Pojdite in učite

VEČ ...|20. 9. 2020
Misijonske pesmi

V tokratni rubriki smo se ustavili pri oktobru 2019, ko smo na pobudo papeža Frančiška še bolj obširno spregovorili o misijonih. Prek Misijonskega središča Slovenije smo dobili zgoščenko misijonskih pesmi. Prisluhnili smo pesmima Bog je z nami in Poslani v svet.

Misijonske pesmi

V tokratni rubriki smo se ustavili pri oktobru 2019, ko smo na pobudo papeža Frančiška še bolj obširno spregovorili o misijonih. Prek Misijonskega središča Slovenije smo dobili zgoščenko misijonskih pesmi. Prisluhnili smo pesmima Bog je z nami in Poslani v svet.

duhovnostspominmisijoni

Pojdite in učite

Misijonske pesmi
V tokratni rubriki smo se ustavili pri oktobru 2019, ko smo na pobudo papeža Frančiška še bolj obširno spregovorili o misijonih. Prek Misijonskega središča Slovenije smo dobili zgoščenko misijonskih pesmi. Prisluhnili smo pesmima Bog je z nami in Poslani v svet.
VEČ ...|20. 9. 2020
Misijonske pesmi
V tokratni rubriki smo se ustavili pri oktobru 2019, ko smo na pobudo papeža Frančiška še bolj obširno spregovorili o misijonih. Prek Misijonskega središča Slovenije smo dobili zgoščenko misijonskih pesmi. Prisluhnili smo pesmima Bog je z nami in Poslani v svet.

Jure Sešek

duhovnostspominmisijoni

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|13. 9. 2020
Papeževa nova okrožnica Vsi bratje

V oddaji ste slišali o papeževi novi okrožnici z naslovom: »Vsi bratje.« Poljski škofje so izdali dokument o odnosu cerkve do LGBT+ oseb. Govorili smo tudi o spremembi papeževih potovanj v tujino zaradi pandemije in zakaj bo na Irskem letos več škofovskih kot mašniških posvečenj.

Papeževa nova okrožnica Vsi bratje

V oddaji ste slišali o papeževi novi okrožnici z naslovom: »Vsi bratje.« Poljski škofje so izdali dokument o odnosu cerkve do LGBT+ oseb. Govorili smo tudi o spremembi papeževih potovanj v tujino zaradi pandemije in zakaj bo na Irskem letos več škofovskih kot mašniških posvečenj.

papežpogovorLGBTIrska

Iz življenja vesoljne Cerkve

Papeževa nova okrožnica Vsi bratje
V oddaji ste slišali o papeževi novi okrožnici z naslovom: »Vsi bratje.« Poljski škofje so izdali dokument o odnosu cerkve do LGBT+ oseb. Govorili smo tudi o spremembi papeževih potovanj v tujino zaradi pandemije in zakaj bo na Irskem letos več škofovskih kot mašniških posvečenj.
VEČ ...|13. 9. 2020
Papeževa nova okrožnica Vsi bratje
V oddaji ste slišali o papeževi novi okrožnici z naslovom: »Vsi bratje.« Poljski škofje so izdali dokument o odnosu cerkve do LGBT+ oseb. Govorili smo tudi o spremembi papeževih potovanj v tujino zaradi pandemije in zakaj bo na Irskem letos več škofovskih kot mašniških posvečenj.

Marjana Debevec

papežpogovorLGBTIrska

Sveta maša

VEČ ...|12. 9. 2020
Sv. maša iz bazilike Marije Pomagaj Brezje dne 12. 9.

Maševal je p. Viktor Papež, na orgle je igral in ljudsko petje spremljal p. Tadej Inglič.

Sv. maša iz bazilike Marije Pomagaj Brezje dne 12. 9.

Maševal je p. Viktor Papež, na orgle je igral in ljudsko petje spremljal p. Tadej Inglič.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz bazilike Marije Pomagaj Brezje dne 12. 9.
Maševal je p. Viktor Papež, na orgle je igral in ljudsko petje spremljal p. Tadej Inglič.
VEČ ...|12. 9. 2020
Sv. maša iz bazilike Marije Pomagaj Brezje dne 12. 9.
Maševal je p. Viktor Papež, na orgle je igral in ljudsko petje spremljal p. Tadej Inglič.

Radio Ognjišče

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|9. 9. 2020
40-letnica poljske Solidarnosti

Rodila se je v Gdansku na Poljskem, je bila odgovor na komunistično diktaturo in njeno nezmožnost dialoga. To solidarnost sta spremljali ljubezen in molitev Janeza Pavla II., zato je lahko podrla Berlinski zid pripeljala do propada komunizma. O tem sta z nami razmišljala nadškof Anton Stres in predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Ob Poljski sta spregovorila tudi o Sloveniji ter o tem, da sta obe državi šele sredi poti.

40-letnica poljske Solidarnosti

Rodila se je v Gdansku na Poljskem, je bila odgovor na komunistično diktaturo in njeno nezmožnost dialoga. To solidarnost sta spremljali ljubezen in molitev Janeza Pavla II., zato je lahko podrla Berlinski zid pripeljala do propada komunizma. O tem sta z nami razmišljala nadškof Anton Stres in predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Ob Poljski sta spregovorila tudi o Sloveniji ter o tem, da sta obe državi šele sredi poti.

politikapogovorpapežSolidarnost

Pogovor o

40-letnica poljske Solidarnosti
Rodila se je v Gdansku na Poljskem, je bila odgovor na komunistično diktaturo in njeno nezmožnost dialoga. To solidarnost sta spremljali ljubezen in molitev Janeza Pavla II., zato je lahko podrla Berlinski zid pripeljala do propada komunizma. O tem sta z nami razmišljala nadškof Anton Stres in predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Ob Poljski sta spregovorila tudi o Sloveniji ter o tem, da sta obe državi šele sredi poti.
VEČ ...|9. 9. 2020
40-letnica poljske Solidarnosti
Rodila se je v Gdansku na Poljskem, je bila odgovor na komunistično diktaturo in njeno nezmožnost dialoga. To solidarnost sta spremljali ljubezen in molitev Janeza Pavla II., zato je lahko podrla Berlinski zid pripeljala do propada komunizma. O tem sta z nami razmišljala nadškof Anton Stres in predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Ob Poljski sta spregovorila tudi o Sloveniji ter o tem, da sta obe državi šele sredi poti.

Tone Gorjup

politikapogovorpapežSolidarnost

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|7. 9. 2020
Pred praznikom Marijinega rojstva

Oddaja PRO je bila neke vrste vigilija pred praznikom Marijinega rojstva. Slišali smo Marijine pesmi in besede papeža Frančiška o Mariji.

Pred praznikom Marijinega rojstva

Oddaja PRO je bila neke vrste vigilija pred praznikom Marijinega rojstva. Slišali smo Marijine pesmi in besede papeža Frančiška o Mariji.

duhovnostglasbaMarija

Prijatelji Radia Ognjišče

Pred praznikom Marijinega rojstva
Oddaja PRO je bila neke vrste vigilija pred praznikom Marijinega rojstva. Slišali smo Marijine pesmi in besede papeža Frančiška o Mariji.
VEČ ...|7. 9. 2020
Pred praznikom Marijinega rojstva
Oddaja PRO je bila neke vrste vigilija pred praznikom Marijinega rojstva. Slišali smo Marijine pesmi in besede papeža Frančiška o Mariji.

Franci Trstenjak

duhovnostglasbaMarija

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|6. 9. 2020
Pogovor z nadškofom Ivanom Jurkovičem

Gost je bil vatikanski predstavnik pri uradih Združenih narodov v Ženevi, nadškof Ivan Jurkovič. Komentiral je več aktualnih tem, od tekme za cepivo proti covidu-19, do migracij.

Pogovor z nadškofom Ivanom Jurkovičem

Gost je bil vatikanski predstavnik pri uradih Združenih narodov v Ženevi, nadškof Ivan Jurkovič. Komentiral je več aktualnih tem, od tekme za cepivo proti covidu-19, do migracij.

papežpogovorkoronavirusmigracijeIvan Jurkovič

Iz življenja vesoljne Cerkve

Pogovor z nadškofom Ivanom Jurkovičem
Gost je bil vatikanski predstavnik pri uradih Združenih narodov v Ženevi, nadškof Ivan Jurkovič. Komentiral je več aktualnih tem, od tekme za cepivo proti covidu-19, do migracij.
VEČ ...|6. 9. 2020
Pogovor z nadškofom Ivanom Jurkovičem
Gost je bil vatikanski predstavnik pri uradih Združenih narodov v Ženevi, nadškof Ivan Jurkovič. Komentiral je več aktualnih tem, od tekme za cepivo proti covidu-19, do migracij.

Marta Jerebič

papežpogovorkoronavirusmigracijeIvan Jurkovič

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|30. 8. 2020
Srečanje prijateljstva med narodi

V Riminiju v Italiji je prejšnji teden potekalo že tradicionalno srečanje prijateljstva med narodi, ki ga vsako leto pripravi gibanje Občestvo in osvoboditev. Gre za eno največjih krščanskih prireditev na svetu, saj se je v tednu dni udeleži približno milijon ljudi. Tokrat je bilo tam zaradi pandemije koronavirusa le omejeno število ljudi, dogajanje pa je bilo mogoče spremljati prek spleta. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo gostili odgovorno za gibanje Občestvo in osvoboditev Boženo Rudolf. Zbrali pa smo še nekatere drugi novice iz življenja Cerkve v tem tednu. Vabljeni k poslušanju!

Srečanje prijateljstva med narodi

V Riminiju v Italiji je prejšnji teden potekalo že tradicionalno srečanje prijateljstva med narodi, ki ga vsako leto pripravi gibanje Občestvo in osvoboditev. Gre za eno največjih krščanskih prireditev na svetu, saj se je v tednu dni udeleži približno milijon ljudi. Tokrat je bilo tam zaradi pandemije koronavirusa le omejeno število ljudi, dogajanje pa je bilo mogoče spremljati prek spleta. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo gostili odgovorno za gibanje Občestvo in osvoboditev Boženo Rudolf. Zbrali pa smo še nekatere drugi novice iz življenja Cerkve v tem tednu. Vabljeni k poslušanju!

duhovnostdružbapapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Srečanje prijateljstva med narodi
V Riminiju v Italiji je prejšnji teden potekalo že tradicionalno srečanje prijateljstva med narodi, ki ga vsako leto pripravi gibanje Občestvo in osvoboditev. Gre za eno največjih krščanskih prireditev na svetu, saj se je v tednu dni udeleži približno milijon ljudi. Tokrat je bilo tam zaradi pandemije koronavirusa le omejeno število ljudi, dogajanje pa je bilo mogoče spremljati prek spleta. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo gostili odgovorno za gibanje Občestvo in osvoboditev Boženo Rudolf. Zbrali pa smo še nekatere drugi novice iz življenja Cerkve v tem tednu. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|30. 8. 2020
Srečanje prijateljstva med narodi
V Riminiju v Italiji je prejšnji teden potekalo že tradicionalno srečanje prijateljstva med narodi, ki ga vsako leto pripravi gibanje Občestvo in osvoboditev. Gre za eno največjih krščanskih prireditev na svetu, saj se je v tednu dni udeleži približno milijon ljudi. Tokrat je bilo tam zaradi pandemije koronavirusa le omejeno število ljudi, dogajanje pa je bilo mogoče spremljati prek spleta. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo gostili odgovorno za gibanje Občestvo in osvoboditev Boženo Rudolf. Zbrali pa smo še nekatere drugi novice iz življenja Cerkve v tem tednu. Vabljeni k poslušanju!

Marjana Debevec

duhovnostdružbapapež

Radijska kateheza

VEČ ...|29. 8. 2020
Vprašanja nadškofu

Z nadškofom Marjanom Turnškom smo se pogovarjali o nekaterih vprašanjih, ki burkajo našo javnost. Med drugim smo ga povprašali, kako Cerkev gleda na homeopatijo in kaj je s homeopatskim kmetijstvom. Dotaknili smo se tudi vprašanja joge in ga povprašali, kaj je njeno bistvo. Teologi in laiki v nemško govorečih deželah od Cerkev zahtevajo marsikatere spremembe, tako na področju zveze med istoposlnimi, kot tudi vlogi ženske in celibatu. Kako se pogovarjati o teh zahtevnih temah in kaj pričakuje od papeža?

Vprašanja nadškofu

Z nadškofom Marjanom Turnškom smo se pogovarjali o nekaterih vprašanjih, ki burkajo našo javnost. Med drugim smo ga povprašali, kako Cerkev gleda na homeopatijo in kaj je s homeopatskim kmetijstvom. Dotaknili smo se tudi vprašanja joge in ga povprašali, kaj je njeno bistvo. Teologi in laiki v nemško govorečih deželah od Cerkev zahtevajo marsikatere spremembe, tako na področju zveze med istoposlnimi, kot tudi vlogi ženske in celibatu. Kako se pogovarjati o teh zahtevnih temah in kaj pričakuje od papeža?

duhovnostdružbaodnosi

Radijska kateheza

Vprašanja nadškofu
Z nadškofom Marjanom Turnškom smo se pogovarjali o nekaterih vprašanjih, ki burkajo našo javnost. Med drugim smo ga povprašali, kako Cerkev gleda na homeopatijo in kaj je s homeopatskim kmetijstvom. Dotaknili smo se tudi vprašanja joge in ga povprašali, kaj je njeno bistvo. Teologi in laiki v nemško govorečih deželah od Cerkev zahtevajo marsikatere spremembe, tako na področju zveze med istoposlnimi, kot tudi vlogi ženske in celibatu. Kako se pogovarjati o teh zahtevnih temah in kaj pričakuje od papeža?
VEČ ...|29. 8. 2020
Vprašanja nadškofu
Z nadškofom Marjanom Turnškom smo se pogovarjali o nekaterih vprašanjih, ki burkajo našo javnost. Med drugim smo ga povprašali, kako Cerkev gleda na homeopatijo in kaj je s homeopatskim kmetijstvom. Dotaknili smo se tudi vprašanja joge in ga povprašali, kaj je njeno bistvo. Teologi in laiki v nemško govorečih deželah od Cerkev zahtevajo marsikatere spremembe, tako na področju zveze med istoposlnimi, kot tudi vlogi ženske in celibatu. Kako se pogovarjati o teh zahtevnih temah in kaj pričakuje od papeža?

Marjana Debevec

duhovnostdružbaodnosi

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|9. 8. 2020
O papežih Benediktu XVI in Frančišku, pa tudi o Medžugorju in Čilu

Stanje v Cerkvi v Čilu se po razkritju spolnih zlorab normalizira, veliko delajo na preventivi, je povedala s. Mateja Koršič, ki v tej državi deluje štiri leta.

O papežih Benediktu XVI in Frančišku, pa tudi o Medžugorju in Čilu

Stanje v Cerkvi v Čilu se po razkritju spolnih zlorab normalizira, veliko delajo na preventivi, je povedala s. Mateja Koršič, ki v tej državi deluje štiri leta.

duhovnostpapežpogovordružba

Iz življenja vesoljne Cerkve

O papežih Benediktu XVI in Frančišku, pa tudi o Medžugorju in Čilu
Stanje v Cerkvi v Čilu se po razkritju spolnih zlorab normalizira, veliko delajo na preventivi, je povedala s. Mateja Koršič, ki v tej državi deluje štiri leta.
VEČ ...|9. 8. 2020
O papežih Benediktu XVI in Frančišku, pa tudi o Medžugorju in Čilu
Stanje v Cerkvi v Čilu se po razkritju spolnih zlorab normalizira, veliko delajo na preventivi, je povedala s. Mateja Koršič, ki v tej državi deluje štiri leta.

Marta Jerebič

duhovnostpapežpogovordružba

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|9. 8. 2020
Nadškof Mitja Leskovar

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste slišali nagovore s slovesnosti škofovskega posvečenja Mitja Leskovarja, ki ga je papež nedavno imenoval za nuncija v Iraku.

Nadškof Mitja Leskovar

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste slišali nagovore s slovesnosti škofovskega posvečenja Mitja Leskovarja, ki ga je papež nedavno imenoval za nuncija v Iraku.

duhovnostpogovor

Utrip Cerkve v Sloveniji

Nadškof Mitja Leskovar
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste slišali nagovore s slovesnosti škofovskega posvečenja Mitja Leskovarja, ki ga je papež nedavno imenoval za nuncija v Iraku.
VEČ ...|9. 8. 2020
Nadškof Mitja Leskovar
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste slišali nagovore s slovesnosti škofovskega posvečenja Mitja Leskovarja, ki ga je papež nedavno imenoval za nuncija v Iraku.

Marta Jerebič

duhovnostpogovor

Družinska kateheza

VEČ ...|4. 8. 2020
O duhovnosti v družini in temeljih zakona

Znova smo se ozrli na papeževo spodbudo Radost ljubezni, ki je neizčrpen vir spodbud za krščanske zakonce in kateri smo zadnja tri leta posvečali naše oddaje. V zadnjem poglavju papež govori o duhovnosti v družini in opisuje temelje za zakon. Mogoče je prav počitniški čas priložnost, da se ozreva na najin odnos in se odpraviva na globoko. O vsem tem so za naš radio spregovorili duhovnik Rafko Klemenčič ter zakonca Vilma in Dani Siter.

O duhovnosti v družini in temeljih zakona

Znova smo se ozrli na papeževo spodbudo Radost ljubezni, ki je neizčrpen vir spodbud za krščanske zakonce in kateri smo zadnja tri leta posvečali naše oddaje. V zadnjem poglavju papež govori o duhovnosti v družini in opisuje temelje za zakon. Mogoče je prav počitniški čas priložnost, da se ozreva na najin odnos in se odpraviva na globoko. O vsem tem so za naš radio spregovorili duhovnik Rafko Klemenčič ter zakonca Vilma in Dani Siter.

duhovnostdružinazakon

Družinska kateheza

O duhovnosti v družini in temeljih zakona
Znova smo se ozrli na papeževo spodbudo Radost ljubezni, ki je neizčrpen vir spodbud za krščanske zakonce in kateri smo zadnja tri leta posvečali naše oddaje. V zadnjem poglavju papež govori o duhovnosti v družini in opisuje temelje za zakon. Mogoče je prav počitniški čas priložnost, da se ozreva na najin odnos in se odpraviva na globoko. O vsem tem so za naš radio spregovorili duhovnik Rafko Klemenčič ter zakonca Vilma in Dani Siter.
VEČ ...|4. 8. 2020
O duhovnosti v družini in temeljih zakona
Znova smo se ozrli na papeževo spodbudo Radost ljubezni, ki je neizčrpen vir spodbud za krščanske zakonce in kateri smo zadnja tri leta posvečali naše oddaje. V zadnjem poglavju papež govori o duhovnosti v družini in opisuje temelje za zakon. Mogoče je prav počitniški čas priložnost, da se ozreva na najin odnos in se odpraviva na globoko. O vsem tem so za naš radio spregovorili duhovnik Rafko Klemenčič ter zakonca Vilma in Dani Siter.

Marjana Debevec

duhovnostdružinazakon

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 7. 2020
Branko Cestnik

Komentiranje aktualnih cerkvenih - prestavitve duhovnikov, odnos do papeža, celibat; in političnih zadev.

Branko Cestnik

Komentiranje aktualnih cerkvenih - prestavitve duhovnikov, odnos do papeža, celibat; in političnih zadev.

komentarpapežpolitikadružba

Spoznanje več, predsodek manj

Branko Cestnik
Komentiranje aktualnih cerkvenih - prestavitve duhovnikov, odnos do papeža, celibat; in političnih zadev.
VEČ ...|27. 7. 2020
Branko Cestnik
Komentiranje aktualnih cerkvenih - prestavitve duhovnikov, odnos do papeža, celibat; in političnih zadev.

Tanja Dominko

komentarpapežpolitikadružba

Svetovalnica

VEČ ...|27. 7. 2020
O sproščanju in umiritvi

Skupaj s kulturo dela mora obstajati tudi kultura prostega časa. Ljudje, ki delajo, si morajo vzeti čas za sprostitev, biti z družino, brati, poslušati glasbo, igrati šport. To so besede papeža Frančiška, ki smo jih izbrali, ker je Svetovalnica prinesla takšno vsebino. O sproščanju in umiritvi je govoril dr. Borut Škodlar.

O sproščanju in umiritvi

Skupaj s kulturo dela mora obstajati tudi kultura prostega časa. Ljudje, ki delajo, si morajo vzeti čas za sprostitev, biti z družino, brati, poslušati glasbo, igrati šport. To so besede papeža Frančiška, ki smo jih izbrali, ker je Svetovalnica prinesla takšno vsebino. O sproščanju in umiritvi je govoril dr. Borut Škodlar.

pogovorsvetovanje

Svetovalnica

O sproščanju in umiritvi
Skupaj s kulturo dela mora obstajati tudi kultura prostega časa. Ljudje, ki delajo, si morajo vzeti čas za sprostitev, biti z družino, brati, poslušati glasbo, igrati šport. To so besede papeža Frančiška, ki smo jih izbrali, ker je Svetovalnica prinesla takšno vsebino. O sproščanju in umiritvi je govoril dr. Borut Škodlar.
VEČ ...|27. 7. 2020
O sproščanju in umiritvi
Skupaj s kulturo dela mora obstajati tudi kultura prostega časa. Ljudje, ki delajo, si morajo vzeti čas za sprostitev, biti z družino, brati, poslušati glasbo, igrati šport. To so besede papeža Frančiška, ki smo jih izbrali, ker je Svetovalnica prinesla takšno vsebino. O sproščanju in umiritvi je govoril dr. Borut Škodlar.

Mateja Feltrin Novljan

pogovorsvetovanje

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|26. 7. 2020
Trije papeževi dokumenti

Vatikan je v preteklih dneh izdal tri dokumente in sicer o življenju in poslanstvu župnij, navodila za ravnanje v primerih zlorab ter dokument, v katerem ponuja razmislek o tem, kaj se človeštvo lahko nauči iz korona krize. O njihovi vsebini ste lahko slišali v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve, kjer ste izvedeli tudi, da bo Festival mladih v Medžugorju tudi letos in da so v porušenem Alepu v Siriji odprli obnovljeno katedralo. Verniki gredo vanjo lahko po osmih letih.

Trije papeževi dokumenti

Vatikan je v preteklih dneh izdal tri dokumente in sicer o življenju in poslanstvu župnij, navodila za ravnanje v primerih zlorab ter dokument, v katerem ponuja razmislek o tem, kaj se človeštvo lahko nauči iz korona krize. O njihovi vsebini ste lahko slišali v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve, kjer ste izvedeli tudi, da bo Festival mladih v Medžugorju tudi letos in da so v porušenem Alepu v Siriji odprli obnovljeno katedralo. Verniki gredo vanjo lahko po osmih letih.

duhovnostpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Trije papeževi dokumenti
Vatikan je v preteklih dneh izdal tri dokumente in sicer o življenju in poslanstvu župnij, navodila za ravnanje v primerih zlorab ter dokument, v katerem ponuja razmislek o tem, kaj se človeštvo lahko nauči iz korona krize. O njihovi vsebini ste lahko slišali v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve, kjer ste izvedeli tudi, da bo Festival mladih v Medžugorju tudi letos in da so v porušenem Alepu v Siriji odprli obnovljeno katedralo. Verniki gredo vanjo lahko po osmih letih.
VEČ ...|26. 7. 2020
Trije papeževi dokumenti
Vatikan je v preteklih dneh izdal tri dokumente in sicer o življenju in poslanstvu župnij, navodila za ravnanje v primerih zlorab ter dokument, v katerem ponuja razmislek o tem, kaj se človeštvo lahko nauči iz korona krize. O njihovi vsebini ste lahko slišali v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve, kjer ste izvedeli tudi, da bo Festival mladih v Medžugorju tudi letos in da so v porušenem Alepu v Siriji odprli obnovljeno katedralo. Verniki gredo vanjo lahko po osmih letih.

Marjana Debevec

duhovnostpogovor

Naš gost

VEČ ...|11. 7. 2020
Roža Gantar, pesnica

Roža Gantar je pesnica, katere pesem so prvič objavili že v njenih rosnih, mladostniških letih. Ob prvem obisku papeža v Sloveniji je bila na javnem natečaju prav njena pesem izbrana v pozdrav visokemu gostu. Je žena, mati, predana prav vsaki stvari, ki se je loti, tako tudi Frančiškovemu svetnemu redu. Glavnina njenih pesmi je posvečenih Bogu. Ja, le komu pa naj jih namenim, če ne najvišjemu?, v smehu odgovori Roža Gantar. Slikovita pripovedovalka, bogatega besedišča in iskrivih misli.

Roža Gantar, pesnica

Roža Gantar je pesnica, katere pesem so prvič objavili že v njenih rosnih, mladostniških letih. Ob prvem obisku papeža v Sloveniji je bila na javnem natečaju prav njena pesem izbrana v pozdrav visokemu gostu. Je žena, mati, predana prav vsaki stvari, ki se je loti, tako tudi Frančiškovemu svetnemu redu. Glavnina njenih pesmi je posvečenih Bogu. Ja, le komu pa naj jih namenim, če ne najvišjemu?, v smehu odgovori Roža Gantar. Slikovita pripovedovalka, bogatega besedišča in iskrivih misli.

pogovorduhovnostkultura

Naš gost

Roža Gantar, pesnica
Roža Gantar je pesnica, katere pesem so prvič objavili že v njenih rosnih, mladostniških letih. Ob prvem obisku papeža v Sloveniji je bila na javnem natečaju prav njena pesem izbrana v pozdrav visokemu gostu. Je žena, mati, predana prav vsaki stvari, ki se je loti, tako tudi Frančiškovemu svetnemu redu. Glavnina njenih pesmi je posvečenih Bogu. Ja, le komu pa naj jih namenim, če ne najvišjemu?, v smehu odgovori Roža Gantar. Slikovita pripovedovalka, bogatega besedišča in iskrivih misli.
VEČ ...|11. 7. 2020
Roža Gantar, pesnica
Roža Gantar je pesnica, katere pesem so prvič objavili že v njenih rosnih, mladostniških letih. Ob prvem obisku papeža v Sloveniji je bila na javnem natečaju prav njena pesem izbrana v pozdrav visokemu gostu. Je žena, mati, predana prav vsaki stvari, ki se je loti, tako tudi Frančiškovemu svetnemu redu. Glavnina njenih pesmi je posvečenih Bogu. Ja, le komu pa naj jih namenim, če ne najvišjemu?, v smehu odgovori Roža Gantar. Slikovita pripovedovalka, bogatega besedišča in iskrivih misli.

Nataša Ličen

pogovorduhovnostkultura

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|5. 7. 2020
Šola za evangelizacijo

Na praznik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda smo v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve objavili pogovor z vodjo šole za evangelizacijo na Dunaju Ottom Neubauerjem. Spregovoril je, kako danes oznanjati veselo novico in kako nagovoriti sodobnega človeka.

Šola za evangelizacijo

Na praznik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda smo v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve objavili pogovor z vodjo šole za evangelizacijo na Dunaju Ottom Neubauerjem. Spregovoril je, kako danes oznanjati veselo novico in kako nagovoriti sodobnega človeka.

duhovnostpogovorpapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Šola za evangelizacijo
Na praznik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda smo v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve objavili pogovor z vodjo šole za evangelizacijo na Dunaju Ottom Neubauerjem. Spregovoril je, kako danes oznanjati veselo novico in kako nagovoriti sodobnega človeka.
VEČ ...|5. 7. 2020
Šola za evangelizacijo
Na praznik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda smo v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve objavili pogovor z vodjo šole za evangelizacijo na Dunaju Ottom Neubauerjem. Spregovoril je, kako danes oznanjati veselo novico in kako nagovoriti sodobnega človeka.

Marjana Debevec

duhovnostpogovorpapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|21. 6. 2020
Papež o poslanstvu duhovnikov, Paolo Bizzeti o stanju Cerkve v Turčiji, Gabriel Kavčič o splavu

V tokratni oddaji ste lahko slišali kaj je papež na splošni avdienci povedal o poslanstvu duhovnikov, kakšno je stanje Cerkve v Turčiji in kako o splavu razmišlja moralni teolog Gabriel Kavčič.

Papež o poslanstvu duhovnikov, Paolo Bizzeti o stanju Cerkve v Turčiji, Gabriel Kavčič o splavu

V tokratni oddaji ste lahko slišali kaj je papež na splošni avdienci povedal o poslanstvu duhovnikov, kakšno je stanje Cerkve v Turčiji in kako o splavu razmišlja moralni teolog Gabriel Kavčič.

duhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

Papež o poslanstvu duhovnikov, Paolo Bizzeti o stanju Cerkve v Turčiji, Gabriel Kavčič o splavu
V tokratni oddaji ste lahko slišali kaj je papež na splošni avdienci povedal o poslanstvu duhovnikov, kakšno je stanje Cerkve v Turčiji in kako o splavu razmišlja moralni teolog Gabriel Kavčič.
VEČ ...|21. 6. 2020
Papež o poslanstvu duhovnikov, Paolo Bizzeti o stanju Cerkve v Turčiji, Gabriel Kavčič o splavu
V tokratni oddaji ste lahko slišali kaj je papež na splošni avdienci povedal o poslanstvu duhovnikov, kakšno je stanje Cerkve v Turčiji in kako o splavu razmišlja moralni teolog Gabriel Kavčič.

Marjana Debevec

duhovnost

Radijska kateheza

VEČ ...|20. 6. 2020
Spoštuj očeta in mater, da ti bo dobro na zemlji

Izpostavili smo 4. božjo zapoved, ki govori o spoštovanju staršev; razumemo pa jo lahko tudi širše. Obenem se spominjamo papeževih besed, ki pravi, da je starost blagoslov. Tako imamo čas, da poglobimo bližino z Jezusom. Mlajši in zdravi pa pojdimo ostarelim naproti z nasmehom na obrazu in si vzemimo zanje čas.

Spoštuj očeta in mater, da ti bo dobro na zemlji

Izpostavili smo 4. božjo zapoved, ki govori o spoštovanju staršev; razumemo pa jo lahko tudi širše. Obenem se spominjamo papeževih besed, ki pravi, da je starost blagoslov. Tako imamo čas, da poglobimo bližino z Jezusom. Mlajši in zdravi pa pojdimo ostarelim naproti z nasmehom na obrazu in si vzemimo zanje čas.

staršibolezenbožje zapovedistarostpreizkušnje

Radijska kateheza

Spoštuj očeta in mater, da ti bo dobro na zemlji
Izpostavili smo 4. božjo zapoved, ki govori o spoštovanju staršev; razumemo pa jo lahko tudi širše. Obenem se spominjamo papeževih besed, ki pravi, da je starost blagoslov. Tako imamo čas, da poglobimo bližino z Jezusom. Mlajši in zdravi pa pojdimo ostarelim naproti z nasmehom na obrazu in si vzemimo zanje čas.
VEČ ...|20. 6. 2020
Spoštuj očeta in mater, da ti bo dobro na zemlji
Izpostavili smo 4. božjo zapoved, ki govori o spoštovanju staršev; razumemo pa jo lahko tudi širše. Obenem se spominjamo papeževih besed, ki pravi, da je starost blagoslov. Tako imamo čas, da poglobimo bližino z Jezusom. Mlajši in zdravi pa pojdimo ostarelim naproti z nasmehom na obrazu in si vzemimo zanje čas.

Damijana Medved

staršibolezenbožje zapovedistarostpreizkušnje

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|14. 6. 2020
Veleposlanik Jakob Štunf

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko prisluhnili slovenskemu veleposlaniku pri Svetem sedežu.

Veleposlanik Jakob Štunf

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko prisluhnili slovenskemu veleposlaniku pri Svetem sedežu.

politikakoronaviruspapeždružbapogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Veleposlanik Jakob Štunf
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko prisluhnili slovenskemu veleposlaniku pri Svetem sedežu.
VEČ ...|14. 6. 2020
Veleposlanik Jakob Štunf
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko prisluhnili slovenskemu veleposlaniku pri Svetem sedežu.

Marta Jerebič

politikakoronaviruspapeždružbapogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|31. 5. 2020
Cerkev in novi koronavirus po svetu

Kako se je Cerkev v Južni Ameriki odzvala na koronavirus in kaj bo (je) tej celini prineslo Leto Laudato si, ki ga je razglasil papež? O tem sta v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve govorila laiška misijonarja Silva in Nace Volčič, ki čakata, da se bosta (maj 2020) lahko vrnila v misijon v Peruju.

Cerkev in novi koronavirus po svetu

Kako se je Cerkev v Južni Ameriki odzvala na koronavirus in kaj bo (je) tej celini prineslo Leto Laudato si, ki ga je razglasil papež? O tem sta v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve govorila laiška misijonarja Silva in Nace Volčič, ki čakata, da se bosta (maj 2020) lahko vrnila v misijon v Peruju.

družbapapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Cerkev in novi koronavirus po svetu
Kako se je Cerkev v Južni Ameriki odzvala na koronavirus in kaj bo (je) tej celini prineslo Leto Laudato si, ki ga je razglasil papež? O tem sta v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve govorila laiška misijonarja Silva in Nace Volčič, ki čakata, da se bosta (maj 2020) lahko vrnila v misijon v Peruju.
VEČ ...|31. 5. 2020
Cerkev in novi koronavirus po svetu
Kako se je Cerkev v Južni Ameriki odzvala na koronavirus in kaj bo (je) tej celini prineslo Leto Laudato si, ki ga je razglasil papež? O tem sta v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve govorila laiška misijonarja Silva in Nace Volčič, ki čakata, da se bosta (maj 2020) lahko vrnila v misijon v Peruju.

Marta Jerebič

družbapapež

Sveta maša

VEČ ...|28. 5. 2020
Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah dne 28. 5.

Maševal je p. Viktor Papež, somaševal pa p. Krizostom Komar. Na orgle je igral Borut Zupan.

Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah dne 28. 5.

Maševal je p. Viktor Papež, somaševal pa p. Krizostom Komar. Na orgle je igral Borut Zupan.

duhovnost

Sveta maša

Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah dne 28. 5.
Maševal je p. Viktor Papež, somaševal pa p. Krizostom Komar. Na orgle je igral Borut Zupan.
VEČ ...|28. 5. 2020
Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah dne 28. 5.
Maševal je p. Viktor Papež, somaševal pa p. Krizostom Komar. Na orgle je igral Borut Zupan.

Radio Ognjišče

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|27. 5. 2020
Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah dne 27. 5.

Maševal je p. Viktor Papež, somaševala pa postulator Igor Luzar in Anton Štrukelj. Na orgle je igrala Slavica Magdič.

Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah dne 27. 5.

Maševal je p. Viktor Papež, somaševala pa postulator Igor Luzar in Anton Štrukelj. Na orgle je igrala Slavica Magdič.

duhovnost

Sveta maša

Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah dne 27. 5.
Maševal je p. Viktor Papež, somaševala pa postulator Igor Luzar in Anton Štrukelj. Na orgle je igrala Slavica Magdič.
VEČ ...|27. 5. 2020
Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah dne 27. 5.
Maševal je p. Viktor Papež, somaševala pa postulator Igor Luzar in Anton Štrukelj. Na orgle je igrala Slavica Magdič.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|26. 5. 2020
Bonton

Kdo naj bi imel nagovor na poroki? Kaj pravi bonton o slušalkah v ušesih? Ali so boni primerno darilo? Ali je primerno, da papežev varnostnik žveči žvečilni gumi? Na ta in druga vprašanja je odgovarjala strokovnjakinja za kulturo govorjenja Bojana Košnik Čuk.

Bonton

Kdo naj bi imel nagovor na poroki? Kaj pravi bonton o slušalkah v ušesih? Ali so boni primerno darilo? Ali je primerno, da papežev varnostnik žveči žvečilni gumi? Na ta in druga vprašanja je odgovarjala strokovnjakinja za kulturo govorjenja Bojana Košnik Čuk.

svetovanjedružba

Svetovalnica

Bonton
Kdo naj bi imel nagovor na poroki? Kaj pravi bonton o slušalkah v ušesih? Ali so boni primerno darilo? Ali je primerno, da papežev varnostnik žveči žvečilni gumi? Na ta in druga vprašanja je odgovarjala strokovnjakinja za kulturo govorjenja Bojana Košnik Čuk.
VEČ ...|26. 5. 2020
Bonton
Kdo naj bi imel nagovor na poroki? Kaj pravi bonton o slušalkah v ušesih? Ali so boni primerno darilo? Ali je primerno, da papežev varnostnik žveči žvečilni gumi? Na ta in druga vprašanja je odgovarjala strokovnjakinja za kulturo govorjenja Bojana Košnik Čuk.

Marjan Bunič

svetovanjedružba

Mladoskop

VEČ ...|22. 5. 2020
Pljski rojak o svetem papežu

18. maja 2020 je minilo sto let od rojstva svetega papeža Janeza Pavla II. V studiu se ga je v pogovoru za mladinsko oddajo spominjal njegov rojak Andrzej Gosak, ki že trinajst let kot duhovnik deluje v Sloveniji.

Pljski rojak o svetem papežu

18. maja 2020 je minilo sto let od rojstva svetega papeža Janeza Pavla II. V studiu se ga je v pogovoru za mladinsko oddajo spominjal njegov rojak Andrzej Gosak, ki že trinajst let kot duhovnik deluje v Sloveniji.

duhovnostdružbamladipapežpogovorspomin

Mladoskop

Pljski rojak o svetem papežu
18. maja 2020 je minilo sto let od rojstva svetega papeža Janeza Pavla II. V studiu se ga je v pogovoru za mladinsko oddajo spominjal njegov rojak Andrzej Gosak, ki že trinajst let kot duhovnik deluje v Sloveniji.
VEČ ...|22. 5. 2020
Pljski rojak o svetem papežu
18. maja 2020 je minilo sto let od rojstva svetega papeža Janeza Pavla II. V studiu se ga je v pogovoru za mladinsko oddajo spominjal njegov rojak Andrzej Gosak, ki že trinajst let kot duhovnik deluje v Sloveniji.

Nataša Ličen

duhovnostdružbamladipapežpogovorspomin

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 5. 2020
Dr. Žiga Turk: Pri nas so mediji predvsem psi čuvaji določene politike

Tako kot v večini držav tudi v Sloveniji na nedeljo pred binkoštnim praznikom zaznamujemo svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. Papež Frančišek v tokratni poslanici ob tej priložnosti med drugim opozarja, da moramo katoličani prav tako kot ostali premagati skušnjavo zgodb, ki ne gradijo, ampak uničujejo. Prek družbenega omrežja Skype smo se povezali z intelektualcem dr. Žigo Turkom. Je poznavalec sodobnih tehnologij in se je na ravni Evropske unije posebej ukvarjal s tako imenovanimi lažnimi novicami. Že kar nekaj časa lahko na svetovnem spletu beremo njegova razmišljanja o medijih v Sloveniji in o aktualnih razmerah v naši državi. Tudi za naš radio tako ni odgovarjal le na vprašanja o naših medijih, temveč tudi na vprašanja o protivladnih protestih, ki smo jim priča, trgovanju za poslanske sedeže in trdnosti trenutne koalicije.

Dr. Žiga Turk: Pri nas so mediji predvsem psi čuvaji določene politike

Tako kot v večini držav tudi v Sloveniji na nedeljo pred binkoštnim praznikom zaznamujemo svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. Papež Frančišek v tokratni poslanici ob tej priložnosti med drugim opozarja, da moramo katoličani prav tako kot ostali premagati skušnjavo zgodb, ki ne gradijo, ampak uničujejo. Prek družbenega omrežja Skype smo se povezali z intelektualcem dr. Žigo Turkom. Je poznavalec sodobnih tehnologij in se je na ravni Evropske unije posebej ukvarjal s tako imenovanimi lažnimi novicami. Že kar nekaj časa lahko na svetovnem spletu beremo njegova razmišljanja o medijih v Sloveniji in o aktualnih razmerah v naši državi. Tudi za naš radio tako ni odgovarjal le na vprašanja o naših medijih, temveč tudi na vprašanja o protivladnih protestih, ki smo jim priča, trgovanju za poslanske sedeže in trdnosti trenutne koalicije.

infokomentarpolitikapogovor

Informativni prispevki

Dr. Žiga Turk: Pri nas so mediji predvsem psi čuvaji določene politike
Tako kot v večini držav tudi v Sloveniji na nedeljo pred binkoštnim praznikom zaznamujemo svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. Papež Frančišek v tokratni poslanici ob tej priložnosti med drugim opozarja, da moramo katoličani prav tako kot ostali premagati skušnjavo zgodb, ki ne gradijo, ampak uničujejo. Prek družbenega omrežja Skype smo se povezali z intelektualcem dr. Žigo Turkom. Je poznavalec sodobnih tehnologij in se je na ravni Evropske unije posebej ukvarjal s tako imenovanimi lažnimi novicami. Že kar nekaj časa lahko na svetovnem spletu beremo njegova razmišljanja o medijih v Sloveniji in o aktualnih razmerah v naši državi. Tudi za naš radio tako ni odgovarjal le na vprašanja o naših medijih, temveč tudi na vprašanja o protivladnih protestih, ki smo jim priča, trgovanju za poslanske sedeže in trdnosti trenutne koalicije.
VEČ ...|21. 5. 2020
Dr. Žiga Turk: Pri nas so mediji predvsem psi čuvaji določene politike
Tako kot v večini držav tudi v Sloveniji na nedeljo pred binkoštnim praznikom zaznamujemo svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. Papež Frančišek v tokratni poslanici ob tej priložnosti med drugim opozarja, da moramo katoličani prav tako kot ostali premagati skušnjavo zgodb, ki ne gradijo, ampak uničujejo. Prek družbenega omrežja Skype smo se povezali z intelektualcem dr. Žigo Turkom. Je poznavalec sodobnih tehnologij in se je na ravni Evropske unije posebej ukvarjal s tako imenovanimi lažnimi novicami. Že kar nekaj časa lahko na svetovnem spletu beremo njegova razmišljanja o medijih v Sloveniji in o aktualnih razmerah v naši državi. Tudi za naš radio tako ni odgovarjal le na vprašanja o naših medijih, temveč tudi na vprašanja o protivladnih protestih, ki smo jim priča, trgovanju za poslanske sedeže in trdnosti trenutne koalicije.

Helena Križnik

infokomentarpolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 5. 2020
Pela sem svetniku

Polona Koželj se je v pogovoru z Marjanom Buničem spominjala srečanja s svetim papežem Janezom Pavlom II.

Pela sem svetniku

Polona Koželj se je v pogovoru z Marjanom Buničem spominjala srečanja s svetim papežem Janezom Pavlom II.

duhovnostinfopapežotrocipogovorspomin

Informativni prispevki

Pela sem svetniku
Polona Koželj se je v pogovoru z Marjanom Buničem spominjala srečanja s svetim papežem Janezom Pavlom II.
VEČ ...|18. 5. 2020
Pela sem svetniku
Polona Koželj se je v pogovoru z Marjanom Buničem spominjala srečanja s svetim papežem Janezom Pavlom II.

Nataša Ličen

duhovnostinfopapežotrocipogovorspomin

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|17. 5. 2020
Dan Evrope

Gostili smo sociologa dr. Igorja Bahovca. Za nami je namreč Dan Evrope in vprašali smo ga, kakšen je papežev pogled na Evropo in katere poti vidi za prihodnost stare celine. Spregovorili pa smo tudi o dnevu molitve in posta za končanje pandemije. Vabljeni k poslušanju!

Dan Evrope

Gostili smo sociologa dr. Igorja Bahovca. Za nami je namreč Dan Evrope in vprašali smo ga, kakšen je papežev pogled na Evropo in katere poti vidi za prihodnost stare celine. Spregovorili pa smo tudi o dnevu molitve in posta za končanje pandemije. Vabljeni k poslušanju!

Evropapapežpandemijaduhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

Dan Evrope
Gostili smo sociologa dr. Igorja Bahovca. Za nami je namreč Dan Evrope in vprašali smo ga, kakšen je papežev pogled na Evropo in katere poti vidi za prihodnost stare celine. Spregovorili pa smo tudi o dnevu molitve in posta za končanje pandemije. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|17. 5. 2020
Dan Evrope
Gostili smo sociologa dr. Igorja Bahovca. Za nami je namreč Dan Evrope in vprašali smo ga, kakšen je papežev pogled na Evropo in katere poti vidi za prihodnost stare celine. Spregovorili pa smo tudi o dnevu molitve in posta za končanje pandemije. Vabljeni k poslušanju!

Marjana Debevec

Evropapapežpandemijaduhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 5. 2020
Pred 24. leti je Slovenijo obiskal sveti papež Janez Pavel II.

Na današnji dan pred 24. leti je Slovenijo prvič obiskal danes že sveti papež Janez Pavel II. Po prihodu in sprejemu na brniškem letališču je priromal k Mariji Pomagaj na Brezje nato pa pod geslom Oče, potrdi nas v veri obiskal tri tedanje (nad)škofije: Koper, Ljubljano in Maribor. Srečal se je z vodilnimi predstavniki političnega in verskega življenja, redovnimi predstojnicami in predstojniki, verniki in številnimi mladimi iz domovine, zamejstva in tujine. Na obisk narodnega Marijinega svetišča je dopoldne na trgu pred baziliko na Brezjah spomnil tudi rektor p. Robert Bahčič.

Pred 24. leti je Slovenijo obiskal sveti papež Janez Pavel II.

Na današnji dan pred 24. leti je Slovenijo prvič obiskal danes že sveti papež Janez Pavel II. Po prihodu in sprejemu na brniškem letališču je priromal k Mariji Pomagaj na Brezje nato pa pod geslom Oče, potrdi nas v veri obiskal tri tedanje (nad)škofije: Koper, Ljubljano in Maribor. Srečal se je z vodilnimi predstavniki političnega in verskega življenja, redovnimi predstojnicami in predstojniki, verniki in številnimi mladimi iz domovine, zamejstva in tujine. Na obisk narodnega Marijinega svetišča je dopoldne na trgu pred baziliko na Brezjah spomnil tudi rektor p. Robert Bahčič.

infoduhovnost

Informativni prispevki

Pred 24. leti je Slovenijo obiskal sveti papež Janez Pavel II.
Na današnji dan pred 24. leti je Slovenijo prvič obiskal danes že sveti papež Janez Pavel II. Po prihodu in sprejemu na brniškem letališču je priromal k Mariji Pomagaj na Brezje nato pa pod geslom Oče, potrdi nas v veri obiskal tri tedanje (nad)škofije: Koper, Ljubljano in Maribor. Srečal se je z vodilnimi predstavniki političnega in verskega življenja, redovnimi predstojnicami in predstojniki, verniki in številnimi mladimi iz domovine, zamejstva in tujine. Na obisk narodnega Marijinega svetišča je dopoldne na trgu pred baziliko na Brezjah spomnil tudi rektor p. Robert Bahčič.
VEČ ...|17. 5. 2020
Pred 24. leti je Slovenijo obiskal sveti papež Janez Pavel II.
Na današnji dan pred 24. leti je Slovenijo prvič obiskal danes že sveti papež Janez Pavel II. Po prihodu in sprejemu na brniškem letališču je priromal k Mariji Pomagaj na Brezje nato pa pod geslom Oče, potrdi nas v veri obiskal tri tedanje (nad)škofije: Koper, Ljubljano in Maribor. Srečal se je z vodilnimi predstavniki političnega in verskega življenja, redovnimi predstojnicami in predstojniki, verniki in številnimi mladimi iz domovine, zamejstva in tujine. Na obisk narodnega Marijinega svetišča je dopoldne na trgu pred baziliko na Brezjah spomnil tudi rektor p. Robert Bahčič.

Alen Salihović

infoduhovnost

Sveta maša

VEČ ...|14. 5. 2020
Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah dne 14. 5.

Maševal je p. Viktor Papež, na orgle pa je igral Borut Zupan. Med mašo berejo letošnje šmarnice Franca Sodje, Zgodnja danica in govorijo o Marijini poti.

Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah dne 14. 5.

Maševal je p. Viktor Papež, na orgle pa je igral Borut Zupan. Med mašo berejo letošnje šmarnice Franca Sodje, Zgodnja danica in govorijo o Marijini poti.

duhovnost

Sveta maša

Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah dne 14. 5.
Maševal je p. Viktor Papež, na orgle pa je igral Borut Zupan. Med mašo berejo letošnje šmarnice Franca Sodje, Zgodnja danica in govorijo o Marijini poti.
VEČ ...|14. 5. 2020
Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah dne 14. 5.
Maševal je p. Viktor Papež, na orgle pa je igral Borut Zupan. Med mašo berejo letošnje šmarnice Franca Sodje, Zgodnja danica in govorijo o Marijini poti.

Radio Ognjišče

duhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|10. 5. 2020
Nuncij Mitja Leskovar

Cerkvi je treba služiti tam, kjer te potrebuje, ne tam, kjer bi vašemu visočanstvu najbolj ustrezalo. Tako papeževo odločitev, da ga imenuje za nuncija v Iraku, razume msgr. Mitja Leskovar.

Nuncij Mitja Leskovar

Cerkvi je treba služiti tam, kjer te potrebuje, ne tam, kjer bi vašemu visočanstvu najbolj ustrezalo. Tako papeževo odločitev, da ga imenuje za nuncija v Iraku, razume msgr. Mitja Leskovar.

duhovnostpapežpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Nuncij Mitja Leskovar
Cerkvi je treba služiti tam, kjer te potrebuje, ne tam, kjer bi vašemu visočanstvu najbolj ustrezalo. Tako papeževo odločitev, da ga imenuje za nuncija v Iraku, razume msgr. Mitja Leskovar.
VEČ ...|10. 5. 2020
Nuncij Mitja Leskovar
Cerkvi je treba služiti tam, kjer te potrebuje, ne tam, kjer bi vašemu visočanstvu najbolj ustrezalo. Tako papeževo odločitev, da ga imenuje za nuncija v Iraku, razume msgr. Mitja Leskovar.

Marta Jerebič

duhovnostpapežpogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 5. 2020
Msgr. Mitja Leskovar - novi nuncij v Iraku

V Vatikanski diplomaciji delujejo trije Slovenci. Nadškof Ivan Jurkovič je stalni opazovalec Svetega sedeža pri uradih Združenih narodov v Ženevi. Msgr. Matjaž Roter je tajnik na nunciaturi v Kanadi. Msgr. Mitja Leskovar je trenutno še na nunciaturi v Indiji, saj mu pandemija koronavirusa preprečuje, da bi nastopil službo nuncija v Iraku. Papež ga je na to funkcijo in za naslovnega nadškofa Benevénta imenoval 1. maja.

Msgr. Mitja Leskovar - novi nuncij v Iraku

V Vatikanski diplomaciji delujejo trije Slovenci. Nadškof Ivan Jurkovič je stalni opazovalec Svetega sedeža pri uradih Združenih narodov v Ženevi. Msgr. Matjaž Roter je tajnik na nunciaturi v Kanadi. Msgr. Mitja Leskovar je trenutno še na nunciaturi v Indiji, saj mu pandemija koronavirusa preprečuje, da bi nastopil službo nuncija v Iraku. Papež ga je na to funkcijo in za naslovnega nadškofa Benevénta imenoval 1. maja.

papežpogovor

Informativni prispevki

Msgr. Mitja Leskovar - novi nuncij v Iraku
V Vatikanski diplomaciji delujejo trije Slovenci. Nadškof Ivan Jurkovič je stalni opazovalec Svetega sedeža pri uradih Združenih narodov v Ženevi. Msgr. Matjaž Roter je tajnik na nunciaturi v Kanadi. Msgr. Mitja Leskovar je trenutno še na nunciaturi v Indiji, saj mu pandemija koronavirusa preprečuje, da bi nastopil službo nuncija v Iraku. Papež ga je na to funkcijo in za naslovnega nadškofa Benevénta imenoval 1. maja.
VEČ ...|8. 5. 2020
Msgr. Mitja Leskovar - novi nuncij v Iraku
V Vatikanski diplomaciji delujejo trije Slovenci. Nadškof Ivan Jurkovič je stalni opazovalec Svetega sedeža pri uradih Združenih narodov v Ženevi. Msgr. Matjaž Roter je tajnik na nunciaturi v Kanadi. Msgr. Mitja Leskovar je trenutno še na nunciaturi v Indiji, saj mu pandemija koronavirusa preprečuje, da bi nastopil službo nuncija v Iraku. Papež ga je na to funkcijo in za naslovnega nadškofa Benevénta imenoval 1. maja.

Marta Jerebič

papežpogovor

Sveta maša

VEČ ...|7. 5. 2020
Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah dne 7. 5.

Maševal je p. Viktor Papež, na orgle pa je igrala Marjeta Anderle. Med mašo berejo letošnje šmarnice Franca Sodje, Zgodnja danica in govorijo o Marijini poti.

Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah dne 7. 5.

Maševal je p. Viktor Papež, na orgle pa je igrala Marjeta Anderle. Med mašo berejo letošnje šmarnice Franca Sodje, Zgodnja danica in govorijo o Marijini poti.

duhovnost

Sveta maša

Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah dne 7. 5.
Maševal je p. Viktor Papež, na orgle pa je igrala Marjeta Anderle. Med mašo berejo letošnje šmarnice Franca Sodje, Zgodnja danica in govorijo o Marijini poti.
VEČ ...|7. 5. 2020
Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah dne 7. 5.
Maševal je p. Viktor Papež, na orgle pa je igrala Marjeta Anderle. Med mašo berejo letošnje šmarnice Franca Sodje, Zgodnja danica in govorijo o Marijini poti.

Radio Ognjišče

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 4. 2020
Predstavitev majskega Ognjišča

Urednik Matej Erjavec predstavi gosta meseca - kirurga in alpinista Jurija Gorjanca, naše preiskušane brate in sestre, obisk pri Karitas, zakaj bioenergija ni v skladu z vero v Boga, prilogo o 100. obletnici rojstva sv. papeža Janeza Pavla II., mladinsko prilogo o našem odnosu do narave ... Napove tudi vnovično odprtje knjigarn v Kranju, Kopru, Mariboru in Ptuju v ponedeljek, 4. maja.

Predstavitev majskega Ognjišča

Urednik Matej Erjavec predstavi gosta meseca - kirurga in alpinista Jurija Gorjanca, naše preiskušane brate in sestre, obisk pri Karitas, zakaj bioenergija ni v skladu z vero v Boga, prilogo o 100. obletnici rojstva sv. papeža Janeza Pavla II., mladinsko prilogo o našem odnosu do narave ... Napove tudi vnovično odprtje knjigarn v Kranju, Kopru, Mariboru in Ptuju v ponedeljek, 4. maja.

info

Informativni prispevki

Predstavitev majskega Ognjišča
Urednik Matej Erjavec predstavi gosta meseca - kirurga in alpinista Jurija Gorjanca, naše preiskušane brate in sestre, obisk pri Karitas, zakaj bioenergija ni v skladu z vero v Boga, prilogo o 100. obletnici rojstva sv. papeža Janeza Pavla II., mladinsko prilogo o našem odnosu do narave ... Napove tudi vnovično odprtje knjigarn v Kranju, Kopru, Mariboru in Ptuju v ponedeljek, 4. maja.
VEČ ...|30. 4. 2020
Predstavitev majskega Ognjišča
Urednik Matej Erjavec predstavi gosta meseca - kirurga in alpinista Jurija Gorjanca, naše preiskušane brate in sestre, obisk pri Karitas, zakaj bioenergija ni v skladu z vero v Boga, prilogo o 100. obletnici rojstva sv. papeža Janeza Pavla II., mladinsko prilogo o našem odnosu do narave ... Napove tudi vnovično odprtje knjigarn v Kranju, Kopru, Mariboru in Ptuju v ponedeljek, 4. maja.

Matjaž Merljak

info

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|26. 4. 2020
Prestavljena svetovni dan družin in svetovni dan mladih

Vatikan je za eno leto prestavil svetovni dan družin in svetovni dan mladih. O tem smo se pogovarjali s tajnikom Urada za družino Luko Mavričem in Tilnom Čebuljem iz Zavoda Katoliška mladina.

Prestavljena svetovni dan družin in svetovni dan mladih

Vatikan je za eno leto prestavil svetovni dan družin in svetovni dan mladih. O tem smo se pogovarjali s tajnikom Urada za družino Luko Mavričem in Tilnom Čebuljem iz Zavoda Katoliška mladina.

duhovnostdružbakoronaviruspapežpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Prestavljena svetovni dan družin in svetovni dan mladih
Vatikan je za eno leto prestavil svetovni dan družin in svetovni dan mladih. O tem smo se pogovarjali s tajnikom Urada za družino Luko Mavričem in Tilnom Čebuljem iz Zavoda Katoliška mladina.
VEČ ...|26. 4. 2020
Prestavljena svetovni dan družin in svetovni dan mladih
Vatikan je za eno leto prestavil svetovni dan družin in svetovni dan mladih. O tem smo se pogovarjali s tajnikom Urada za družino Luko Mavričem in Tilnom Čebuljem iz Zavoda Katoliška mladina.

Marta Jerebič

duhovnostdružbakoronaviruspapežpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|19. 4. 2020
Velikonočni Urbi et Orbi

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ob 9. uri boste slišali povzetek papeževih misli pri velikonočni vigiliji in na veliko noč.

Velikonočni Urbi et Orbi

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ob 9. uri boste slišali povzetek papeževih misli pri velikonočni vigiliji in na veliko noč.

duhcerkevpapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Velikonočni Urbi et Orbi
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ob 9. uri boste slišali povzetek papeževih misli pri velikonočni vigiliji in na veliko noč.
VEČ ...|19. 4. 2020
Velikonočni Urbi et Orbi
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ob 9. uri boste slišali povzetek papeževih misli pri velikonočni vigiliji in na veliko noč.

Marta Jerebič

duhcerkevpapež

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|19. 4. 2020
Franc Pen (1924 – 1944)

Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

Franc Pen (1924 – 1944)

Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

duhovnostSlovenijaspomin

Slovenski mučenci 20. stoletja

Franc Pen (1924 – 1944)
Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!
VEČ ...|19. 4. 2020
Franc Pen (1924 – 1944)
Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

Jože Bartolj

duhovnostSlovenijaspomin

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|12. 4. 2020
Vatikansko pismo spovednikom

Slišali ste papeževe misli v velikem tednu, duhovnik na doktorskem študiju v Rimu, Sebastijan Valentan pa je predstavil vatikansko pismo vsem spovednikom.

Vatikansko pismo spovednikom

Slišali ste papeževe misli v velikem tednu, duhovnik na doktorskem študiju v Rimu, Sebastijan Valentan pa je predstavil vatikansko pismo vsem spovednikom.

papežpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Vatikansko pismo spovednikom
Slišali ste papeževe misli v velikem tednu, duhovnik na doktorskem študiju v Rimu, Sebastijan Valentan pa je predstavil vatikansko pismo vsem spovednikom.
VEČ ...|12. 4. 2020
Vatikansko pismo spovednikom
Slišali ste papeževe misli v velikem tednu, duhovnik na doktorskem študiju v Rimu, Sebastijan Valentan pa je predstavil vatikansko pismo vsem spovednikom.

Radio Ognjišče

papežpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|5. 4. 2020
Papežov govor

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve boste slišali papežev govor, ki ga je imel 27. marca, ko je pred praznim trgom sv. Petra molil za konec pandemije in podelil izredni blagoslov Urbi et Orbi.

Papežov govor

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve boste slišali papežev govor, ki ga je imel 27. marca, ko je pred praznim trgom sv. Petra molil za konec pandemije in podelil izredni blagoslov Urbi et Orbi.

družbaduhovnostpapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Papežov govor
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve boste slišali papežev govor, ki ga je imel 27. marca, ko je pred praznim trgom sv. Petra molil za konec pandemije in podelil izredni blagoslov Urbi et Orbi.
VEČ ...|5. 4. 2020
Papežov govor
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve boste slišali papežev govor, ki ga je imel 27. marca, ko je pred praznim trgom sv. Petra molil za konec pandemije in podelil izredni blagoslov Urbi et Orbi.

Marta Jerebič

družbaduhovnostpapež

Pojdite in učite

VEČ ...|5. 4. 2020
Matjaz_Kriznar_o_2020

Pogled v leto 2020 in Papeževe spodbude. Vabljeni k poslušanju.

Matjaz_Kriznar_o_2020

Pogled v leto 2020 in Papeževe spodbude. Vabljeni k poslušanju.

duhovnostpapež

Pojdite in učite

Matjaz_Kriznar_o_2020
Pogled v leto 2020 in Papeževe spodbude. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|5. 4. 2020
Matjaz_Kriznar_o_2020
Pogled v leto 2020 in Papeževe spodbude. Vabljeni k poslušanju.

Jure Sešek

duhovnostpapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|29. 3. 2020
Vabilo papež k skupni molitvi

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo slišali, kako nas papež vabi k skupni molitvi in solidarnosti za zaustavitev pandemije. Pogovarjali smo se s s. Anjo Kastelic iz bratstva Veselje Evangelija, ki ima večino članov v Italiji. Povedala nam je, kako se s to veliko preizkušnjo soočajo pri naših sosedih. Objavili smo tudi ekskluzivni pogovor s pakistansko kristjanko Asio Bibi, s katero se je pogovarjal novinar tednika Družina.

Vabilo papež k skupni molitvi

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo slišali, kako nas papež vabi k skupni molitvi in solidarnosti za zaustavitev pandemije. Pogovarjali smo se s s. Anjo Kastelic iz bratstva Veselje Evangelija, ki ima večino članov v Italiji. Povedala nam je, kako se s to veliko preizkušnjo soočajo pri naših sosedih. Objavili smo tudi ekskluzivni pogovor s pakistansko kristjanko Asio Bibi, s katero se je pogovarjal novinar tednika Družina.

duhovnostpapeždružbaodnosizdravstvo

Iz življenja vesoljne Cerkve

Vabilo papež k skupni molitvi
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo slišali, kako nas papež vabi k skupni molitvi in solidarnosti za zaustavitev pandemije. Pogovarjali smo se s s. Anjo Kastelic iz bratstva Veselje Evangelija, ki ima večino članov v Italiji. Povedala nam je, kako se s to veliko preizkušnjo soočajo pri naših sosedih. Objavili smo tudi ekskluzivni pogovor s pakistansko kristjanko Asio Bibi, s katero se je pogovarjal novinar tednika Družina.
VEČ ...|29. 3. 2020
Vabilo papež k skupni molitvi
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo slišali, kako nas papež vabi k skupni molitvi in solidarnosti za zaustavitev pandemije. Pogovarjali smo se s s. Anjo Kastelic iz bratstva Veselje Evangelija, ki ima večino članov v Italiji. Povedala nam je, kako se s to veliko preizkušnjo soočajo pri naših sosedih. Objavili smo tudi ekskluzivni pogovor s pakistansko kristjanko Asio Bibi, s katero se je pogovarjal novinar tednika Družina.

Marjana Debevec

duhovnostpapeždružbaodnosizdravstvo

Radijska kateheza

VEČ ...|28. 3. 2020
Spoved kot zakrament sprave

Odnosi med možem ženo, z otroki lahko postanejo prava bojišča, bojišče je lahko znotraj nas … Kdo je naš sovražnik? Katoliška spoved kot avtopralnica, ki jo vedno znova obiskujemo. Dilema veliki in mali grehi. Spoved v času ukrepov proti širitvi koronavirusa. Spoved prek telefona. Spoved doma. Skupinska odveza. Papež in popolni odpustek. Na vprašanja je odgovarjal generalni vikar koprske škofije msgr. Slavko Rebec.

Spoved kot zakrament sprave

Odnosi med možem ženo, z otroki lahko postanejo prava bojišča, bojišče je lahko znotraj nas … Kdo je naš sovražnik? Katoliška spoved kot avtopralnica, ki jo vedno znova obiskujemo. Dilema veliki in mali grehi. Spoved v času ukrepov proti širitvi koronavirusa. Spoved prek telefona. Spoved doma. Skupinska odveza. Papež in popolni odpustek. Na vprašanja je odgovarjal generalni vikar koprske škofije msgr. Slavko Rebec.

duhovnostodnosipogovorsvetovanje

Radijska kateheza

Spoved kot zakrament sprave
Odnosi med možem ženo, z otroki lahko postanejo prava bojišča, bojišče je lahko znotraj nas … Kdo je naš sovražnik? Katoliška spoved kot avtopralnica, ki jo vedno znova obiskujemo. Dilema veliki in mali grehi. Spoved v času ukrepov proti širitvi koronavirusa. Spoved prek telefona. Spoved doma. Skupinska odveza. Papež in popolni odpustek. Na vprašanja je odgovarjal generalni vikar koprske škofije msgr. Slavko Rebec.
VEČ ...|28. 3. 2020
Spoved kot zakrament sprave
Odnosi med možem ženo, z otroki lahko postanejo prava bojišča, bojišče je lahko znotraj nas … Kdo je naš sovražnik? Katoliška spoved kot avtopralnica, ki jo vedno znova obiskujemo. Dilema veliki in mali grehi. Spoved v času ukrepov proti širitvi koronavirusa. Spoved prek telefona. Spoved doma. Skupinska odveza. Papež in popolni odpustek. Na vprašanja je odgovarjal generalni vikar koprske škofije msgr. Slavko Rebec.

Silvestra Sadar

duhovnostodnosipogovorsvetovanje

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|22. 3. 2020
Vatikan in koronavirus

Kako bo (je) letos (2020) Velika noč potekala v Vatikanu? Na to vprašanje nam je v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve odgovoril duhovnik na doktorskem študiju v Rimu, Sebastijan Valentan.

Vatikan in koronavirus

Kako bo (je) letos (2020) Velika noč potekala v Vatikanu? Na to vprašanje nam je v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve odgovoril duhovnik na doktorskem študiju v Rimu, Sebastijan Valentan.

papežpogovorinfo

Iz življenja vesoljne Cerkve

Vatikan in koronavirus
Kako bo (je) letos (2020) Velika noč potekala v Vatikanu? Na to vprašanje nam je v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve odgovoril duhovnik na doktorskem študiju v Rimu, Sebastijan Valentan.
VEČ ...|22. 3. 2020
Vatikan in koronavirus
Kako bo (je) letos (2020) Velika noč potekala v Vatikanu? Na to vprašanje nam je v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve odgovoril duhovnik na doktorskem študiju v Rimu, Sebastijan Valentan.

Marta Jerebič

papežpogovorinfo

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|15. 3. 2020
Sonidalnost

Oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve bomo na papeško nedeljo posvetili vlogi svetega očeta v današnjem času. Spregovorili pa bomo tudi o sinodalnosti, ki bo tema prihodnje sinode škofov. Za kaj gre pri tem, bomo povprašali nadškofa Aljzija Cvikla in sociologa dr. Igorja Bahovca. Vabljeni k poslušanju!

Sonidalnost

Oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve bomo na papeško nedeljo posvetili vlogi svetega očeta v današnjem času. Spregovorili pa bomo tudi o sinodalnosti, ki bo tema prihodnje sinode škofov. Za kaj gre pri tem, bomo povprašali nadškofa Aljzija Cvikla in sociologa dr. Igorja Bahovca. Vabljeni k poslušanju!

družbaduhovnostpapežpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Sonidalnost
Oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve bomo na papeško nedeljo posvetili vlogi svetega očeta v današnjem času. Spregovorili pa bomo tudi o sinodalnosti, ki bo tema prihodnje sinode škofov. Za kaj gre pri tem, bomo povprašali nadškofa Aljzija Cvikla in sociologa dr. Igorja Bahovca. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|15. 3. 2020
Sonidalnost
Oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve bomo na papeško nedeljo posvetili vlogi svetega očeta v današnjem času. Spregovorili pa bomo tudi o sinodalnosti, ki bo tema prihodnje sinode škofov. Za kaj gre pri tem, bomo povprašali nadškofa Aljzija Cvikla in sociologa dr. Igorja Bahovca. Vabljeni k poslušanju!

Blaž LesnikMarjana Debevec

družbaduhovnostpapežpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|1. 3. 2020
Asia Bibi v Franciji

Mesto Pariz je v tem tednu je svetovnemu simbolu boja proti verskemu skrajništvu krščanski materi iz Pakistana Asii bibi podelilo posebno nagrado. Na temelju spornega zakona o bogoskrunstvu so jo namreč obsodili na smrt; kar devet let je preživela v zaporu. Pakistansko vrhovno sodišče jo je leta 2018 oprostilo in sedaj živi na skriti lokaciji v Kanadi. V pogovoru z novinarko Isabelle-Anne Tollet, ki se je vsa leta zavzemala za njeno izpustitev, je spregovorila o svojem življenju. Knjiga je v teh dneh izšla tudi v slovenskem prevodu z naslovom Končno svobodna.

Asia Bibi v Franciji

Mesto Pariz je v tem tednu je svetovnemu simbolu boja proti verskemu skrajništvu krščanski materi iz Pakistana Asii bibi podelilo posebno nagrado. Na temelju spornega zakona o bogoskrunstvu so jo namreč obsodili na smrt; kar devet let je preživela v zaporu. Pakistansko vrhovno sodišče jo je leta 2018 oprostilo in sedaj živi na skriti lokaciji v Kanadi. V pogovoru z novinarko Isabelle-Anne Tollet, ki se je vsa leta zavzemala za njeno izpustitev, je spregovorila o svojem življenju. Knjiga je v teh dneh izšla tudi v slovenskem prevodu z naslovom Končno svobodna.

duhovnostpapežinfo

Iz življenja vesoljne Cerkve

Asia Bibi v Franciji
Mesto Pariz je v tem tednu je svetovnemu simbolu boja proti verskemu skrajništvu krščanski materi iz Pakistana Asii bibi podelilo posebno nagrado. Na temelju spornega zakona o bogoskrunstvu so jo namreč obsodili na smrt; kar devet let je preživela v zaporu. Pakistansko vrhovno sodišče jo je leta 2018 oprostilo in sedaj živi na skriti lokaciji v Kanadi. V pogovoru z novinarko Isabelle-Anne Tollet, ki se je vsa leta zavzemala za njeno izpustitev, je spregovorila o svojem življenju. Knjiga je v teh dneh izšla tudi v slovenskem prevodu z naslovom Končno svobodna.
VEČ ...|1. 3. 2020
Asia Bibi v Franciji
Mesto Pariz je v tem tednu je svetovnemu simbolu boja proti verskemu skrajništvu krščanski materi iz Pakistana Asii bibi podelilo posebno nagrado. Na temelju spornega zakona o bogoskrunstvu so jo namreč obsodili na smrt; kar devet let je preživela v zaporu. Pakistansko vrhovno sodišče jo je leta 2018 oprostilo in sedaj živi na skriti lokaciji v Kanadi. V pogovoru z novinarko Isabelle-Anne Tollet, ki se je vsa leta zavzemala za njeno izpustitev, je spregovorila o svojem življenju. Knjiga je v teh dneh izšla tudi v slovenskem prevodu z naslovom Končno svobodna.

Marjana Debevec

duhovnostpapežinfo

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|23. 2. 2020
Papeževa posinodalna apostolska spodbuda Ljubljena Amazonija

V oddaji smo s sociologom dr. Igorjem Bahovcem komentirali papeževo posinodalno apostolsko spodbudo z naslovom Ljubljena Amazonija.

Papeževa posinodalna apostolska spodbuda Ljubljena Amazonija

V oddaji smo s sociologom dr. Igorjem Bahovcem komentirali papeževo posinodalno apostolsko spodbudo z naslovom Ljubljena Amazonija.

družbakomentarpapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Papeževa posinodalna apostolska spodbuda Ljubljena Amazonija
V oddaji smo s sociologom dr. Igorjem Bahovcem komentirali papeževo posinodalno apostolsko spodbudo z naslovom Ljubljena Amazonija.
VEČ ...|23. 2. 2020
Papeževa posinodalna apostolska spodbuda Ljubljena Amazonija
V oddaji smo s sociologom dr. Igorjem Bahovcem komentirali papeževo posinodalno apostolsko spodbudo z naslovom Ljubljena Amazonija.

Marta Jerebič

družbakomentarpapež

Komentar Družina

VEČ ...|20. 2. 2020
Marjan Pogačnik: Razširjen pogled

Ravnovesje planeta je odvisno od zdravja Amazonije, je zapisal papež Frančišek. S pripravo dokumenta, posvečenega veliki in za prihodnjost Cerkve in planeta pomembni regiji, so se ukvarjali več mesecev, mediji pa so s to glavno temo opravili v eni sami vrstici.

Marjan Pogačnik: Razširjen pogled

Ravnovesje planeta je odvisno od zdravja Amazonije, je zapisal papež Frančišek. S pripravo dokumenta, posvečenega veliki in za prihodnjost Cerkve in planeta pomembni regiji, so se ukvarjali več mesecev, mediji pa so s to glavno temo opravili v eni sami vrstici.

CerkevAmazonija

Komentar Družina

Marjan Pogačnik: Razširjen pogled
Ravnovesje planeta je odvisno od zdravja Amazonije, je zapisal papež Frančišek. S pripravo dokumenta, posvečenega veliki in za prihodnjost Cerkve in planeta pomembni regiji, so se ukvarjali več mesecev, mediji pa so s to glavno temo opravili v eni sami vrstici.
VEČ ...|20. 2. 2020
Marjan Pogačnik: Razširjen pogled
Ravnovesje planeta je odvisno od zdravja Amazonije, je zapisal papež Frančišek. S pripravo dokumenta, posvečenega veliki in za prihodnjost Cerkve in planeta pomembni regiji, so se ukvarjali več mesecev, mediji pa so s to glavno temo opravili v eni sami vrstici.

Marjan Pogačnik

CerkevAmazonija

Pojdite in učite

VEČ ...|16. 2. 2020
Z Janezom Krmeljem o Pustni sobotni iskrici in obisku papeža na Madagaskarju

V oddaji smo gostili Janeza Krmelja, misijonarja na Madagaskarju. Pri vsaj dveh izmed njegovih projektov ste sodelovali tudi naši poslušalci. Teden pred letošnjo Pustno sobotno iskrico smo prisluhnili kakšne sadove lahko rodi. Slišali ste tudi kako je med Malgaši in slovenskimi misijonarji odmeval lanski obisk papeža Frančiška.

Z Janezom Krmeljem o Pustni sobotni iskrici in obisku papeža na Madagaskarju

V oddaji smo gostili Janeza Krmelja, misijonarja na Madagaskarju. Pri vsaj dveh izmed njegovih projektov ste sodelovali tudi naši poslušalci. Teden pred letošnjo Pustno sobotno iskrico smo prisluhnili kakšne sadove lahko rodi. Slišali ste tudi kako je med Malgaši in slovenskimi misijonarji odmeval lanski obisk papeža Frančiška.

misijoniduhovnostpogovor

Pojdite in učite

Z Janezom Krmeljem o Pustni sobotni iskrici in obisku papeža na Madagaskarju
V oddaji smo gostili Janeza Krmelja, misijonarja na Madagaskarju. Pri vsaj dveh izmed njegovih projektov ste sodelovali tudi naši poslušalci. Teden pred letošnjo Pustno sobotno iskrico smo prisluhnili kakšne sadove lahko rodi. Slišali ste tudi kako je med Malgaši in slovenskimi misijonarji odmeval lanski obisk papeža Frančiška.
VEČ ...|16. 2. 2020
Z Janezom Krmeljem o Pustni sobotni iskrici in obisku papeža na Madagaskarju
V oddaji smo gostili Janeza Krmelja, misijonarja na Madagaskarju. Pri vsaj dveh izmed njegovih projektov ste sodelovali tudi naši poslušalci. Teden pred letošnjo Pustno sobotno iskrico smo prisluhnili kakšne sadove lahko rodi. Slišali ste tudi kako je med Malgaši in slovenskimi misijonarji odmeval lanski obisk papeža Frančiška.

Jure Sešek

misijoniduhovnostpogovor

Radijska kateheza

VEČ ...|15. 2. 2020
Miro Šlibar o Cvetani Priol in papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov

V februarski katehezi za bolnike o Božji služabnici Cvetani priol, ter papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov. V poslanici papež podčrta, da je treba življenje sprejeti, zaščititi, spoštovati in mu služiti od njegovega začetka do konca. Naš sogovornik je bil msgr. Miro Šlibar.

Miro Šlibar o Cvetani Priol in papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov

V februarski katehezi za bolnike o Božji služabnici Cvetani priol, ter papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov. V poslanici papež podčrta, da je treba življenje sprejeti, zaščititi, spoštovati in mu služiti od njegovega začetka do konca. Naš sogovornik je bil msgr. Miro Šlibar.

duhovnostpogovorspomin

Radijska kateheza

Miro Šlibar o Cvetani Priol in papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov
V februarski katehezi za bolnike o Božji služabnici Cvetani priol, ter papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov. V poslanici papež podčrta, da je treba življenje sprejeti, zaščititi, spoštovati in mu služiti od njegovega začetka do konca. Naš sogovornik je bil msgr. Miro Šlibar.
VEČ ...|15. 2. 2020
Miro Šlibar o Cvetani Priol in papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov
V februarski katehezi za bolnike o Božji služabnici Cvetani priol, ter papeževi poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov. V poslanici papež podčrta, da je treba življenje sprejeti, zaščititi, spoštovati in mu služiti od njegovega začetka do konca. Naš sogovornik je bil msgr. Miro Šlibar.

Damijana Medved

duhovnostpogovorspomin

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

duhovnostzdravstvovzgoja

Informativni prispevki

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Alen Salihović

duhovnostzdravstvovzgoja

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|9. 2. 2020
Predstavitev dokumenta o človeškem bratstvu

Mag. Sebastijan Valentan je predstavil sadove dokumenta o človeškem bratstvu, ki sta ga papež Frančišek in veliki imam Al Tayeb lani podpisala v Abu Dhabiju.

Predstavitev dokumenta o človeškem bratstvu

Mag. Sebastijan Valentan je predstavil sadove dokumenta o človeškem bratstvu, ki sta ga papež Frančišek in veliki imam Al Tayeb lani podpisala v Abu Dhabiju.

duhovnostdružbapapežpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Predstavitev dokumenta o človeškem bratstvu
Mag. Sebastijan Valentan je predstavil sadove dokumenta o človeškem bratstvu, ki sta ga papež Frančišek in veliki imam Al Tayeb lani podpisala v Abu Dhabiju.
VEČ ...|9. 2. 2020
Predstavitev dokumenta o človeškem bratstvu
Mag. Sebastijan Valentan je predstavil sadove dokumenta o človeškem bratstvu, ki sta ga papež Frančišek in veliki imam Al Tayeb lani podpisala v Abu Dhabiju.

Marta Jerebič

duhovnostdružbapapežpogovor

Priporočamo
|
Aktualno

Dogodki

VEČ ...|18. 8. 2020
Reportaža s kratkega oddiha v Radencih - 7. do 9. avgust 2020

Reportaža s z letošnjega tridnevnega kratkega oddiha v Radencih

Reportaža s kratkega oddiha v Radencih - 7. do 9. avgust 2020

Reportaža s z letošnjega tridnevnega kratkega oddiha v Radencih

Mirjam Judež

družbašportodnosiPRO

Doživetja narave

VEČ ...|25. 9. 2020
Ali veste, kdo je bila Rozalija Škantar?

Iz Bohinja, kjer se v drugi polovici septembra odvija kravji bal, odpravljamo proti našemu najvišjemu vrhu. Mineva namreč 150 let od prvega pristopa ženske na Triglav. Več je povedala pisateljica in etnologinja Marija Cvetek. V drugem delu oddaje pa smo se posvetili črtici andinista Vojka Arka z naslovom Naročilo Klementa Juga.

Ali veste, kdo je bila Rozalija Škantar?

Iz Bohinja, kjer se v drugi polovici septembra odvija kravji bal, odpravljamo proti našemu najvišjemu vrhu. Mineva namreč 150 let od prvega pristopa ženske na Triglav. Več je povedala pisateljica in etnologinja Marija Cvetek. V drugem delu oddaje pa smo se posvetili črtici andinista Vojka Arka z naslovom Naročilo Klementa Juga.

Blaž Lesnik

naravagoreTriglavPatagonijaAndiVojko Arko

Duhovna misel

VEČ ...|26. 9. 2020
Popolnoma in ves.

Vtisnite si v srce te besede: Sin človekov bo namreč izročen v človeške roke.
(Lk 9, 44)

Popolnoma in ves.

Vtisnite si v srce te besede: Sin človekov bo namreč izročen v človeške roke.
(Lk 9, 44)

Gregor Čušin

duhovnost

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Naš gost

VEČ ...|26. 9. 2020
Tik pred devetdesetletnico akademika dr. Kajetana Gantarja

Akademik, dr. Kajetan Gantar, je bil osrednji govornik pred Slomškovo nedeljo v letu 2020, na Slomškov dan, praznik Društva katoliških pedagogov Slovenije na Slomu, na Ponikvi. Skoraj tik pred njegovim devetdesetim letom starosti smo ga znova povabili k pogovoru, v katerem največ prostora namenjamo njegovi pedagoški vlogi. »V dobrem pedagogu mora biti tudi nekaj igralca«, pravi. Iskriv in modrosti poln pogovor.

Tik pred devetdesetletnico akademika dr. Kajetana Gantarja

Akademik, dr. Kajetan Gantar, je bil osrednji govornik pred Slomškovo nedeljo v letu 2020, na Slomškov dan, praznik Društva katoliških pedagogov Slovenije na Slomu, na Ponikvi. Skoraj tik pred njegovim devetdesetim letom starosti smo ga znova povabili k pogovoru, v katerem največ prostora namenjamo njegovi pedagoški vlogi. »V dobrem pedagogu mora biti tudi nekaj igralca«, pravi. Iskriv in modrosti poln pogovor.

Nataša Ličen

družbaduhovnostkulturapogovor

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Rožni venec

VEČ ...|27. 9. 2020
Častitljivi del dne 27.9.

Molili so člani Karitas iz župnije Domžale.

Častitljivi del dne 27.9.

Molili so člani Karitas iz župnije Domžale.

Radio Ognjišče

Za nasmeh

VEČ ...|27. 9. 2020
Smehljaj, ki ga nameniš drugemu, se vedno vrne k tebi.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Smehljaj, ki ga nameniš drugemu, se vedno vrne k tebi.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Vremenska napoved

VEČ ...|27. 9. 2020
Vremenska napoved 27. september 2020

Vremenska napoved 27. september 2020

Radio Ognjišče

Radijska Kateheza

VEČ ...|26. 9. 2020
Moj otrok ne bo hodil k veoruku! - Ne grem k verouku, mami!

Vpisati otroke k verouku ali ne. Primernost šolskega pristopa in pomen izkustva v katehezi. Izstop mladostnikov po birmi iz cerkvenega življenja. Verouk in telefoni. Je nujno znati šest resnic in cerkveene zapovedi?

Moj otrok ne bo hodil k veoruku! - Ne grem k verouku, mami!

Vpisati otroke k verouku ali ne. Primernost šolskega pristopa in pomen izkustva v katehezi. Izstop mladostnikov po birmi iz cerkvenega življenja. Verouk in telefoni. Je nujno znati šest resnic in cerkveene zapovedi?

Silvestra Sadar, Magda Burger

duhovnostizobraževanjemladiotrocivzgoja