Doživetja narave

VEČ ...|28. 2. 2020
Jera Musič in Apalaška pot

Lansko leto še 19 letna Jera Musič je z nami podelila nekaj utrinkov iz 146 dni dolge poti, polne joka, smeha, žuljev, dežja in sonca... 3500 kilometrov legendarne poti v ZDA je prehodila sama, z nahrbtnikom, težkim v povprečju 15 kg. Kako razmišlja in kam jo bodo noge prav kmalu odnesle?

Jera Musič in Apalaška pot

Lansko leto še 19 letna Jera Musič je z nami podelila nekaj utrinkov iz 146 dni dolge poti, polne joka, smeha, žuljev, dežja in sonca... 3500 kilometrov legendarne poti v ZDA je prehodila sama, z nahrbtnikom, težkim v povprečju 15 kg. Kako razmišlja in kam jo bodo noge prav kmalu odnesle?

popotništvopohodništvodaljinske potinaravamladi

Doživetja narave

Jera Musič in Apalaška pot
Lansko leto še 19 letna Jera Musič je z nami podelila nekaj utrinkov iz 146 dni dolge poti, polne joka, smeha, žuljev, dežja in sonca... 3500 kilometrov legendarne poti v ZDA je prehodila sama, z nahrbtnikom, težkim v povprečju 15 kg. Kako razmišlja in kam jo bodo noge prav kmalu odnesle?
VEČ ...|28. 2. 2020
Jera Musič in Apalaška pot
Lansko leto še 19 letna Jera Musič je z nami podelila nekaj utrinkov iz 146 dni dolge poti, polne joka, smeha, žuljev, dežja in sonca... 3500 kilometrov legendarne poti v ZDA je prehodila sama, z nahrbtnikom, težkim v povprečju 15 kg. Kako razmišlja in kam jo bodo noge prav kmalu odnesle?

Blaž Lesnik

popotništvopohodništvodaljinske potinaravamladi

Vabilo na pot

VEČ ...|16. 8. 2019
Vabila na Okrešelj, Sveto goro in romarsko pot sv. Jerneja

V oddaji boste slišali vabilo na Okrešelj nad Logarsko dolino, v soboto se lahko odpravite na romanje na Sveto goro nad Osilnico, pogledali pa bomo tudi v prihodnjo soboto, ko vas vabijo na romarsko pot sv. Jerneja.

Vabila na Okrešelj, Sveto goro in romarsko pot sv. Jerneja

V oddaji boste slišali vabilo na Okrešelj nad Logarsko dolino, v soboto se lahko odpravite na romanje na Sveto goro nad Osilnico, pogledali pa bomo tudi v prihodnjo soboto, ko vas vabijo na romarsko pot sv. Jerneja.

pohodništvošportnarava

Vabilo na pot

Vabila na Okrešelj, Sveto goro in romarsko pot sv. Jerneja
V oddaji boste slišali vabilo na Okrešelj nad Logarsko dolino, v soboto se lahko odpravite na romanje na Sveto goro nad Osilnico, pogledali pa bomo tudi v prihodnjo soboto, ko vas vabijo na romarsko pot sv. Jerneja.
VEČ ...|16. 8. 2019
Vabila na Okrešelj, Sveto goro in romarsko pot sv. Jerneja
V oddaji boste slišali vabilo na Okrešelj nad Logarsko dolino, v soboto se lahko odpravite na romanje na Sveto goro nad Osilnico, pogledali pa bomo tudi v prihodnjo soboto, ko vas vabijo na romarsko pot sv. Jerneja.

Blaž Lesnik

pohodništvošportnarava

Vabilo na pot

VEČ ...|26. 4. 2019
Pohodi ob koncu tedna

Vabimo na pohod Po Trdinovi poti, na zadnjo aprilsko nedeljo se odvija tudi Pohod po Krpanovi poti, lahko pa se odločite tudi za Ostrovrharjev pohod.

Pohodi ob koncu tedna

Vabimo na pohod Po Trdinovi poti, na zadnjo aprilsko nedeljo se odvija tudi Pohod po Krpanovi poti, lahko pa se odločite tudi za Ostrovrharjev pohod.

pohodništvonaravašport

Vabilo na pot

Pohodi ob koncu tedna
Vabimo na pohod Po Trdinovi poti, na zadnjo aprilsko nedeljo se odvija tudi Pohod po Krpanovi poti, lahko pa se odločite tudi za Ostrovrharjev pohod.
VEČ ...|26. 4. 2019
Pohodi ob koncu tedna
Vabimo na pohod Po Trdinovi poti, na zadnjo aprilsko nedeljo se odvija tudi Pohod po Krpanovi poti, lahko pa se odločite tudi za Ostrovrharjev pohod.

Blaž Lesnik

pohodništvonaravašport

Doživetja narave

VEČ ...|11. 1. 2019
Po rumeni poti Čez Alpe

Po tem, ko je Igor Gruber v 107 dneh prepešačil 2640 km po Rdeči Vii Alpini, se je poleti leta 2018 spet podal na pot. Tokrat po rumeni različici te alpske daljinske poti, ki vodi od Trsta do Obersdorfa. Tokrat je svoji hoji od morja do višine nekaj nad 3000 m dodal dober namen: zbiranje sredstev za pomoč dekletom in ženam v stiski nepričakovane nosečnosti.

Po rumeni poti Čez Alpe

Po tem, ko je Igor Gruber v 107 dneh prepešačil 2640 km po Rdeči Vii Alpini, se je poleti leta 2018 spet podal na pot. Tokrat po rumeni različici te alpske daljinske poti, ki vodi od Trsta do Obersdorfa. Tokrat je svoji hoji od morja do višine nekaj nad 3000 m dodal dober namen: zbiranje sredstev za pomoč dekletom in ženam v stiski nepričakovane nosečnosti.

naravaAlpepohodništvoVia Alpina

Doživetja narave

Po rumeni poti Čez Alpe
Po tem, ko je Igor Gruber v 107 dneh prepešačil 2640 km po Rdeči Vii Alpini, se je poleti leta 2018 spet podal na pot. Tokrat po rumeni različici te alpske daljinske poti, ki vodi od Trsta do Obersdorfa. Tokrat je svoji hoji od morja do višine nekaj nad 3000 m dodal dober namen: zbiranje sredstev za pomoč dekletom in ženam v stiski nepričakovane nosečnosti.
VEČ ...|11. 1. 2019
Po rumeni poti Čez Alpe
Po tem, ko je Igor Gruber v 107 dneh prepešačil 2640 km po Rdeči Vii Alpini, se je poleti leta 2018 spet podal na pot. Tokrat po rumeni različici te alpske daljinske poti, ki vodi od Trsta do Obersdorfa. Tokrat je svoji hoji od morja do višine nekaj nad 3000 m dodal dober namen: zbiranje sredstev za pomoč dekletom in ženam v stiski nepričakovane nosečnosti.

Blaž Lesnik

naravaAlpepohodništvoVia Alpina

Priporočamo
|
Aktualno

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Za življenje

VEČ ...|11. 7. 2020
Marko Juhant v odgovorih na vprašanja poslušalcev o vzgoji

Specialni pedagog Marko Juhant, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Predstavili smo tudi njegovo zadnjo knjigo Varuh dolžnosti staršev. Otrok se v šoli izobražuje za čas, ki šele prihaja. Kaj pa vzgoja? Za kateri čas pa ga vzgajamo? Tudi o tem v oddaji. ► DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Naš pogled

VEČ ...|14. 7. 2020
Kako živeti s korono?

Avtor v komentarju razmišlja o soočenju z novim koronavirusom, ki postaja stalnica današnjega časa. Piše o tem, kako pomembno je samozaščitno obnašanje in kakšno škodo lahko naredimo drugim z neodgovornim ali brezbrižnim ravnanjem.

Kako živeti s korono?

Avtor v komentarju razmišlja o soočenju z novim koronavirusom, ki postaja stalnica današnjega časa. Piše o tem, kako pomembno je samozaščitno obnašanje in kakšno škodo lahko naredimo drugim z neodgovornim ali brezbrižnim ravnanjem.

Andrej Šinko

komentardružba

Sol in luč

VEČ ...|14. 7. 2020
Meik Wiking: 2 del intervjuja z avtorjem mednarodne uspešnice, knjige o sreči.

Poslušali smo drugi del intervjuja z avtorjem mednarodne knjižne uspešnice Hygge - umetnost dobrega življenja. Meika Wikinga je revija The Times označila za verjetno najsrečnejšega človeka na svetu. Res je prijeten sogovornik, njegovi zapisi pa niso prodajanje megle, ampak slikovito opisovanje naših življenj in ovir do sreče. V oddaji smo predstavili tudi nekaj odlomkov iz njegove zadnje knjige Umetnost ustvarjanja spominov, ki je izšla pri založbi Učila.

Meik Wiking: 2 del intervjuja z avtorjem mednarodne uspešnice, knjige o sreči.

Poslušali smo drugi del intervjuja z avtorjem mednarodne knjižne uspešnice Hygge - umetnost dobrega življenja. Meika Wikinga je revija The Times označila za verjetno najsrečnejšega človeka na svetu. Res je prijeten sogovornik, njegovi zapisi pa niso prodajanje megle, ampak slikovito opisovanje naših življenj in ovir do sreče. V oddaji smo predstavili tudi nekaj odlomkov iz njegove zadnje knjige Umetnost ustvarjanja spominov, ki je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

odnosidružba

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 7. 2020
Kljub epidemiji je povezanost z rojaki ostala

Čeprav so julijska srečanja za rojake v domovini letos odpadla, pa so Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres in Slovenija v svetu pripravili različne programe. Predstavili so jih voditelj Lenart Rihar, generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa in generalni tajnik Boštjan Kocmur. V začetku smo slišali, kako so na Brezjah obeležili nedeljo Slovencev po svetu (maševal je škof Anton Jamnik). Na koncu je bilo nekaj novic in tudi napoved slovesnosti v Trstu ob vrnitivi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.

Kljub epidemiji je povezanost z rojaki ostala

Čeprav so julijska srečanja za rojake v domovini letos odpadla, pa so Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres in Slovenija v svetu pripravili različne programe. Predstavili so jih voditelj Lenart Rihar, generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa in generalni tajnik Boštjan Kocmur. V začetku smo slišali, kako so na Brezjah obeležili nedeljo Slovencev po svetu (maševal je škof Anton Jamnik). Na koncu je bilo nekaj novic in tudi napoved slovesnosti v Trstu ob vrnitivi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.

Matjaž Merljak

inforojakiitalijatrst

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 7. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|15. 7. 2020
100 let od požiga Narodnega doma v Trstu

Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.

100 let od požiga Narodnega doma v Trstu

Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.

Tone Gorjup

zgodovinapogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 7. 2020
Arhitekturna razstava Prostor v oblaku

Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.

Arhitekturna razstava Prostor v oblaku

Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.

Marjan Bunič, Nataša Ličen

kulturaarhitekturarazstava

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 7. 2020
Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda

Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda

Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Aleš Maver

Andrzej DudaliberalizemPoljskaRafal Trzaskowskipolitikasvet