Zdravstvo v Sloveniji ropajo številne tolpe. Temu se želijo upreti posamezniki, ki so se povezali na strokovnem posvetu v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije. V Pogovoru o smo objavili izseke nagovorov: Jana Zobca, Mihe Skubica, Gorazda Kalana, Blaža Mrevljeta in Mateaj Beltrama.

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Kolokvij tokrat prinaša pogovor o posebni napetosti, ki jo čutimo predvsem pred nastopi, izpiti, govori in športnimi tekmami. S tremo se strokovno, pa tudi na mnogih odrih v tercetu Katrinas, že leta ukvarja doktorica psihologije Katarina Habe.

Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.

Spregovorili smo o aktualnem političnem dogajanju, vplivu tega na podporo vladi, posameznim koalicijskim strankah in sodelovanju teh z opozicijo. Gostje so bili politični analitiki Bernard Nežmah, Sebastjan Jeretič in Miloš Čirič.

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo se spomnili nekaterih slovenskih svetniških kandidatov in predvajali pogovor o odškodnini, ki jo je prejela ljubljanska nadškofija.

Tone Gorjup je ob sklepu Izrednega misijonskega meseca 2019 pred mikrofon povabil narodnega voditelja misijonov Matjaža Križnarja. Osvetlil je pomembnejše dogodke, ki so zaznamovali mesec in, upamo, vsadili nove sadove misijonskega duha v Sloveniji.

Po eni strani se soočamo s plačilno nedisciplino, na to temo je spregovorila direktorica EOS-a Natalija Zupan, po drugi strani pa smo slišali nekaj svetlih zgodb, kot je Dewesoft, ki je zgodba o uspehu, saj skoraj ni avtomobila na svetu brez njegovih merilnih sistemov.

Vlado Lešnik o mejnikih Slomškove založbe, ki zdaj domuje na Gosposki ulici v Mariboru.

Pogovor o knjigi i poeziji

Kaj pomeni suverenost, kaj jo gradi in ruši? Kako vpliva na naš odnos do migracij? O tem sta pred dnevom suverenosti razmišljala dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec.

Razmere v sodstvu, korupcija in zasebne pobude so zgolj nekatere teme, o katerih smo v oddaji »Pogovor o« govorili z dr. Verico Trstenjak. Ta je nedavno izstopila iz sodnega sveta, zato je ocenila delo tega organa. Spomnili smo jo še na besede, ki jih je dejala ob izbiranju ustavnega sodnika: »Politiki ne govorite, da podpirate strokovnjake. Podpirate jih le, če so slučajno vaši.«

Razlog za to temo je na novo uveden pripravljalni (propedevtični) letnik v sklopu bogoslovja, ki je pred dnevi zaživel v Šmarju pri Jelšah. O spremljanju mladih, ki čutijo, da jih Gospod kliče, so spregovorili: redovnica s. Hermina Nemšak, ravnatelj bogoslovnega semenišča Peter Kokotec in frančiškan p. Janez Papa.

Priprave na repatriacijo Slovencev iz Venezuele so v polnem teku. Njihovi tukaj živeči sorodniki in humanitarne organizacije so se vključile v postopek, ki ga vodi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v sklopu medresorske delovne skupine. Kdaj bi lahko 55 oseb, ki so zaprosile za repatriacijo, zapustilo svoj dom v obubožani južnoameriški državi, ni natančno jasno. Slovenska karitas medtem še vedno vabi k darovanju sredstev zanje, našla je tudi nekaj nastanitev. Kako gleda na repatriacijo in s tem povezane postopke, smo vprašali eno od sorodnic v Sloveniji, Mirjam Jarc.

Na dan zaslišanja slovenskega kandidata za člana v novi Evropski komisiji v Bruslju je bila oddaja Pogovor o evropsko obarvana. Velik del smo namenili nalogi, ki že kmalu čaka našo državo - predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije. Naši gostje so bili mag. Igor Senčar, dr. Dimitrij Rupel in dr. Anže Logar.

Direktor Urada RS za mladino Tin Kampl, predsednica Mladinskega sveta Slovenije Anja Fortuna in predsednica Sindikata Mladi plus Tea Jarc so v oddaji spregovorili o vprašanjih povezanih z mladim. V pogovoru z voditeljem so se dotaknili izobraževanja, vključevanja na trg dela, reševanja stanovanjskega problema in osamosvajanja.

V kmetijski oddaji smo pod drobnogled vzeli povedano v sredini oddaji Pogovor o, ko smo gostili predstavnike štirih civilnih iniciativ, ki se borijo za ureditev področja velikih zveri. Pripravili smo tudi prispevek ob 80-letnici Mlina Korošec.

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Gostili smo Jelko Godec, SDS, Jožeta Horvata, NSI in Zmaga Jelinčiča, SNS. Kritično so ocenili dosedanje delo vlade, zlasti ideje o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, neambiciozno pokojninsko reformo in zamujanje pri infrastrukturnih projektih. Menijo, da je Slovenija nazadovala tudi pri mednarodnem ugledu, kar kaže komisarsko mesto, ki ga je dobila v Evropski komisiji.

S predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco smo se pogovarjali o aktualnih političnih zadevah. Koliko vroča bo politična jesen je predvsem odvisno od politike in politikov. A zaradi tega ne bo manjkalo vprašanj: Kje zaostajamo, kaj storiti najprej, kdo naj bi povezoval narod in kako, bodo pri pokrajinah zmagali politični ali strokovni interesi... In to so vprašanja, ki smo jih zastavili predsedniku državnega sveta Alojzu Kovšci. Gre za državno institucijo, ki je marsikomu trn v peti.

Celovite reforme še kar ni na vidiku. Komu je v interesu ohranjanje statusa quo? O tem je v oddaji Pogovor o med drugim razmišljal priznan kardiolog doktor Marko Noč.

Pogovor o smo tokrat namenili začetku šolskega leta. Če imate osnovnošolca ali šolarja najstnika, otroka ali vnuka, prisluhnite profesorjema Marti Zabret in doktorju Antonu Medenu. Spregovorila sta o pomenu strukture v dnevu, o tem, kaj storiti s telefonom in računalnikom, o skrbi za otroke, če sta starša ločena, vlogi starih staršev, stresu, izsledkih raziskav med slovenskim šolarji, matematiki in postopnem prenosu odgovornosti zase na otroka.

V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.

Z državnim sekretarjem na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožetom Podgorškom, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS dr. Tatjano Zagorc, predsednikomSindikata kmetov Slovenije Antonom Medvedom in direktorjem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Brankom Ravnikom smo spregovorili o načrtovanih spremembah zemljiške politike. Te med drugim zadevajo prednostni vrstni red v postopkih nakupa kmetijskih zemljišč in delovanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

Pred praznovanjem 100-letnice združitve Prekmurja z matično domovino smo v oddaji »Pogovor o« predstaviti priprave na praznovanje jubileja, shod 17. avgusta 1919 v Beltincih, okoliščine, ki so do tega pripeljale ter vlogo duhovnikom pri tem. V studiu smo gostili soboškega škofa dr. Petra Štumpfa, župnika v Bogojini dr. Stanka Zvera in poslanca Jožefa Horvata. Predstavili so tudi preteklost Prekmurja.

Studio Radia Ognjišče se je včeraj za nekaj ur preselil v Bovec, kjer od prejšnjega meseca domačini prek oddajnika s kaninske B postaje lahko spremljajo naš program. Tam nas je obiskal tudi predsednik SDS Janez Janša, ki se mudi na 24. poletnem taboru stranke in Gorniškega kluba dr. Henrika Tume. Pred mikrofon ga je povabil Tone Gorjup. Veselo razpoložen in nasmejan je spregovoril najprej o Posočju, o krajih, ki so zanj najlepši v Sloveniji. Povedal je, kako so se tavori začeli, kaj vse na njih počnejo ... Na vprašanje ali ostaja Janez Janša politik tudi na počitnicah, je odgovoril, da je to čas, ko se lahko posveti družini, prijateljem … kot politik pa lahko izklopi. Kljub temu je bil pripravljen na pogovor o aktualnih političnih zadevah. Izbira Janeza Lenarčiča za kandidata za komisarja iz Slovenije se mu zdi neka logična poteza neambicioznosti slovenske politike doma in navzven. Način izbire predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, kaže na minus demokratične legitimnosti, saj je volivci niso izbrali. Napoved Marjana Šarca, da naj bi vezal proračunske dokumente na glasovanje o zaupnici, se mu zdi brezpredmetna, saj v danih okoliščinah, ko so gospodarski kazalci še dokaj dobri, ni težko sestaviti proračuna. Dejal pa je, da ta vlada ne zna porabiti denarja, ki ji je na voljo. Gre predvsem za veliko vsoto evropskih sredstev, ki jih ne znamo počrpati. Ugotavlja tudi, da je sla te vlade po kontroli, nadzoru, obvladovanju državljanov še večja kot pri prejšnji, čeprav gre za reciklirano vlado. Pojavljajo se ideje, ki zelo spominjajo na nekdanje totalitarne čase, kar se tiče pooblastil tajnih služb. V tem smislu je pozdravil odločitev ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje člena zakona o kazenskem postopku, ki omogoča širok nadzor nad posamezniki, ko gre za mobilne telefone. Janša je spregovoril tudi o propustnosti schengenske meje, kjer je Slovenija na svetovnem zemljevidu označena z zeleno in še očem. Zato ni čudno, da največ migrantov na dan v schengensko območje v zadnjih mesecih vstopi ravno v Sloveniji.

Zagotavljanje zadostnega števila razpoložljivih organov za presaditev je nenehen izziv za zdravstvene sisteme po svetu. Predstavili smo trenutne razmere v Sloveniji, tudi z vidika kadrovske stiske med medicinskimi sestrami in zdravniki. Naši sogovorniki so bili direktorica zavoda Slovenija transplant Danica Avsec, centralni transplantacijski koordinator Urban Stupan in prejemnica srca Andreja Jerše.

Nekdanji finančni minister se je iz politike umaknil, a tu in tam še pristane na daljši intervju.

V oddaji smo tokrat gostili varuha človekovih pravic Petra Svetino. Kateri so izzivi, s katerimi se sooča, kako ocenjuje neodzivnost vlade na nekatera priporočila varuha, kako ocenjuje neizpolnjevanje ustavnih odločb.

V oddaji smo spregovorili o obetih za bližajoče se volitve v Združenih državah Amerike, ki bodo prihodnje leto. Dotaknili smo se odnosov ZDA z Iranom in velesilami ter v kontekstu tega pogledali tudi, kaj je prinesel pretekli vrh G20. O omenjenem in še nekaterih drugih temah sta spregovorila politična analitika dr. Bogomil Ferfila in dr. Primož Šterbenc.

Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.

V zadnjih mesecih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.

Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945, kje smo na procesu sprave in ali izjave ljubljanskega župana pri pokopu žrtev revolucije na Žalah mejijo na sovražni govor, so vprašanja, ki smo jih zastavili v Pogovoru o predsedniku Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožetu Dežmanu, članu komisije Andreju Mihevcu, tajniku Nove slovenske zaveze Petru Sušniku in predsedniku Društva Združeni ob lipi sprave Janezu Juhantu.

Avtor knjige Igor Omerza je iz arhiva izbrskal zanimovsti o zgodovini in nastanku časopisa Delo. Poleg Omerze sta v pogovoru sodelovala tudi dr. Jože Možina in dr. Bernard Nežmah. Z gosti smo govorili o podobi medijev v takoimenovani demokraciji.

Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.

Primanjkuje kadra, obstoječi pa je preobremenjen. Zakaj v Sloveniji in tudi drugod v zahodnem svetu ugaša zanimanje za poklic splošnega zdravnika? Kaj pri odločanju o svoji poklicni poti vodi študente medicine? Odgovore na ta in druga vprašanja ste slišali danes.

Specializant zaključnega letnika družinske medicine Mario Bartolac nam je za oddajo Pogovor o zaupal svoje izkušnje na delovnem mestu in pričakovanja za poklic družinskih zdravnikov v prihodnosti.

Kakšna bo unija v prihodnje smo vprašali geopolitičnega stratega dr. Larisa Gaiserja, novinarja na RAI v Trstu Andreja Černica, novinarja in urednika portala Spletnicasopis.eu Petra Jančiča in koroškega Slovenca in nekdanjega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Karla Smolleja.

Na to vprašanje so tik pred volitvami v Evropski parlament med drugim skušali odgovoriti podjetnik, znanstvenica, predstavnik naših rojakov v zamejstvu, okoljevarstvenica …

Pred volitvami v evropski parlament smo oddajo »Pogovor o« na Radiu Ognjišče oblikovali kot soočenje nosilcev nekaterih kandidatnih list. Vsa zanima, kaj so povedali Ljudmila Novak, Tanja Fajon, Milan Zver SDS in SLS, Igor Šoltes DeSUS in Gregor Perič SMC?

Na predvečer Dneva Evrope je bila gostja oddaje Pogovor o evropska komisarka Violeta Bulc. Predstavila nam je svoje delo v Bruslju v zadnjih petih letih in komentirala tudi aktualno dogajanje, povezano z prihajajočimi volitvami v Evropski parlament. Vabljeni k poslušanju!

V oddaji smo s prevajalcem Dragom Bajtom in dr. Bernardom Nežmahom nadaljevali pogovor ob knjigi Nikolaja Berdjajeva:Izviri in smisel ruskega komunizma.Knjiga je izšla pri založbi Družina,

Ob prazniku dela smo s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in izvršnim direktorjem Kluba Slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem spregovorili o položaju delavcev, njihovih pravicah, plačah, stanju na trgu dela in pokojninski reformi. Pripravili pa smo tudi pogovor z glavnim inšpektorjem za delo Jadrankom Grlićem o kršitvah pravic delavcev.

Sestre usmiljenke letos praznujejo 100. obletnico svoje province v Sloveniji. Gostja oddaje Utrip Cerkve v Sloveniji je bila s. Polona Vidic, ki nam je predstavila poslanstvo Doma sv. Katarine. V drugem delu oddaje pa smo objavili pogovor o pripravah na praznovanje 50. obletnice posvetitve župnijske cerkve v Idriji.

V oddaji smo gostili predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjana Verbiča. Kaj meni o zaščiti razlaščencev, opeharjenih v času bančne sanacije in predlogih vlade na to temo? Kaj sploh pomeni biti delničar, kakšno odgovornost to prinaša s seboj, kaj meni o delniških skladih in tovrstnih zgodbah?

Slovenska škofovska konferenca je posvetila tekoče pastoralno leto spremljanju družin z majhnimi otroki. V pastorali je namreč posebej opazna vrzel v odnosu med župnijo in družinami od časa, ko otroci prejmejo zakrament sv. krsta, do prvega razreda verouka.

V Sloveniji se politična diferenciacija in izključevanje drugih vedno bolj poglabljata. V javnih občilih lahko dnevno beremo in poslušamo kritike in analize tega stanja, a učinek je minimalen ali ga sploh ni. V pobudi Prebudimo Slovenijo vidijo edini izhod v poskusu zbliževanja obeh bregov, zato so v soboto, 30. marca v Avli OŠ Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani pripravili okroglo mizo na temo »Kako zagotoviti in ohraniti enotnost Slovencev in drugih državljanov Republike Slovenije«. O tem so spregovorili nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar, nekdanje evropske poslanka dr. Romana Jordan, svetovalec predsednika republike in nekdanji ustavni sodnik dr. Ernest Petrič in profesor na Škofijski klasični gimnaziji, sicer pa član Odbora Prebudimo Slovenijo prof. Jože Kurinčič.

V oddajo smo povabili sociologa in političnega komentatorja doktorja Mateja Makaroviča ter novinarja in izdajatelja Spletnega časopisa Petra Jančiča. Komentirala sta tudi aktualno dogajanje, povezano predvsem z bližnjimi volitvami v Evropski parlament. Vabljeni k poslušanju.

V tednu katoliškega šolstva smo v oddajo »Pogovor o« povabili ravnatelje katoliških gimnazij in ravnateljico osnovne šole Alojzija Šuštarja, Petra Polca, Vladimirja Anželja, Sama Repoluska, Simona Feštanja in Marino Rugelj. Govorili smo o vlogi omenjenih šol v pastoralni dejavnosti krajevne Cerkve, o njihovem poslanstvu, financiranju, izpostavljenosti kritikam in reševanju težav, s katerimi se srečujejo.

Kako se je v teh šestih letih spremenila Cerkev in samo papeštvo? Kaj si lahko obetamo v prihodnje? Na ta vprašanja sta odgovarjala novinarka in voditeljica Mojca Širok ter sociolog dr. Igor Bahovec.