavljajo se ideje, ki zelo spominjajo na nekdanje totalitarne čase, kar se tiče pooblastil tajnih služb. V tem smislu je pozdravil odločitev ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje člena zakona o kazenskem postopku, ki omogoča širok nadzor nad posamezniki, ko gre za mobilne telefone. Janša je spregovoril tudi o propustnosti schengenske meje, kjer je Slovenija na svetovnem zemljevidu označena z zeleno in še očem. Zato ni čudno, da največ migrantov na dan v schengensko območje v zadnjih mesecih vstopi ravno v Sloveniji.

Tone Gorjup

janšapogovormigracijesdsinfokomentarpolitika

Informativni prispevki
Janez Janša za Radio Ognjišče o taboru SDS, Bovškem kotu, Lenarčiču, migrantih ...
Studio Radia Ognjišče se je včeraj za nekaj ur preselil v Bovec, kjer od prejšnjega meseca domačini prek oddajnika s kaninske B postaje lahko spremljajo naš program. Tam nas je obiskal tudi predsednik SDS Janez Janša, ki se mudi na 24. poletnem taboru stranke in Gorniškega kluba dr. Henrika Tume. Pred mikrofon ga je povabil Tone Gorjup. Veselo razpoložen in nasmejan je spregovoril najprej o Posočju, o krajih, ki so zanj najlepši v Sloveniji. Povedal je, kako so se tavori začeli, kaj vse na njih počnejo ... Na vprašanje ali ostaja Janez Janša politik tudi na počitnicah, je odgovoril, da je to čas, ko se lahko posveti družini, prijateljem … kot politik pa lahko izklopi. Kljub temu je bil pripravljen na pogovor o aktualnih političnih zadevah. Izbira Janeza Lenarčiča za kandidata za komisarja iz Slovenije se mu zdi neka logična poteza neambicioznosti slovenske politike doma in navzven. Način izbire predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, kaže na minus demokratične legitimnosti, saj je volivci niso izbrali. Napoved Marjana Šarca, da naj bi vezal proračunske dokumente na glasovanje o zaupnici, se mu zdi brezpredmetna, saj v danih okoliščinah, ko so gospodarski kazalci še dokaj dobri, ni težko sestaviti proračuna. Dejal pa je, da ta vlada ne zna porabiti denarja, ki ji je na voljo. Gre predvsem za veliko vsoto evropskih sredstev, ki jih ne znamo počrpati. Ugotavlja tudi, da je sla te vlade po kontroli, nadzoru, obvladovanju državljanov še večja kot pri prejšnji, čeprav gre za reciklirano vlado. Pojavljajo se ideje, ki zelo spominjajo na nekdanje totalitarne čase, kar se tiče pooblastil tajnih služb. V tem smislu je pozdravil odločitev ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje člena zakona o kazenskem postopku, ki omogoča širok nadzor nad posamezniki, ko gre za mobilne telefone. Janša je spregovoril tudi o propustnosti schengenske meje, kjer je Slovenija na svetovnem zemljevidu označena z zeleno in še očem. Zato ni čudno, da največ migrantov na dan v schengensko območje v zadnjih mesecih vstopi ravno v Sloveniji.
VEČ ...|26. 7. 2019
Janez Janša za Radio Ognjišče o taboru SDS, Bovškem kotu, Lenarčiču, migrantih ...
Studio Radia Ognjišče se je včeraj za nekaj ur preselil v Bovec, kjer od prejšnjega meseca domačini prek oddajnika s kaninske B postaje lahko spremljajo naš program. Tam nas je obiskal tudi predsednik SDS Janez Janša, ki se mudi na 24. poletnem taboru stranke in Gorniškega kluba dr. Henrika Tume. Pred mikrofon ga je povabil Tone Gorjup. Veselo razpoložen in nasmejan je spregovoril najprej o Posočju, o krajih, ki so zanj najlepši v Sloveniji. Povedal je, kako so se tavori začeli, kaj vse na njih počnejo ... Na vprašanje ali ostaja Janez Janša politik tudi na počitnicah, je odgovoril, da je to čas, ko se lahko posveti družini, prijateljem … kot politik pa lahko izklopi. Kljub temu je bil pripravljen na pogovor o aktualnih političnih zadevah. Izbira Janeza Lenarčiča za kandidata za komisarja iz Slovenije se mu zdi neka logična poteza neambicioznosti slovenske politike doma in navzven. Način izbire predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, kaže na minus demokratične legitimnosti, saj je volivci niso izbrali. Napoved Marjana Šarca, da naj bi vezal proračunske dokumente na glasovanje o zaupnici, se mu zdi brezpredmetna, saj v danih okoliščinah, ko so gospodarski kazalci še dokaj dobri, ni težko sestaviti proračuna. Dejal pa je, da ta vlada ne zna porabiti denarja, ki ji je na voljo. Gre predvsem za veliko vsoto evropskih sredstev, ki jih ne znamo počrpati. Ugotavlja tudi, da je sla te vlade po kontroli, nadzoru, obvladovanju državljanov še večja kot pri prejšnji, čeprav gre za reciklirano vlado. Pojavljajo se ideje, ki zelo spominjajo na nekdanje totalitarne čase, kar se tiče pooblastil tajnih služb. V tem smislu je pozdravil odločitev ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje člena zakona o kazenskem postopku, ki omogoča širok nadzor nad posamezniki, ko gre za mobilne telefone. Janša je spregovoril tudi o propustnosti schengenske meje, kjer je Slovenija na svetovnem zemljevidu označena z zeleno in še očem. Zato ni čudno, da največ migrantov na dan v schengensko območje v zadnjih mesecih vstopi ravno v Sloveniji.

Tone Gorjup

janšapogovormigracijesdsinfokomentarpolitika

Pojdite in učite
VEČ ...|21. 7. 2019
Akcija Miva

Na Krištofovo nedeljo se je oddaja Pojdite in učite posvetila akciji MIVA, ki skrbi za zbiranje sredstev za nakup prevoznih sredstev za misijonarje.

Akcija Miva

Na Krištofovo nedeljo se je oddaja Pojdite in učite posvetila akciji MIVA, ki skrbi za zbiranje sredstev za nakup prevoznih sredstev za misijonarje.

Jure Sešek

družbamisijoni

Pojdite in učite
Akcija Miva
Na Krištofovo nedeljo se je oddaja Pojdite in učite posvetila akciji MIVA, ki skrbi za zbiranje sredstev za nakup prevoznih sredstev za misijonarje.
VEČ ...|21. 7. 2019
Akcija Miva
Na Krištofovo nedeljo se je oddaja Pojdite in učite posvetila akciji MIVA, ki skrbi za zbiranje sredstev za nakup prevoznih sredstev za misijonarje.

Jure Sešek

družbamisijoni

Utrip Cerkve v Sloveniji
VEČ ...|30. 6. 2019
Diakonska posvečenja, posvetitev nove cerkve v Mariboru, vseslovensko srečanje misijonark in misijonarjev

V oddaji smo bolj obširno poročali o nedavnih dogodkih minulih dni. Spomnili smo se diakonskih posvečenj, srečanja misijonark in misijonarjev in posvetitve cerkve v župniji sv. Rešnjega Telesa v Mariboru.

Diakonska posvečenja, posvetitev nove cerkve v Mariboru, vseslovensko srečanje misijonark in misijonarjev

V oddaji smo bolj obširno poročali o nedavnih dogodkih minulih dni. Spomnili smo se diakonskih posvečenj, srečanja misijonark in misijonarjev in posvetitve cerkve v župniji sv. Rešnjega Telesa v Mariboru.

Petra Stopar

duhovnostinfo

Utrip Cerkve v Sloveniji
Diakonska posvečenja, posvetitev nove cerkve v Mariboru, vseslovensko srečanje misijonark in misijonarjev
V oddaji smo bolj obširno poročali o nedavnih dogodkih minulih dni. Spomnili smo se diakonskih posvečenj, srečanja misijonark in misijonarjev in posvetitve cerkve v župniji sv. Rešnjega Telesa v Mariboru.
VEČ ...|30. 6. 2019
Diakonska posvečenja, posvetitev nove cerkve v Mariboru, vseslovensko srečanje misijonark in misijonarjev
V oddaji smo bolj obširno poročali o nedavnih dogodkih minulih dni. Spomnili smo se diakonskih posvečenj, srečanja misijonark in misijonarjev in posvetitve cerkve v župniji sv. Rešnjega Telesa v Mariboru.

Petra Stopar

duhovnostinfo

Doživetja narave
VEČ ...|28. 6. 2019
Planinska pot na Vipavskem

Popoldne smo se v Doživetjih narave posvetili novi zelo zahtevni planinski poti na Vipavskem, ki so jo poimenovali po pobudniku vipavskega alpinizma duhovniku dr. Otmarju Črnilogarju.

Planinska pot na Vipavskem

Popoldne smo se v Doživetjih narave posvetili novi zelo zahtevni planinski poti na Vipavskem, ki so jo poimenovali po pobudniku vipavskega alpinizma duhovniku dr. Otmarju Črnilogarju.

Blaž Lesnik

naravašportplaninska pot

Doživetja narave
Planinska pot na Vipavskem
Popoldne smo se v Doživetjih narave posvetili novi zelo zahtevni planinski poti na Vipavskem, ki so jo poimenovali po pobudniku vipavskega alpinizma duhovniku dr. Otmarju Črnilogarju.
VEČ ...|28. 6. 2019
Planinska pot na Vipavskem
Popoldne smo se v Doživetjih narave posvetili novi zelo zahtevni planinski poti na Vipavskem, ki so jo poimenovali po pobudniku vipavskega alpinizma duhovniku dr. Otmarju Črnilogarju.

Blaž Lesnik

naravašportplaninska pot

Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ...|24. 6. 2019
P. Branko Cestnik o novih mašah, domoljubju in problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva

Naš gost je bil urednik in župnik, pater klaretinec mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile različne: začeli smo s komentarjem letošnjih novih maš, se ustavili pri problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva, večji del oddaje pa smo na predvečer državnega praznika, posvetili temam povezanim z domoljubjem in domovino.

P. Branko Cestnik o novih mašah, domoljubju in problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva

Naš gost je bil urednik in župnik, pater klaretinec mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile različne: začeli smo s komentarjem letošnjih novih maš, se ustavili pri problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva, večji del oddaje pa smo na predvečer državnega praznika, posvetili temam povezanim z domoljubjem in domovino.

Jože Bartolj

družbapolitikašolstvo

Spoznanje več, predsodek manj
P. Branko Cestnik o novih mašah, domoljubju in problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva
Naš gost je bil urednik in župnik, pater klaretinec mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile različne: začeli smo s komentarjem letošnjih novih maš, se ustavili pri problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva, večji del oddaje pa smo na predvečer državnega praznika, posvetili temam povezanim z domoljubjem in domovino.
VEČ ...|24. 6. 2019
P. Branko Cestnik o novih mašah, domoljubju in problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva
Naš gost je bil urednik in župnik, pater klaretinec mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile različne: začeli smo s komentarjem letošnjih novih maš, se ustavili pri problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva, večji del oddaje pa smo na predvečer državnega praznika, posvetili temam povezanim z domoljubjem in domovino.

Jože Bartolj

družbapolitikašolstvo

Prijatelji Radia Ognjišče
VEČ ...|24. 6. 2019
Naša draga Slovenija

Ker je 25. junija praznik dan državnosti, smo celotno oddajo posvetili naši dragi Sloveniji. Domovino so opevale izbrane melodije, poklon pa so ji dale besede blaženega Slomška. Izbrati Slomškove besede za dan državnosti je nekaj najlepšega in najboljšega, ker iz Slomškovih številnih pridig, pisem in pesmi veje izredna ljubezen do domače zemlje, do doma in domovine.

Naša draga Slovenija

Ker je 25. junija praznik dan državnosti, smo celotno oddajo posvetili naši dragi Sloveniji. Domovino so opevale izbrane melodije, poklon pa so ji dale besede blaženega Slomška. Izbrati Slomškove besede za dan državnosti je nekaj najlepšega in najboljšega, ker iz Slomškovih številnih pridig, pisem in pesmi veje izredna ljubezen do domače zemlje, do doma in domovine.

Franci Trstenjak

glasbaSlovenijaSlomšek

Prijatelji Radia Ognjišče
Naša draga Slovenija
Ker je 25. junija praznik dan državnosti, smo celotno oddajo posvetili naši dragi Sloveniji. Domovino so opevale izbrane melodije, poklon pa so ji dale besede blaženega Slomška. Izbrati Slomškove besede za dan državnosti je nekaj najlepšega in najboljšega, ker iz Slomškovih številnih pridig, pisem in pesmi veje izredna ljubezen do domače zemlje, do doma in domovine.
VEČ ...|24. 6. 2019
Naša draga Slovenija
Ker je 25. junija praznik dan državnosti, smo celotno oddajo posvetili naši dragi Sloveniji. Domovino so opevale izbrane melodije, poklon pa so ji dale besede blaženega Slomška. Izbrati Slomškove besede za dan državnosti je nekaj najlepšega in najboljšega, ker iz Slomškovih številnih pridig, pisem in pesmi veje izredna ljubezen do domače zemlje, do doma in domovine.

Franci Trstenjak

glasbaSlovenijaSlomšek

Informativni prispevki
VEČ ...|20. 6. 2019
O zasebnem šolstvu in kritikah Pikalovega zakona

V prostorih državnega sveta je potekal posvet o zasebnem in javnem šolstvu, ki so se ga udeležili vrhovni sodnik Jan Zobec, direktor Zavoda sv. Stanislava Tone Česen, Iztok Kordiš iz Waldorfske šole, Pavel Demšar iz Montessori inštituta in Matevž Tomšič iz Fakultete za uporabne družbene študije. Potekal je tudi protest pred parlamentom.

O zasebnem šolstvu in kritikah Pikalovega zakona

V prostorih državnega sveta je potekal posvet o zasebnem in javnem šolstvu, ki so se ga udeležili vrhovni sodnik Jan Zobec, direktor Zavoda sv. Stanislava Tone Česen, Iztok Kordiš iz Waldorfske šole, Pavel Demšar iz Montessori inštituta in Matevž Tomšič iz Fakultete za uporabne družbene študije. Potekal je tudi protest pred parlamentom.

Tanja Dominko

izobraževanjeinfokomentarotrocipolitikapolitika

Informativni prispevki
O zasebnem šolstvu in kritikah Pikalovega zakona
V prostorih državnega sveta je potekal posvet o zasebnem in javnem šolstvu, ki so se ga udeležili vrhovni sodnik Jan Zobec, direktor Zavoda sv. Stanislava Tone Česen, Iztok Kordiš iz Waldorfske šole, Pavel Demšar iz Montessori inštituta in Matevž Tomšič iz Fakultete za uporabne družbene študije. Potekal je tudi protest pred parlamentom.
VEČ ...|20. 6. 2019
O zasebnem šolstvu in kritikah Pikalovega zakona
V prostorih državnega sveta je potekal posvet o zasebnem in javnem šolstvu, ki so se ga udeležili vrhovni sodnik Jan Zobec, direktor Zavoda sv. Stanislava Tone Česen, Iztok Kordiš iz Waldorfske šole, Pavel Demšar iz Montessori inštituta in Matevž Tomšič iz Fakultete za uporabne družbene študije. Potekal je tudi protest pred parlamentom.

Tanja Dominko

izobraževanjeinfokomentarotrocipolitikapolitika

Graditelji slovenskega doma
VEČ ...|16. 6. 2019
p. Ivan Tomažič

O sebi je povedal: Slovencem sem pokazal od kdaj in od kje so tu, na tem ozemlju, in podaril sem jim slovenski študentski dom Korotan na Dunaju. Pred 100 leti rojeni redovnik klaretinec je duhovniška leta posvetil mladim, zlasti študentom,obenem je bil več kot pol stoletja bolnišnični duhovnik, sicer pa navdušen venetolog.

p. Ivan Tomažič

O sebi je povedal: Slovencem sem pokazal od kdaj in od kje so tu, na tem ozemlju, in podaril sem jim slovenski študentski dom Korotan na Dunaju. Pred 100 leti rojeni redovnik klaretinec je duhovniška leta posvetil mladim, zlasti študentom,obenem je bil več kot pol stoletja bolnišnični duhovnik, sicer pa navdušen venetolog.

Tone Gorjup

spomin

Graditelji slovenskega doma
p. Ivan Tomažič
O sebi je povedal: Slovencem sem pokazal od kdaj in od kje so tu, na tem ozemlju, in podaril sem jim slovenski študentski dom Korotan na Dunaju. Pred 100 leti rojeni redovnik klaretinec je duhovniška leta posvetil mladim, zlasti študentom,obenem je bil več kot pol stoletja bolnišnični duhovnik, sicer pa navdušen venetolog.
VEČ ...|16. 6. 2019
p. Ivan Tomažič
O sebi je povedal: Slovencem sem pokazal od kdaj in od kje so tu, na tem ozemlju, in podaril sem jim slovenski študentski dom Korotan na Dunaju. Pred 100 leti rojeni redovnik klaretinec je duhovniška leta posvetil mladim, zlasti študentom,obenem je bil več kot pol stoletja bolnišnični duhovnik, sicer pa navdušen venetolog.

Tone Gorjup

spomin

Svetovalnica
VEČ ...|11. 6. 2019
O splošni uporabnosti električnih koles

V Svetovalnici smo se tokrat posvetili električnim kolesom, ki so tudi v Sloveniji precej na pohodu. Kako delujejo, za koga so primerna in koliko kilometrov se da prevoziti z njimi, ste izvedeli s pomočjo gosta iz Centra mobilnosti Špan.

O splošni uporabnosti električnih koles

V Svetovalnici smo se tokrat posvetili električnim kolesom, ki so tudi v Sloveniji precej na pohodu. Kako delujejo, za koga so primerna in koliko kilometrov se da prevoziti z njimi, ste izvedeli s pomočjo gosta iz Centra mobilnosti Špan.

Matjaž Merljak

športnarava

Svetovalnica
O splošni uporabnosti električnih koles
V Svetovalnici smo se tokrat posvetili električnim kolesom, ki so tudi v Sloveniji precej na pohodu. Kako delujejo, za koga so primerna in koliko kilometrov se da prevoziti z njimi, ste izvedeli s pomočjo gosta iz Centra mobilnosti Špan.
VEČ ...|11. 6. 2019
O splošni uporabnosti električnih koles
V Svetovalnici smo se tokrat posvetili električnim kolesom, ki so tudi v Sloveniji precej na pohodu. Kako delujejo, za koga so primerna in koliko kilometrov se da prevoziti z njimi, ste izvedeli s pomočjo gosta iz Centra mobilnosti Špan.

Matjaž Merljak

športnarava

Informativni prispevki
VEČ ...|7. 6. 2019
Študentje medicine o težavah zdravstva

V pogovoru smo gostili predsednika in podpredsednico Študentskega sveta Medicinske fakultete UL. Pozornost smo posvetili aktualnim razmeram v družinski medicini in pričakovanjih študentov medicine za prihodnost slovenskega zdravstva.

Študentje medicine o težavah zdravstva

V pogovoru smo gostili predsednika in podpredsednico Študentskega sveta Medicinske fakultete UL. Pozornost smo posvetili aktualnim razmeram v družinski medicini in pričakovanjih študentov medicine za prihodnost slovenskega zdravstva.

Petra Stopar

infozdravstvomladipolitikapogovor

Informativni prispevki
Študentje medicine o težavah zdravstva
V pogovoru smo gostili predsednika in podpredsednico Študentskega sveta Medicinske fakultete UL. Pozornost smo posvetili aktualnim razmeram v družinski medicini in pričakovanjih študentov medicine za prihodnost slovenskega zdravstva.
VEČ ...|7. 6. 2019
Študentje medicine o težavah zdravstva
V pogovoru smo gostili predsednika in podpredsednico Študentskega sveta Medicinske fakultete UL. Pozornost smo posvetili aktualnim razmeram v družinski medicini in pričakovanjih študentov medicine za prihodnost slovenskega zdravstva.

Petra Stopar

infozdravstvomladipolitikapogovor

Svetovalnica
VEČ ...|5. 6. 2019
Kolesarjenje

Naši radijski kolesarji so na poti po takoimenovani Srebrni diagonali, mi pa se smo kolesarjenju posvetili tudi v Svetovalnici. Naš gost je bil direktor Kolesarskega centra Sevnica Matjaž Traven.

Kolesarjenje

Naši radijski kolesarji so na poti po takoimenovani Srebrni diagonali, mi pa se smo kolesarjenju posvetili tudi v Svetovalnici. Naš gost je bil direktor Kolesarskega centra Sevnica Matjaž Traven.

Tanja Dominko

pogovorkolesarjenješport

Svetovalnica
Kolesarjenje
Naši radijski kolesarji so na poti po takoimenovani Srebrni diagonali, mi pa se smo kolesarjenju posvetili tudi v Svetovalnici. Naš gost je bil direktor Kolesarskega centra Sevnica Matjaž Traven.
VEČ ...|5. 6. 2019
Kolesarjenje
Naši radijski kolesarji so na poti po takoimenovani Srebrni diagonali, mi pa se smo kolesarjenju posvetili tudi v Svetovalnici. Naš gost je bil direktor Kolesarskega centra Sevnica Matjaž Traven.

Tanja Dominko

pogovorkolesarjenješport

Ritem srca
VEČ ...|5. 6. 2019
Lucija Mihalinec in October Light

Predstavili smo svežo pesem mlade kantavtorice Lucije Mihalinec, ki se nam je pridružila v studiju in nam zaupala nekaj o sebi in glasbi, ki jo ustvarja. Drug del oddaje smo posvetili hrvaški SKA zasedbi October Light in njihovem albumu Till The End.

V oddaji smo slišali: Hillsong Young And Free - This Is Living, Lucija Mihalinec - Kam Greš, October Light - Something Special (feat. Seekers Planet), October Light - Till The End, October Light - Reset (feat. Reese Roper), October Light - Release.

Lucija Mihalinec in October Light

Predstavili smo svežo pesem mlade kantavtorice Lucije Mihalinec, ki se nam je pridružila v studiju in nam zaupala nekaj o sebi in glasbi, ki jo ustvarja. Drug del oddaje smo posvetili hrvaški SKA zasedbi October Light in njihovem albumu Till The End.

V oddaji smo slišali: Hillsong Young And Free - This Is Living, Lucija Mihalinec - Kam Greš, October Light - Something Special (feat. Seekers Planet), October Light - Till The End, October Light - Reset (feat. Reese Roper), October Light - Release.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

duhovnostglasbamladisodobna krščanska glasba

Ritem srca
Lucija Mihalinec in October Light
Predstavili smo svežo pesem mlade kantavtorice Lucije Mihalinec, ki se nam je pridružila v studiju in nam zaupala nekaj o sebi in glasbi, ki jo ustvarja. Drug del oddaje smo posvetili hrvaški SKA zasedbi October Light in njihovem albumu Till The End.

V oddaji smo slišali: Hillsong Young And Free - This Is Living, Lucija Mihalinec - Kam Greš, October Light - Something Special (feat. Seekers Planet), October Light - Till The End, October Light - Reset (feat. Reese Roper), October Light - Release.
VEČ ...|5. 6. 2019
Lucija Mihalinec in October Light
Predstavili smo svežo pesem mlade kantavtorice Lucije Mihalinec, ki se nam je pridružila v studiju in nam zaupala nekaj o sebi in glasbi, ki jo ustvarja. Drug del oddaje smo posvetili hrvaški SKA zasedbi October Light in njihovem albumu Till The End.

V oddaji smo slišali: Hillsong Young And Free - This Is Living, Lucija Mihalinec - Kam Greš, October Light - Something Special (feat. Seekers Planet), October Light - Till The End, October Light - Reset (feat. Reese Roper), October Light - Release.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

duhovnostglasbamladisodobna krščanska glasba

O klasiki drugače
VEČ ...|2. 6. 2019
Razlaga pesmi za Vnebohod in dve pesmi o Binkoštih, ter maša Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.

Poslušali smo razlago pesmi za Vnebohod (Nad zvezde Jezus hitel je) in dve pesmi o Binkoštih (S skupno pesmijo prosimo, Sveti Duh, posveti nas), ter mašo Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.

Razlaga pesmi za Vnebohod in dve pesmi o Binkoštih, ter maša Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.

Poslušali smo razlago pesmi za Vnebohod (Nad zvezde Jezus hitel je) in dve pesmi o Binkoštih (S skupno pesmijo prosimo, Sveti Duh, posveti nas), ter mašo Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače
Razlaga pesmi za Vnebohod in dve pesmi o Binkoštih, ter maša Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.
Poslušali smo razlago pesmi za Vnebohod (Nad zvezde Jezus hitel je) in dve pesmi o Binkoštih (S skupno pesmijo prosimo, Sveti Duh, posveti nas), ter mašo Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.
VEČ ...|2. 6. 2019
Razlaga pesmi za Vnebohod in dve pesmi o Binkoštih, ter maša Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.
Poslušali smo razlago pesmi za Vnebohod (Nad zvezde Jezus hitel je) in dve pesmi o Binkoštih (S skupno pesmijo prosimo, Sveti Duh, posveti nas), ter mašo Viri Galilei, Giovannija Pierluigija da Palestrine.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Kmetijska oddaja
VEČ ...|2. 6. 2019
Kmetje napovedali proteste

Vlada in pristojni se na nevzdržno stanje zaradi napadov zveri na domače živali in pozive kmetov ne odzivajo, zato je KGZS napovedala organizacijo protesta v Ljubljani. V oddaji pa tudi o zaključku javne obravnave krovnega zakona zemljiške politike, pa pogledu na mesec maj, o bližajočem se posvetu prašičerejcev in poziv k oddaji vloge za prestrukturiranje vinogradov.

Kmetje napovedali proteste

Vlada in pristojni se na nevzdržno stanje zaradi napadov zveri na domače živali in pozive kmetov ne odzivajo, zato je KGZS napovedala organizacijo protesta v Ljubljani. V oddaji pa tudi o zaključku javne obravnave krovnega zakona zemljiške politike, pa pogledu na mesec maj, o bližajočem se posvetu prašičerejcev in poziv k oddaji vloge za prestrukturiranje vinogradov.

Robert Božič

kmetijstvokomentardružbapolitika

Kmetijska oddaja
Kmetje napovedali proteste
Vlada in pristojni se na nevzdržno stanje zaradi napadov zveri na domače živali in pozive kmetov ne odzivajo, zato je KGZS napovedala organizacijo protesta v Ljubljani. V oddaji pa tudi o zaključku javne obravnave krovnega zakona zemljiške politike, pa pogledu na mesec maj, o bližajočem se posvetu prašičerejcev in poziv k oddaji vloge za prestrukturiranje vinogradov.
VEČ ...|2. 6. 2019
Kmetje napovedali proteste
Vlada in pristojni se na nevzdržno stanje zaradi napadov zveri na domače živali in pozive kmetov ne odzivajo, zato je KGZS napovedala organizacijo protesta v Ljubljani. V oddaji pa tudi o zaključku javne obravnave krovnega zakona zemljiške politike, pa pogledu na mesec maj, o bližajočem se posvetu prašičerejcev in poziv k oddaji vloge za prestrukturiranje vinogradov.

Robert Božič

kmetijstvokomentardružbapolitika

Iz življenja vesoljne Cerkve
VEČ ...|26. 5. 2019
Filozofa Jean Vanier

V oddaji smo spoznali kanadskega filozofa Jeana Vanierja, ki je zapustil profesorsko pot in se posvetil najbolj ubogim v naši družbi: duševno prizadetim osebam. Ustanovil je skupnost Barka in kasneje še gibanja Vero in lu. Z nami so bili predstavniki obeh skupnosti, ki bodo podelili svoje izkušnje srečevanj z Vanierjem, ki je 7. maja v starosti 90 let sklenil svojo bogato življenjsko pot.

Filozofa Jean Vanier

V oddaji smo spoznali kanadskega filozofa Jeana Vanierja, ki je zapustil profesorsko pot in se posvetil najbolj ubogim v naši družbi: duševno prizadetim osebam. Ustanovil je skupnost Barka in kasneje še gibanja Vero in lu. Z nami so bili predstavniki obeh skupnosti, ki bodo podelili svoje izkušnje srečevanj z Vanierjem, ki je 7. maja v starosti 90 let sklenil svojo bogato življenjsko pot.

Marjana Debevec

duhovnostpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve
Filozofa Jean Vanier
V oddaji smo spoznali kanadskega filozofa Jeana Vanierja, ki je zapustil profesorsko pot in se posvetil najbolj ubogim v naši družbi: duševno prizadetim osebam. Ustanovil je skupnost Barka in kasneje še gibanja Vero in lu. Z nami so bili predstavniki obeh skupnosti, ki bodo podelili svoje izkušnje srečevanj z Vanierjem, ki je 7. maja v starosti 90 let sklenil svojo bogato življenjsko pot.
VEČ ...|26. 5. 2019
Filozofa Jean Vanier
V oddaji smo spoznali kanadskega filozofa Jeana Vanierja, ki je zapustil profesorsko pot in se posvetil najbolj ubogim v naši družbi: duševno prizadetim osebam. Ustanovil je skupnost Barka in kasneje še gibanja Vero in lu. Z nami so bili predstavniki obeh skupnosti, ki bodo podelili svoje izkušnje srečevanj z Vanierjem, ki je 7. maja v starosti 90 let sklenil svojo bogato življenjsko pot.

Marjana Debevec

duhovnostpogovor

Ritem srca
VEČ ...|22. 5. 2019
Novi singli Kirka Franklina

Tokrat smo se posvetili ameriškemu glasbeniku Kirku Franklinu in njegovim novim singlom, ki napovedujejo skorajšnji izid albuma Long Live Love.

V oddaji smo slišali: Alex Centa - Marija Devica, Kirk Franklin - Love Theory, Kirk Franklin - OK, Kirk Franklin - Just For Me, Kirk Franklin - I Smile.

Novi singli Kirka Franklina

Tokrat smo se posvetili ameriškemu glasbeniku Kirku Franklinu in njegovim novim singlom, ki napovedujejo skorajšnji izid albuma Long Live Love.

V oddaji smo slišali: Alex Centa - Marija Devica, Kirk Franklin - Love Theory, Kirk Franklin - OK, Kirk Franklin - Just For Me, Kirk Franklin - I Smile.

Tadej VindišAndrej Jerman

glasbamladisodobna krščanska glasba

Ritem srca
Novi singli Kirka Franklina
Tokrat smo se posvetili ameriškemu glasbeniku Kirku Franklinu in njegovim novim singlom, ki napovedujejo skorajšnji izid albuma Long Live Love.

V oddaji smo slišali: Alex Centa - Marija Devica, Kirk Franklin - Love Theory, Kirk Franklin - OK, Kirk Franklin - Just For Me, Kirk Franklin - I Smile.
VEČ ...|22. 5. 2019
Novi singli Kirka Franklina
Tokrat smo se posvetili ameriškemu glasbeniku Kirku Franklinu in njegovim novim singlom, ki napovedujejo skorajšnji izid albuma Long Live Love.

V oddaji smo slišali: Alex Centa - Marija Devica, Kirk Franklin - Love Theory, Kirk Franklin - OK, Kirk Franklin - Just For Me, Kirk Franklin - I Smile.

Tadej VindišAndrej Jerman

glasbamladisodobna krščanska glasba

Pevci zapojte, godci zagodte
VEČ ...|20. 5. 2019
Gozdič je že zelen

V tokratni oddaji so peli, plesali in igrali najmlajši. Otroška folklorna skupina Šentlora iz Šentjerneja je skupaj z gosti konec aprila v domačem kraju izvedla svoj letni koncert, ki so ga posvetili Zemlji.

Gozdič je že zelen

V tokratni oddaji so peli, plesali in igrali najmlajši. Otroška folklorna skupina Šentlora iz Šentjerneja je skupaj z gosti konec aprila v domačem kraju izvedla svoj letni koncert, ki so ga posvetili Zemlji.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte
Gozdič je že zelen
V tokratni oddaji so peli, plesali in igrali najmlajši. Otroška folklorna skupina Šentlora iz Šentjerneja je skupaj z gosti konec aprila v domačem kraju izvedla svoj letni koncert, ki so ga posvetili Zemlji.
VEČ ...|20. 5. 2019
Gozdič je že zelen
V tokratni oddaji so peli, plesali in igrali najmlajši. Otroška folklorna skupina Šentlora iz Šentjerneja je skupaj z gosti konec aprila v domačem kraju izvedla svoj letni koncert, ki so ga posvetili Zemlji.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Graditelji slovenskega doma
VEČ ...|19. 5. 2019
Boris Merhar

Tokrat o literarnem zgodovinarju in etnologu, Tržačanu po rodu. Bil je gimnazijski in univerzitetni profesor, posvečal se je tudi strokovnemu delu. Raziskoval je ljudsko pesništvo, največ pozornosti pa je posvetil Cankarju. Med drugim je uredil njegova Izbrana dela.

Boris Merhar

Tokrat o literarnem zgodovinarju in etnologu, Tržačanu po rodu. Bil je gimnazijski in univerzitetni profesor, posvečal se je tudi strokovnemu delu. Raziskoval je ljudsko pesništvo, največ pozornosti pa je posvetil Cankarju. Med drugim je uredil njegova Izbrana dela.

Tone Gorjup

spominkultura

Graditelji slovenskega doma
Boris Merhar
Tokrat o literarnem zgodovinarju in etnologu, Tržačanu po rodu. Bil je gimnazijski in univerzitetni profesor, posvečal se je tudi strokovnemu delu. Raziskoval je ljudsko pesništvo, največ pozornosti pa je posvetil Cankarju. Med drugim je uredil njegova Izbrana dela.
VEČ ...|19. 5. 2019
Boris Merhar
Tokrat o literarnem zgodovinarju in etnologu, Tržačanu po rodu. Bil je gimnazijski in univerzitetni profesor, posvečal se je tudi strokovnemu delu. Raziskoval je ljudsko pesništvo, največ pozornosti pa je posvetil Cankarju. Med drugim je uredil njegova Izbrana dela.

Tone Gorjup

spominkultura

Minute za kmetijstvo in podeželje
VEČ ...|16. 5. 2019
Spremlejvalni program prireditve Dobrote SLO kmetij

Jutri bodo v Minoritskem samostanu na Ptuju slovesno odprli letošnjo že 30. državno razstavo Dobrote Slovenskih kmetij. Vodja organizacijskega odbora razstave Peter Pribožič pa ob tem opozarja tudi na pestre dejavnosti, ki bodo razstavo spremljale. Že pred uradnim odprtjem se bo jutri odvijal strokovni posvet o izzivih ponudbe prehranskih izdelkov s kmetij.

Spremlejvalni program prireditve Dobrote SLO kmetij

Jutri bodo v Minoritskem samostanu na Ptuju slovesno odprli letošnjo že 30. državno razstavo Dobrote Slovenskih kmetij. Vodja organizacijskega odbora razstave Peter Pribožič pa ob tem opozarja tudi na pestre dejavnosti, ki bodo razstavo spremljale. Že pred uradnim odprtjem se bo jutri odvijal strokovni posvet o izzivih ponudbe prehranskih izdelkov s kmetij.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje
Spremlejvalni program prireditve Dobrote SLO kmetij
Jutri bodo v Minoritskem samostanu na Ptuju slovesno odprli letošnjo že 30. državno razstavo Dobrote Slovenskih kmetij. Vodja organizacijskega odbora razstave Peter Pribožič pa ob tem opozarja tudi na pestre dejavnosti, ki bodo razstavo spremljale. Že pred uradnim odprtjem se bo jutri odvijal strokovni posvet o izzivih ponudbe prehranskih izdelkov s kmetij.
VEČ ...|16. 5. 2019
Spremlejvalni program prireditve Dobrote SLO kmetij
Jutri bodo v Minoritskem samostanu na Ptuju slovesno odprli letošnjo že 30. državno razstavo Dobrote Slovenskih kmetij. Vodja organizacijskega odbora razstave Peter Pribožič pa ob tem opozarja tudi na pestre dejavnosti, ki bodo razstavo spremljale. Že pred uradnim odprtjem se bo jutri odvijal strokovni posvet o izzivih ponudbe prehranskih izdelkov s kmetij.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Iz življenja vesoljne Cerkve
VEČ ...|12. 5. 2019
Papež obiskal Bolgarijo in Makedonijo

Oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve smo posvetili papeževemu potovanju v Bolgarijo in Makedonijo. Nekaj besed smo spregovorili o ustanovitelju skupnosti Barka Jeanu Vanierju, ki je v torek končal svojo bogato življenjsko pot. Vabljeni k poslušanju!

Papež obiskal Bolgarijo in Makedonijo

Oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve smo posvetili papeževemu potovanju v Bolgarijo in Makedonijo. Nekaj besed smo spregovorili o ustanovitelju skupnosti Barka Jeanu Vanierju, ki je v torek končal svojo bogato življenjsko pot. Vabljeni k poslušanju!

Marjana Debevec

družbaduhovnostpapež

Iz življenja vesoljne Cerkve
Papež obiskal Bolgarijo in Makedonijo
Oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve smo posvetili papeževemu potovanju v Bolgarijo in Makedonijo. Nekaj besed smo spregovorili o ustanovitelju skupnosti Barka Jeanu Vanierju, ki je v torek končal svojo bogato življenjsko pot. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|12. 5. 2019
Papež obiskal Bolgarijo in Makedonijo
Oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve smo posvetili papeževemu potovanju v Bolgarijo in Makedonijo. Nekaj besed smo spregovorili o ustanovitelju skupnosti Barka Jeanu Vanierju, ki je v torek končal svojo bogato življenjsko pot. Vabljeni k poslušanju!

Marjana Debevec

družbaduhovnostpapež

Doživetja narave
VEČ ...|10. 5. 2019
Everest 40 let in kolesarske priprave

Tik pred obletnico prvega slovenskega pristopa na najvišjo goro sveta smo pozornost najprej posvetili Everestu in takratni odpravi. Svoje spomine sta delila alpinista Andrej Štremfelj in Viki Grošelj. Seveda pa bomo tudi zavrteli pedala. Izkušen kolesarski serviser Iztok Štepec (Šport 11) je svetoval, kako se pripraviti na sezono, kakšni so trendi v kolesarstvu in na kaj je potrebno misliti pri nastavitvah kolesa.

Everest 40 let in kolesarske priprave

Tik pred obletnico prvega slovenskega pristopa na najvišjo goro sveta smo pozornost najprej posvetili Everestu in takratni odpravi. Svoje spomine sta delila alpinista Andrej Štremfelj in Viki Grošelj. Seveda pa bomo tudi zavrteli pedala. Izkušen kolesarski serviser Iztok Štepec (Šport 11) je svetoval, kako se pripraviti na sezono, kakšni so trendi v kolesarstvu in na kaj je potrebno misliti pri nastavitvah kolesa.

Blaž Lesnik

himalajaalpinizemkoloservissrebrna diagonala

Doživetja narave
Everest 40 let in kolesarske priprave
Tik pred obletnico prvega slovenskega pristopa na najvišjo goro sveta smo pozornost najprej posvetili Everestu in takratni odpravi. Svoje spomine sta delila alpinista Andrej Štremfelj in Viki Grošelj. Seveda pa bomo tudi zavrteli pedala. Izkušen kolesarski serviser Iztok Štepec (Šport 11) je svetoval, kako se pripraviti na sezono, kakšni so trendi v kolesarstvu in na kaj je potrebno misliti pri nastavitvah kolesa.
VEČ ...|10. 5. 2019
Everest 40 let in kolesarske priprave
Tik pred obletnico prvega slovenskega pristopa na najvišjo goro sveta smo pozornost najprej posvetili Everestu in takratni odpravi. Svoje spomine sta delila alpinista Andrej Štremfelj in Viki Grošelj. Seveda pa bomo tudi zavrteli pedala. Izkušen kolesarski serviser Iztok Štepec (Šport 11) je svetoval, kako se pripraviti na sezono, kakšni so trendi v kolesarstvu in na kaj je potrebno misliti pri nastavitvah kolesa.

Blaž Lesnik

himalajaalpinizemkoloservissrebrna diagonala

Minute za kmetijstvo in podeželje
VEČ ...|30. 4. 2019
Posvet o zeliščih v kozmetičnih pripravkih

Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je predstavila letošnji posvet na 13. dnevih odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu.

Posvet o zeliščih v kozmetičnih pripravkih

Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je predstavila letošnji posvet na 13. dnevih odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje
Posvet o zeliščih v kozmetičnih pripravkih
Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je predstavila letošnji posvet na 13. dnevih odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu.
VEČ ...|30. 4. 2019
Posvet o zeliščih v kozmetičnih pripravkih
Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je predstavila letošnji posvet na 13. dnevih odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Utrip Cerkve v Sloveniji
VEČ ...|28. 4. 2019
Dom sv. Katarine - Mengeš; Idrija

Sestre usmiljenke letos praznujejo 100. obletnico svoje province v Sloveniji. Gostja oddaje Utrip Cerkve v Sloveniji je bila s. Polona Vidic, ki nam je predstavila poslanstvo Doma sv. Katarine. V drugem delu oddaje pa smo objavili pogovor o pripravah na praznovanje 50. obletnice posvetitve župnijske cerkve v Idriji.

Dom sv. Katarine - Mengeš; Idrija

Sestre usmiljenke letos praznujejo 100. obletnico svoje province v Sloveniji. Gostja oddaje Utrip Cerkve v Sloveniji je bila s. Polona Vidic, ki nam je predstavila poslanstvo Doma sv. Katarine. V drugem delu oddaje pa smo objavili pogovor o pripravah na praznovanje 50. obletnice posvetitve župnijske cerkve v Idriji.

Petra Stopar

duhovnostizobraževanjevzgojaspomin

Utrip Cerkve v Sloveniji
Dom sv. Katarine - Mengeš; Idrija
Sestre usmiljenke letos praznujejo 100. obletnico svoje province v Sloveniji. Gostja oddaje Utrip Cerkve v Sloveniji je bila s. Polona Vidic, ki nam je predstavila poslanstvo Doma sv. Katarine. V drugem delu oddaje pa smo objavili pogovor o pripravah na praznovanje 50. obletnice posvetitve župnijske cerkve v Idriji.
VEČ ...|28. 4. 2019
Dom sv. Katarine - Mengeš; Idrija
Sestre usmiljenke letos praznujejo 100. obletnico svoje province v Sloveniji. Gostja oddaje Utrip Cerkve v Sloveniji je bila s. Polona Vidic, ki nam je predstavila poslanstvo Doma sv. Katarine. V drugem delu oddaje pa smo objavili pogovor o pripravah na praznovanje 50. obletnice posvetitve župnijske cerkve v Idriji.

Petra Stopar

duhovnostizobraževanjevzgojaspomin

Modrost v očeh
VEČ ...|23. 4. 2019
Slovenski zgodbi v knjigi papeža Frančiška

Svetovnemu dnevu knjige smo se posvetili v tokratni oddaji, v kateri smo predstavili knjigo Delimo modrosti časa. V njej starejši iz več kot 30 držav delijo svojo modrost, ki jo je izklesalo življenje, polno izkušenj, papež Frančišek pa niza spoznanja ob njihovih življenjskih zgodbah.Svojo zgodbo delita tudi Slovenki Damijana Kravcar in Berta Golob in s slednjo smo posneli tudi navdihujoč pogovor.Več o knjigi, njenem snovanju pa nam je povedala Barbara Cergolj, sodelavka Založbe Dravlje, kjer je knjiga izšla.

Slovenski zgodbi v knjigi papeža Frančiška

Svetovnemu dnevu knjige smo se posvetili v tokratni oddaji, v kateri smo predstavili knjigo Delimo modrosti časa. V njej starejši iz več kot 30 držav delijo svojo modrost, ki jo je izklesalo življenje, polno izkušenj, papež Frančišek pa niza spoznanja ob njihovih življenjskih zgodbah.Svojo zgodbo delita tudi Slovenki Damijana Kravcar in Berta Golob in s slednjo smo posneli tudi navdihujoč pogovor.Več o knjigi, njenem snovanju pa nam je povedala Barbara Cergolj, sodelavka Založbe Dravlje, kjer je knjiga izšla.

Damijana Medved

književnostpapež

Modrost v očeh
Slovenski zgodbi v knjigi papeža Frančiška
Svetovnemu dnevu knjige smo se posvetili v tokratni oddaji, v kateri smo predstavili knjigo Delimo modrosti časa. V njej starejši iz več kot 30 držav delijo svojo modrost, ki jo je izklesalo življenje, polno izkušenj, papež Frančišek pa niza spoznanja ob njihovih življenjskih zgodbah.Svojo zgodbo delita tudi Slovenki Damijana Kravcar in Berta Golob in s slednjo smo posneli tudi navdihujoč pogovor.Več o knjigi, njenem snovanju pa nam je povedala Barbara Cergolj, sodelavka Založbe Dravlje, kjer je knjiga izšla.
VEČ ...|23. 4. 2019
Slovenski zgodbi v knjigi papeža Frančiška
Svetovnemu dnevu knjige smo se posvetili v tokratni oddaji, v kateri smo predstavili knjigo Delimo modrosti časa. V njej starejši iz več kot 30 držav delijo svojo modrost, ki jo je izklesalo življenje, polno izkušenj, papež Frančišek pa niza spoznanja ob njihovih življenjskih zgodbah.Svojo zgodbo delita tudi Slovenki Damijana Kravcar in Berta Golob in s slednjo smo posneli tudi navdihujoč pogovor.Več o knjigi, njenem snovanju pa nam je povedala Barbara Cergolj, sodelavka Založbe Dravlje, kjer je knjiga izšla.

Damijana Medved

književnostpapež

Pogovor o
VEČ ...|17. 4. 2019
Pastoralno spremljanje družin z majhnimi otroki.

Slovenska škofovska konferenca je posvetila tekoče pastoralno leto spremljanju družin z majhnimi otroki. V pastorali je namreč posebej opazna vrzel v odnosu med župnijo in družinami od časa, ko otroci prejmejo zakrament sv. krsta, do prvega razreda verouka.

Pastoralno spremljanje družin z majhnimi otroki.

Slovenska škofovska konferenca je posvetila tekoče pastoralno leto spremljanju družin z majhnimi otroki. V pastorali je namreč posebej opazna vrzel v odnosu med župnijo in družinami od časa, ko otroci prejmejo zakrament sv. krsta, do prvega razreda verouka.

Petra Stopar

pogovorduhovnostmladiodnosiotroci

Pogovor o
Pastoralno spremljanje družin z majhnimi otroki.
Slovenska škofovska konferenca je posvetila tekoče pastoralno leto spremljanju družin z majhnimi otroki. V pastorali je namreč posebej opazna vrzel v odnosu med župnijo in družinami od časa, ko otroci prejmejo zakrament sv. krsta, do prvega razreda verouka.
VEČ ...|17. 4. 2019
Pastoralno spremljanje družin z majhnimi otroki.
Slovenska škofovska konferenca je posvetila tekoče pastoralno leto spremljanju družin z majhnimi otroki. V pastorali je namreč posebej opazna vrzel v odnosu med župnijo in družinami od časa, ko otroci prejmejo zakrament sv. krsta, do prvega razreda verouka.

Petra Stopar

pogovorduhovnostmladiodnosiotroci

Iz življenja vesoljne Cerkve
VEČ ...|14. 4. 2019
Spolne zlorabe

Ko vstopamo v veliki teden in premišljujemo o Jezusovem trpljenju, smo oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve posvetili eni od ran sodobne družbe in sicer spolnim zlorabam. V ponedeljek je namreč v slovenskem prevodu v obliki dokumenta izšel papežev sklepni govor na srečanju za zaščito mladoletnih. Predstavila sta ga nadškof Stanislav Zore in pravnik dr. Andrej Naglič.

Spolne zlorabe

Ko vstopamo v veliki teden in premišljujemo o Jezusovem trpljenju, smo oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve posvetili eni od ran sodobne družbe in sicer spolnim zlorabam. V ponedeljek je namreč v slovenskem prevodu v obliki dokumenta izšel papežev sklepni govor na srečanju za zaščito mladoletnih. Predstavila sta ga nadškof Stanislav Zore in pravnik dr. Andrej Naglič.

Marjana Debevec

družbaduhovnostpapežodnosi

Iz življenja vesoljne Cerkve
Spolne zlorabe
Ko vstopamo v veliki teden in premišljujemo o Jezusovem trpljenju, smo oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve posvetili eni od ran sodobne družbe in sicer spolnim zlorabam. V ponedeljek je namreč v slovenskem prevodu v obliki dokumenta izšel papežev sklepni govor na srečanju za zaščito mladoletnih. Predstavila sta ga nadškof Stanislav Zore in pravnik dr. Andrej Naglič.
VEČ ...|14. 4. 2019
Spolne zlorabe
Ko vstopamo v veliki teden in premišljujemo o Jezusovem trpljenju, smo oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve posvetili eni od ran sodobne družbe in sicer spolnim zlorabam. V ponedeljek je namreč v slovenskem prevodu v obliki dokumenta izšel papežev sklepni govor na srečanju za zaščito mladoletnih. Predstavila sta ga nadškof Stanislav Zore in pravnik dr. Andrej Naglič.

Marjana Debevec

družbaduhovnostpapežodnosi

Informativni prispevki
VEČ ...|12. 4. 2019
Ko človeku organe vzamejo pri živem telesu...

V zadnjih tednih je v slovenski javnosti odmevalo vprašanje evtanazije. Dotaknili so se ga tako zdravniki, kot laiki, pa tudi pravniki in mediji. Slovensko zdravniško društvo je sredi marca pripravilo posvet, na katerem so strokovnjaki z raznih področij osvetlili pomen zadnjega obdobja življenja. Med drugim je zbrane nagovoril predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Porédoš.

Ko človeku organe vzamejo pri živem telesu...

V zadnjih tednih je v slovenski javnosti odmevalo vprašanje evtanazije. Dotaknili so se ga tako zdravniki, kot laiki, pa tudi pravniki in mediji. Slovensko zdravniško društvo je sredi marca pripravilo posvet, na katerem so strokovnjaki z raznih področij osvetlili pomen zadnjega obdobja življenja. Med drugim je zbrane nagovoril predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Porédoš.

Marjana Debevec

družbaizobraževanjeinfoodnosipogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki
Ko človeku organe vzamejo pri živem telesu...
V zadnjih tednih je v slovenski javnosti odmevalo vprašanje evtanazije. Dotaknili so se ga tako zdravniki, kot laiki, pa tudi pravniki in mediji. Slovensko zdravniško društvo je sredi marca pripravilo posvet, na katerem so strokovnjaki z raznih področij osvetlili pomen zadnjega obdobja življenja. Med drugim je zbrane nagovoril predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Porédoš.
VEČ ...|12. 4. 2019
Ko človeku organe vzamejo pri živem telesu...
V zadnjih tednih je v slovenski javnosti odmevalo vprašanje evtanazije. Dotaknili so se ga tako zdravniki, kot laiki, pa tudi pravniki in mediji. Slovensko zdravniško društvo je sredi marca pripravilo posvet, na katerem so strokovnjaki z raznih področij osvetlili pomen zadnjega obdobja življenja. Med drugim je zbrane nagovoril predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Porédoš.

Marjana Debevec

družbaizobraževanjeinfoodnosipogovorpolitikazdravstvo

Ritem srca
VEČ ...|3. 4. 2019
Sodobna krščanska glasba kot del misijona in Amanda Lindsey Cook

Povabili smo, da se pridružite 14. radijskemu misijonu tudi vi in se udeležite večernih svetih maš na Tromostovju v Ljubljani, ki jih bo letos bogatila sodobna krščanska glasba. Delavniške svete maše bodo popestrile skupine Alfa in Omega, Tvoj glas, zbor MPP, Stična bend in SPES. Povabili pa smo tudi na dogodka s skupino Svetnik - v soboto, 6.4., bodo igrali na Muti ter v nedeljo, 14.4., na Čemšeniku ... V drugem delu pa smo se posvetili novi glasbi Amanda Lindsey Cook.

V oddaji smo slišali: Alfa in Omega - Križ, Svetnik - Ozdravi me, Amanda Lindsey Cook - You Dont Miss a Thing, Amanda Lindsey Cook - House On A Hill, Amanda Lindsey Cook - The Clearing, Amanda Lindsey Cook - Water Under the Bridge.

Sodobna krščanska glasba kot del misijona in Amanda Lindsey Cook

Povabili smo, da se pridružite 14. radijskemu misijonu tudi vi in se udeležite večernih svetih maš na Tromostovju v Ljubljani, ki jih bo letos bogatila sodobna krščanska glasba. Delavniške svete maše bodo popestrile skupine Alfa in Omega, Tvoj glas, zbor MPP, Stična bend in SPES. Povabili pa smo tudi na dogodka s skupino Svetnik - v soboto, 6.4., bodo igrali na Muti ter v nedeljo, 14.4., na Čemšeniku ... V drugem delu pa smo se posvetili novi glasbi Amanda Lindsey Cook.

V oddaji smo slišali: Alfa in Omega - Križ, Svetnik - Ozdravi me, Amanda Lindsey Cook - You Dont Miss a Thing, Amanda Lindsey Cook - House On A Hill, Amanda Lindsey Cook - The Clearing, Amanda Lindsey Cook - Water Under the Bridge.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

glasbaduhovnostmisijonmladi

Ritem srca
Sodobna krščanska glasba kot del misijona in Amanda Lindsey Cook
Povabili smo, da se pridružite 14. radijskemu misijonu tudi vi in se udeležite večernih svetih maš na Tromostovju v Ljubljani, ki jih bo letos bogatila sodobna krščanska glasba. Delavniške svete maše bodo popestrile skupine Alfa in Omega, Tvoj glas, zbor MPP, Stična bend in SPES. Povabili pa smo tudi na dogodka s skupino Svetnik - v soboto, 6.4., bodo igrali na Muti ter v nedeljo, 14.4., na Čemšeniku ... V drugem delu pa smo se posvetili novi glasbi Amanda Lindsey Cook.

V oddaji smo slišali: Alfa in Omega - Križ, Svetnik - Ozdravi me, Amanda Lindsey Cook - You Dont Miss a Thing, Amanda Lindsey Cook - House On A Hill, Amanda Lindsey Cook - The Clearing, Amanda Lindsey Cook - Water Under the Bridge.
VEČ ...|3. 4. 2019
Sodobna krščanska glasba kot del misijona in Amanda Lindsey Cook
Povabili smo, da se pridružite 14. radijskemu misijonu tudi vi in se udeležite večernih svetih maš na Tromostovju v Ljubljani, ki jih bo letos bogatila sodobna krščanska glasba. Delavniške svete maše bodo popestrile skupine Alfa in Omega, Tvoj glas, zbor MPP, Stična bend in SPES. Povabili pa smo tudi na dogodka s skupino Svetnik - v soboto, 6.4., bodo igrali na Muti ter v nedeljo, 14.4., na Čemšeniku ... V drugem delu pa smo se posvetili novi glasbi Amanda Lindsey Cook.

V oddaji smo slišali: Alfa in Omega - Križ, Svetnik - Ozdravi me, Amanda Lindsey Cook - You Dont Miss a Thing, Amanda Lindsey Cook - House On A Hill, Amanda Lindsey Cook - The Clearing, Amanda Lindsey Cook - Water Under the Bridge.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

glasbaduhovnostmisijonmladi

Ob radijskem ognjišču
VEČ ...|28. 3. 2019
197. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo slišali: Alenko Pinterč, Lada Leskovarja, Aretho Franklin, Roberta Junga, Riccarda Foglia, ter mnoge druge. Nekaj besed smo posvetili tudi dobroti in postnem času.

197. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo slišali: Alenko Pinterč, Lada Leskovarja, Aretho Franklin, Roberta Junga, Riccarda Foglia, ter mnoge druge. Nekaj besed smo posvetili tudi dobroti in postnem času.

Matjaž Merljak

spominglasba

Ob radijskem ognjišču
197. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo slišali: Alenko Pinterč, Lada Leskovarja, Aretho Franklin, Roberta Junga, Riccarda Foglia, ter mnoge druge. Nekaj besed smo posvetili tudi dobroti in postnem času.
VEČ ...|28. 3. 2019
197. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo slišali: Alenko Pinterč, Lada Leskovarja, Aretho Franklin, Roberta Junga, Riccarda Foglia, ter mnoge druge. Nekaj besed smo posvetili tudi dobroti in postnem času.

Matjaž Merljak

spominglasba

Svetovalnica
VEČ ...|25. 3. 2019
O materinstvu danes

Posvetili smo se materinskemu dnevu. Kako danes odgovoriti na klic novega življenja, kako se mamice med seboj podpirajo v svojem poslanstvu, kakšno vlogo si želijo od svojih mož? To je bilo nekaj izhodišč za pogovor z zanimivima in iskrivima sogovornicama Darjo Ovsenik in Polonco Sokol.

O materinstvu danes

Posvetili smo se materinskemu dnevu. Kako danes odgovoriti na klic novega življenja, kako se mamice med seboj podpirajo v svojem poslanstvu, kakšno vlogo si želijo od svojih mož? To je bilo nekaj izhodišč za pogovor z zanimivima in iskrivima sogovornicama Darjo Ovsenik in Polonco Sokol.

Tanja Dominko

odnosimaterinstvosvetovanje

Svetovalnica
O materinstvu danes
Posvetili smo se materinskemu dnevu. Kako danes odgovoriti na klic novega življenja, kako se mamice med seboj podpirajo v svojem poslanstvu, kakšno vlogo si želijo od svojih mož? To je bilo nekaj izhodišč za pogovor z zanimivima in iskrivima sogovornicama Darjo Ovsenik in Polonco Sokol.
VEČ ...|25. 3. 2019
O materinstvu danes
Posvetili smo se materinskemu dnevu. Kako danes odgovoriti na klic novega življenja, kako se mamice med seboj podpirajo v svojem poslanstvu, kakšno vlogo si želijo od svojih mož? To je bilo nekaj izhodišč za pogovor z zanimivima in iskrivima sogovornicama Darjo Ovsenik in Polonco Sokol.

Tanja Dominko

odnosimaterinstvosvetovanje

Kmetijska oddaja
VEČ ...|17. 3. 2019
Posvet ZZS in nasveti za dognojevanje ozimin v EKO pridelavi

Letošnji posvet zadružnikov odmeva zaradi napovedi skorajšnje prestavitve resolucije o razvoju slovenskega kmetijstva in nenavadnega nastopa predsednika vlade.

Posvet ZZS in nasveti za dognojevanje ozimin v EKO pridelavi

Letošnji posvet zadružnikov odmeva zaradi napovedi skorajšnje prestavitve resolucije o razvoju slovenskega kmetijstva in nenavadnega nastopa predsednika vlade.

Robert Božič

infokmetijstvonaravasvetovanje

Kmetijska oddaja
Posvet ZZS in nasveti za dognojevanje ozimin v EKO pridelavi
Letošnji posvet zadružnikov odmeva zaradi napovedi skorajšnje prestavitve resolucije o razvoju slovenskega kmetijstva in nenavadnega nastopa predsednika vlade.
VEČ ...|17. 3. 2019
Posvet ZZS in nasveti za dognojevanje ozimin v EKO pridelavi
Letošnji posvet zadružnikov odmeva zaradi napovedi skorajšnje prestavitve resolucije o razvoju slovenskega kmetijstva in nenavadnega nastopa predsednika vlade.

Robert Božič

infokmetijstvonaravasvetovanje

Graditelji slovenskega doma
VEČ ...|17. 3. 2019
Jožko Kramar (1919 - 2007)

Salezijanski brat Jožko Kramar, doma iz Šmarce pri Kamniku, je kot misijonar skoraj sedem desetletij svojega življenja posvetil vzgoji mladih v Bengaliji, v Burmi, na Filipinih in v Papui Novi Gvineji. Bil je tudi mizar in gradbenik. Ob tem je ves čas krepil misijonsko zavest v domovini. 5. marca 2019 je minilo 100 let od njegovega rojstva.

Jožko Kramar (1919 - 2007)

Salezijanski brat Jožko Kramar, doma iz Šmarce pri Kamniku, je kot misijonar skoraj sedem desetletij svojega življenja posvetil vzgoji mladih v Bengaliji, v Burmi, na Filipinih in v Papui Novi Gvineji. Bil je tudi mizar in gradbenik. Ob tem je ves čas krepil misijonsko zavest v domovini. 5. marca 2019 je minilo 100 let od njegovega rojstva.

Tone Gorjup

spominduhovnost

Graditelji slovenskega doma
Jožko Kramar (1919 - 2007)
Salezijanski brat Jožko Kramar, doma iz Šmarce pri Kamniku, je kot misijonar skoraj sedem desetletij svojega življenja posvetil vzgoji mladih v Bengaliji, v Burmi, na Filipinih in v Papui Novi Gvineji. Bil je tudi mizar in gradbenik. Ob tem je ves čas krepil misijonsko zavest v domovini. 5. marca 2019 je minilo 100 let od njegovega rojstva.
VEČ ...|17. 3. 2019
Jožko Kramar (1919 - 2007)
Salezijanski brat Jožko Kramar, doma iz Šmarce pri Kamniku, je kot misijonar skoraj sedem desetletij svojega življenja posvetil vzgoji mladih v Bengaliji, v Burmi, na Filipinih in v Papui Novi Gvineji. Bil je tudi mizar in gradbenik. Ob tem je ves čas krepil misijonsko zavest v domovini. 5. marca 2019 je minilo 100 let od njegovega rojstva.

Tone Gorjup

spominduhovnost

Informativni prispevki
VEČ ...|15. 3. 2019
Film Čudež življenja še vedno vznemirja

Katoliški zdravniki bodo jutri na Hipokratovem srečanju govorili o čudežu življenja. 9. Hipokratovo srečanje bodo posvetili čudežu življenja. Gostje bodo mag. Milena Igličar, dr. Boštjan M. Zupančič, p. Tadej Strehovec, dr. Maca Jogan in Katarina Nzobandora. »Želimo si soočiti različna mnenja. Radi pa bi, da bi bili zgled za kulturen pogovoro zelo kočljivi temi. Radi bi opozorili na to, da gre vendarle za bitje, ki ima v svoji zasnovi vse, kot ima odrasel človek. In da je zato nanj potrebno gledati z več odgovornosti,« je povedala organizatorka dr. Alenka Hőfferle Felc.

Film Čudež življenja še vedno vznemirja

Katoliški zdravniki bodo jutri na Hipokratovem srečanju govorili o čudežu življenja. 9. Hipokratovo srečanje bodo posvetili čudežu življenja. Gostje bodo mag. Milena Igličar, dr. Boštjan M. Zupančič, p. Tadej Strehovec, dr. Maca Jogan in Katarina Nzobandora. »Želimo si soočiti različna mnenja. Radi pa bi, da bi bili zgled za kulturen pogovoro zelo kočljivi temi. Radi bi opozorili na to, da gre vendarle za bitje, ki ima v svoji zasnovi vse, kot ima odrasel človek. In da je zato nanj potrebno gledati z več odgovornosti,« je povedala organizatorka dr. Alenka Hőfferle Felc.

Marjana Debevec

družbaduhovnostzdravstvoizobraževanje

Informativni prispevki
Film Čudež življenja še vedno vznemirja
Katoliški zdravniki bodo jutri na Hipokratovem srečanju govorili o čudežu življenja. 9. Hipokratovo srečanje bodo posvetili čudežu življenja. Gostje bodo mag. Milena Igličar, dr. Boštjan M. Zupančič, p. Tadej Strehovec, dr. Maca Jogan in Katarina Nzobandora. »Želimo si soočiti različna mnenja. Radi pa bi, da bi bili zgled za kulturen pogovoro zelo kočljivi temi. Radi bi opozorili na to, da gre vendarle za bitje, ki ima v svoji zasnovi vse, kot ima odrasel človek. In da je zato nanj potrebno gledati z več odgovornosti,« je povedala organizatorka dr. Alenka Hőfferle Felc.
VEČ ...|15. 3. 2019
Film Čudež življenja še vedno vznemirja
Katoliški zdravniki bodo jutri na Hipokratovem srečanju govorili o čudežu življenja. 9. Hipokratovo srečanje bodo posvetili čudežu življenja. Gostje bodo mag. Milena Igličar, dr. Boštjan M. Zupančič, p. Tadej Strehovec, dr. Maca Jogan in Katarina Nzobandora. »Želimo si soočiti različna mnenja. Radi pa bi, da bi bili zgled za kulturen pogovoro zelo kočljivi temi. Radi bi opozorili na to, da gre vendarle za bitje, ki ima v svoji zasnovi vse, kot ima odrasel človek. In da je zato nanj potrebno gledati z več odgovornosti,« je povedala organizatorka dr. Alenka Hőfferle Felc.

Marjana Debevec

družbaduhovnostzdravstvoizobraževanje

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja
VEČ ...|13. 10. 2019
Selekcija lisaste pasme goveda

Z nami je bil Marjan Špur, selekcionist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota. Ustavili smo se ob izzivih selekcije lisaste pasme goveda, ki stavi na primernost za pridelavo mleka in mesa.

Selekcija lisaste pasme goveda

Z nami je bil Marjan Špur, selekcionist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota. Ustavili smo se ob izzivih selekcije lisaste pasme goveda, ki stavi na primernost za pridelavo mleka in mesa.

Robert Božič

kmetijstvogovedoreja

Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|13. 10. 2019
25-letnica SVC v Lemontu

V Lemontu pri Chicagu so praznovali 25. obletnico Slovenskega verskega središča. Poklicali smo tamkajšnjega frančiškana p. Metoda Ogorevca. V oddaji tudi več o seji Sveta za Slovence v zamejstvu in začetku Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019-2020.

25-letnica SVC v Lemontu

V Lemontu pri Chicagu so praznovali 25. obletnico Slovenskega verskega središča. Poklicali smo tamkajšnjega frančiškana p. Metoda Ogorevca. V oddaji tudi več o seji Sveta za Slovence v zamejstvu in začetku Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019-2020.

Matjaž Merljak

inforojakilemontanglijaavstrijazamejstvo

Naš gost
VEČ ...|12. 10. 2019
Plesalka in učiteljica v plesni šoli Žužana Bartha

Plesalka in učiteljica v plesni šoli Žužana Bartha

Mateja Subotičanec

družbapogovorkultura

Program zadnjega tedna
VEČ ...|18. 10. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. oktober 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. oktober 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Moja zgodba
VEČ ...|13. 10. 2019
Matija Kavčič - pričevanje 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali drugi del pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. O strahotah med vojno, ko je bilo pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... V njegovem pričevanju ste slišali tudi o prvih povojnih mesecih, ko se je maja 1945 vas izpraznila, saj so se domobranci in številne družine odpravile na pot begunstva.

Matija Kavčič - pričevanje 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali drugi del pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. O strahotah med vojno, ko je bilo pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... V njegovem pričevanju ste slišali tudi o prvih povojnih mesecih, ko se je maja 1945 vas izpraznila, saj so se domobranci in številne družine odpravile na pot begunstva.

Jože Bartolj

Matija KavčičSnopkova družina Šentjošt

Rožni venec
VEČ ...|18. 10. 2019
Žalostni del

Molili so člani Karitas iz župnij Preska in Smlednik.

Žalostni del

Molili so člani Karitas iz župnij Preska in Smlednik.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva
VEČ ...|18. 10. 2019
Sv. Luka, apostol in evangelist

Sv. Luka, apostol in evangelist

Radio Ognjišče

duhovnostspomin

Radijski roman
VEČ ...|17. 10. 2019
Karel Gržan - humoreske, 25. del

Naslov tokratne humoreske p. Karla Gržana je Tista velikonočna alelu-lu-lu-ja.

Karel Gržan - humoreske, 25. del

Naslov tokratne humoreske p. Karla Gržana je Tista velikonočna alelu-lu-lu-ja.

Marjan Bunič

humoreskaGržansmeh

Ob radijskem ognjišču
VEČ ...|17. 10. 2019
223. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Cifra – Mož - Ivo Mojzer; We can work it out – The Beatles, Oh Warum - Gigliola Cinquetti, Zato sem noro te ljubila - Tatjana Gros, If You Dont Know Me by Now - Harold Melvin & the Blue Notes, Al Tata Ti Me Voliš - Miro in Alan Ungar, Tudi za te – Janko Ropret, Fernando – Abba, Vrni se še kdaj v Ljubljano – Marjana Deržaj, Where Do You Go – Cher, Le Coeur Trop Tendre - Nana Mouskouri ...

223. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Cifra – Mož - Ivo Mojzer; We can work it out – The Beatles, Oh Warum - Gigliola Cinquetti, Zato sem noro te ljubila - Tatjana Gros, If You Dont Know Me by Now - Harold Melvin & the Blue Notes, Al Tata Ti Me Voliš - Miro in Alan Ungar, Tudi za te – Janko Ropret, Fernando – Abba, Vrni se še kdaj v Ljubljano – Marjana Deržaj, Where Do You Go – Cher, Le Coeur Trop Tendre - Nana Mouskouri ...

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva
VEČ ...|17. 10. 2019
Duhovnost ni beg v osamo, je dejavnost v odnosih

Družbeni sistem, v katerem živimo in ga sooblikujemo, daje potreben občutek varnosti. Pa vendar mnogo ljudi čuti neizpolnjenost. Kako spoznavati in vstopiti v duhovno, kako razumeti to neizogibno plat v življenju slehernega?, smo govorili z dr. Ivanom Platovnjakom in dr. Tadejem Stegujem.

Duhovnost ni beg v osamo, je dejavnost v odnosih

Družbeni sistem, v katerem živimo in ga sooblikujemo, daje potreben občutek varnosti. Pa vendar mnogo ljudi čuti neizpolnjenost. Kako spoznavati in vstopiti v duhovno, kako razumeti to neizogibno plat v življenju slehernega?, smo govorili z dr. Ivanom Platovnjakom in dr. Tadejem Stegujem.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekomentarkulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Copyright © Radio Ognjišče 2019